Tožnica je v tem postopku uspela v celoti, saj sta bili odpravljeni odločbi tožene stranke, s katero tožnici ni priznala pravic iz invalidskega zavarovanja, prav tako pa ji je bila priznana pravica do invalidske pokojnine na podlagi razvrstitve v II. kategorijo invalidnosti. To, da tožnici ni bila priznana razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, na uspeh v danem primeru ne vpliva.
tek zakonskih zamudnih obresti - delno plačilo - posojilna pogodba
Tožnik je zahteval vrnitev posojenega zneska 22.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 9. 2015 do plačila. Glede na to, da je toženka 27. 5. 2016 plačala 500,00 EUR, dolguje zakonske zamudne obresti od zapadlosti (5. 9. 2015) do plačila (27. 5. 2016) od tega zneska in ne od zneska 22.000,00 EUR.
Ob preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP se izkaže, da je v pisnem odpravku sodbe podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Izrek sodbe je sam s seboj v nasprotju, v kolikor se z njim presojata upravni odločbi o višini priznane predčasne pokojnine, hkrati pa zavrača priznanje zavarovalne dobe za čas skrbi za otroka v prvem letu starosti od 17. 3. 1976 do 16. 3. 1977. Slednje, kljub temu, da za vsebinsko sojenje o zavarovalni dobi ni procesne predpostavke, niti ob pomanjkljivo postavljenem tožbenem zahtevku, ni mogoče šteti, da bi tožnica vtoževala kaj takega.
Tožena stranka izpodbijane premestitve ni obrazložila le s sklicevanjem na vsebino 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje. Obrazložitev premestitve že v samem prvostopenjskem sklepu ni do te mere skopa, da ne bi bilo razvidno, zakaj se je tožena stranka odločila za tožnikovo premestitev. Zasledovanje smotrnejšega in učinkovitejšega dela organa v smislu navedene zakonske določbe je namreč v izpodbijanih sklepih zadosti obrazloženo - z namenom zagotoviti kontinuiteto dela, prenos znanj in izkušenj, ki jih delavci policijske postaje potrebujejo pri obvladovanju kriminalnih žarišč, pregonu hujših oblik kriminala, preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj in njihovemu preiskovanju. Posebej je tudi obrazloženo, zakaj je bil premeščen ravno tožnik, in sicer zato, ker so posebej pomembne njegove izkušnje na področju prepovedanih drog in zaradi prenosa posameznih metod, ki bodo izboljšale kvaliteto dela na področju zatiranja in preiskovanja kriminalitete.
Glede zahtevka iz naslova nadur je tožnik v tožbi navedel, koliko dni je v posameznem mesecu delal, koliko od tega je bilo rednih delovnih ur, in koliko je dejansko delal oziroma, koliko je bilo opravljenih nadur. Toženec je glede števila nadur v odgovoru na tožbo in v vlogah ves čas navajal le, da tožnik z ničemer ne dokazuje, da je delo opravil v zatrjevanem obsegu. Drugih argumentiranih ugovorov ni podal. Bi pa jih lahko, v kolikor bi vodil ustrezno evidenco. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je toženca zavezoval Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih. Ta zakon v 8. členu od delodajalca med drugim zahteva vodenje podatkov o delovnem času, o nočnem delu in tedenskem delovnem času. Ti podatki se vodijo v okviru evidence o izrabi delovnega časa, ki bi jo toženec moral imeti skladno z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Ker toženec ne z omenjenimi evidencami, niti kako drugače, tožnikovih trditev ni argumentirano prerekal, je sodišče prve stopnjena podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP zakonito štelo tožnikova zatrjevana dejstva kot priznana oziroma za resnična.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003435
OZ člen 168, 168/1, 168/3, 174, 174/2.. ZDoh-2 člen 27.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - odločba ZPIZ - vzrok invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožnik zaradi nezmožnosti za opravljanje dela zaradi invalidnosti izgubil zaposlitev pri toženi stranki in s tem plačo, ki bi jo ob rednem normalnem teku stvari prejemal do redne upokojitve. Pri ugotavljanju vzroka za nastanek tožnikove delne nezmožnosti za delo in posledične premoženjske škode je izhajalo iz zmotne materialnopravne presoje, da je za odločitev relevantna le odločba ZPIZ, s katero je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni v 50 % in poškodbe pri delu v 50 %. Glede na odločitev ZPIZ, da je tožnikova invalidnost zgolj v 50 % posledica poškodbe pri delu, je sodišče toženo stranko razbremenilo njene odgovornosti za polovico tožniku nastale škode. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je preuranjena.
V sodni praksi je sicer uveljavljeno stališče, da predstavlja mnenje invalidske komisije strokovni izvid, ki z veliko verjetnostjo dokazuje stopnjo invalidnosti. Ni pa to edini možni dokaz o delovni (ne)zmožnosti, saj gre za mnenje javnega zavoda, ki je izdano zaradi ugotavljanja možnosti uveljavljanja pravic iz invalidske in pokojninske blagajne (to je po ZPIZ-1), ne pa tudi zaradi ugotavljanja upravičenosti do morebitne odškodnine, kakršno vtožuje tožnik v tem individualnem delovnem sporu. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo nepravilno, ko pri presoji vzroka za nastanek tožnikove delne nezmožnosti za delo oziroma invalidnosti ni upoštevalo tožnikovih trditev in dokazov v zvezi z vzrokom invalidnosti. Tožnik lahko v postopku tudi z drugimi dokazi dokazuje vzrok invalidnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlogi - pisno opozorilo pred odpovedjo
Glede kršitve, ki se nanaša na telefoniranje v prostorih tožene stranke, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je utemeljena, in da je tožnik v tem primeru kršil določbi 31. in 32. člena ZDR, po katerih mora delavec vestno opravljati delo, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu, upoštevati pa mora zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Dejstvo je, da je tožnik v času, ko je obratovala vsaj ena linija, za katero je bil zadolžen, telefoniral. S tem je kršil tudi hišni red, ki prepoveduje uporabo mobilnih telefonov v prostorih proizvodnje na proizvodnih linijah. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ugovor zoper obtožnico - presoja dokazov - dokazi za utemeljen sum
Presoja zunajobravnavnega senata o "zadosti dokazih" je tudi v tem postopku vezana na vsebino dokazov, saj če ni ocenjena vsebina, tudi njihov pomen za obstoj utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj ne more biti ugotovljen. Presojo, ali je zadosti dokazov za utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, pa v postopku ugovora zoper obtožnico zunajobravnavni senat opravi na podlagi ugovornih navedb, kot je storil tudi v obravnavanem primeru, kjer je v sklepu sprejemljivo obrazložil, zakaj zaključuje, da vsebina zbranih dokazov utemeljenosti suma, da so obdolženci storili očitana kazniva dejanja, ne potrjuje.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 89, 89/1, 89/1-3, 109, 109/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožena stranka je tožniku očitala kršitve, da nalog, ki so mu bile naložene, ni opravil v roku, ki je bil ključen za naročnika tožene stranke in tudi, po dodelitvi dodatnega roka, tožnik nalog ni izdelal, čeprav je bil predhodno opozorjen na izpolnjevanje delovnih nalog. Pri vseh očitanih kršitvah, ki so bile podlaga za izdana opozorila in kasneje odpoved pogodbe o zaposlitvi, je šlo za nespoštovanje delodajalčevih navodil s strani tožnika, kar predstavlja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja (33., 34. in 37. člen ZDR-1, 5. člen tožnikove pogodbe o zaposlitvi). Tožnik se je svojih delovnih obveznosti zavedal, pa jih je kljub temu kršil, čeprav ga je nadrejena delavka opozarjala na roke za izdelavo odrejenih nalog. Tožnik je storil očitane kršitve, zato je tožena stranka tožniku zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov in je podan utemeljen odpovedni razlog ter nadaljnji pogoj za zakonitost odpovedi, to je da so kršitve tako resne oziroma utemeljene, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem (prvi odstavek 109. člena ZDR-1).
Tožena stranka je imela tehtne razloge za izgubo zaupanja v tožnika zaradi ponavljajočih se kršitev pogodbenih in drugih obveznosti, ki jih je tožnik kljub opozorilom, ki očitno niso dosegla namena, nadaljeval. Dejstvo je, da je tožnik skozi daljše obdobje ponavljal istovrstne kršitve, ki se vsaka zase sicer lahko ocenjujejo kot lažje, če so pogoste in ponavljajoče pa skupaj predstavljajo utemeljen krivdni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Glede na težo in naravo očitanih kršitev in naravo dela, ki ga je tožnik opravljal, je tožena stranka utemeljeno tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
ZFPPIPP člen 98, 333, 333/6, 341, 344. OZ člen 65.
javna dražba - zavrnitev soglasja - varščina - ara - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja - obveznosti upravitelja
Ko stečajno sodišče prejme predlog stečajnega upravitelja za izdajo soglasja, lahko soglasje poda ali pa soglasje zavrne. O ustavitvi postopka ZFPPIPP ne govori, zato so takšna ravnanja nerelevantna.
Z zavrnitvijo soglasja je nastopil razvezni pogoj. Pogodba torej ni bila sklenjena v skladu z vsemi predpostavkami, ki jih veleva ZFPPIPP, zato se vplačana varščina ne šteje kot ara in je sklicevanje na 65. člen OZ neutemeljeno.
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8, 14. ZIZ člen 9, 9/2, 9/3.
dolžnik s sedežem v drugi državi članici eu - vročanje v tujino - pravica do odklonitve sprejema pisanja brez prevoda - prevod pisanj - vročitev sklepa o izvršbi - rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Dolžnik ima sedež v tujini, v državi članici Evropske unije, zato je bilo treba za vročitev sklepa o izvršbi (in sklepa, s katerim ga je sodišče pozvalo naj imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji) uporabiti Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 11. 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ("vročanje pisanj") in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000. Uredba določa več možnih načinov vročanja, pri čemer najbolj podrobno ureja sistem vročitve preko organov za pošiljanje in organov za sprejem, vendar pa so kljub temu vsi predvideni načini vročanja medsebojno enakovredni. Uredba tako dopušča tudi neposredno vročanje z uporabo poštnih storitev, ki je urejeno v 14. členu Uredbe, pri čemer je treba upoštevati tudi pravila o možnosti zavrnitve sprejema pisanja (četrti odstavek 8. člena Uredbe).
Uredba ne predpisuje obveznega prevoda listine, ki se vroča, temveč daje pravico osebi, ki se ji vroča, da lahko odkloni sprejem pisanja brez prevoda.
Iz podatkov v spisu je razvidno, da sta bila dolžniku sklep o izvršbi in sklep, naj dolžnik v 15 dneh imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, vročena z uporabo poštnih storitev, in sicer z mednarodno povratnico (roza barve z oznako AR). Pisanji sta bili poslani v slovenskem jeziku, vendar pa jima je bil priložen obrazec iz Priloge II Uredbe v nemškem jeziku, v katerem je bil dolžnik skladno s prvim odstavkom 8. člena Uredbe poučen, da lahko zavrne sprejem pisanja in da mora pravico zavrnitve sprejema pisanja uveljaviti v trenutku vročitve ali pa ga vrniti v roku enega tedna z izjavo, da sprejem zavrača. Iz mednarodne vročilnice izhaja, da je bilo pisanje dolžniku vročeno 29. 9. 2016 in ker ga dolžnik ni zavrnil, česar tudi ne trdi, na pravilnost vročitve ne vpliva, da je bilo sodno pisanje v slovenskem jeziku, ki ga dolžnik ne razume oziroma da ni bilo prevedeno v nemški jezik, ki je uradni jezik v Nemčiji, državi naslovnika.
skupno premoženje zakoncev - vlaganja v skupno nepremičnino - upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem zakoncev - soglasje drugega zakonca - neupravičena obogatitev - poslovodstvo brez naročila - opravljanje tujih poslov kljub prepovedi - nedopustna gestija
V danem primeru ni moč uporabiti instituta poslovodstva brez naročila. Tožnik ni izkazal, da so bila vlaganja v skupno nepremičnino nujno potrebna in da je bila toženkina prepoved v nasprotju z moralo in torej nedopustna. Celo nasprotno. Tožnik je v trditveni podlagi poudaril, da ni potreboval toženkinega soglasja za opravljena dela, ker je bil "samolastnik" stanovanjske hiše. Poslovodstvo je zato nedopustno, saj je toženka izkazala, da je posel prepovedala, tožnik pa ni dokazal, da je bila njena prepoved v nasprotju z moralo ali zakonom.
V zadevi je sporno, ali je tožnica upravičena do višjega zneska starostne pokojnine že vse od 1. 12. 2006 dalje. Tožnici je bila z odločbo z dne 11. 10. 2006 priznana pravica do starostne pokojnine od 13. 10. 2006 dalje. Pri odmeri pokojnine niso bile upoštevane vplačane delnice za notranji odkup pri določenem delodajalcu. Tožnica je zoper prvostopenjsko odločbo vložila pritožbo, ki jo je poimenovala zahtevek za vštetje obveznic v pokojninsko osnovo. Tožena stranka je vlogo obravnavala kot pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo in jo z dokončno ter pravnomočno odločbo z dne 23. 5. 2007 zavrnila. Sodišče prve stopnje je utemeljeno presodilo, da za izplačilo višjega zneska pokojnine od 1. 12. 2006 dalje ni pravne podlage. Bistvena pri tem je ugotovitev, da je odločitev o pravici do pokojnine postala dokončna in pravnomočna.
plačilo razlike plače - osnovna plača - razlika v plači
Ker je iz izpovedbe priče A.A. razvidno, da se je plača za vse prodajne predstavnike (vključno s tožnikom) določala na enak način (s tipskimi pogodbami), ker v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi bil med tožnikom in toženo stranko sklenjen poseben dogovor o določitvi tožnikove plače, in ker niso bili ugotovljeni niti drugi razlogi, zaradi katerih bi tožena stranka odstopila od določb Pravilnika, ki se ga je sicer pri določitvi plač za prodajne predstavnike držala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da sta se tožnik in tožena stranka ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi sporazumela, da bo tožnikova osnovna plača sestavljena iz stalnega in gibljivega dela (pri čemer bo stalni del plače znašal 120.000,00 SIT), osnovna plača, sestavljena iz stalnega in gibljivega dela plače pa bo znašala 314.008,00 SIT (oziroma 1.310,33 EUR). Kljub temu, da v pogodbi o zaposlitvi ni izrecno zabeleženo, da je tožnikova osnovna plača sestavljena iz stalnega in gibljivega dela, pa to ne pomeni, da se tožnik in tožena stranka nista dogovorila za takšen način obračunavanja njegove osnovne plače.
priposestvovanje - ugotovitev lastninske pravice - priposestvovalna doba - dobra vera
Sodišče je utemeljeno zaključilo, da je neurejenost katastrskega stanja povzročila napačne zapise prodanih parcel v sklenjenih kupoprodajnih pogodbah. Zato obširno pritožbeno navajanje o neopravičljivosti zmote tožnika in njegovega pravnega prednika glede nakupa parcele ni utemeljeno.
ZPP člen 12, 105a, 105a/2, 105a/3, 137, 137/1. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123a, 123a/3.
osebni stečaj - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - pritožba se šteje za umaknjeno - stranka zastopana po pooblaščencu - neplačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - stranka, zastopana po odvetniku
V skladu z določbo prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. Plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep (tudi zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja na predlog upnika) je procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe, ker ZFPPIPP tega vprašanja ne ureja drugače.
ZFPPIPP člen 384, 384/6, 384/6-1, 401, 403, 403/1, 403/1-2.
ustavitev postopka odpusta obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem
Pritožbeno sodišče dolžniku sicer verjame, da je preobremenjen, vendar pa ne more spregledati, da več kot eno leto ni uredil izplačevanja plače, ki jo je prejemal za svoje delo v ženinem podjetju niti ni upraviteljici redno pošiljal mesečnih poročil, čeprav je le-ta v tej smeri prvič ugovarjala že dne 18.11.2015 in mu je sodišče prve stopnje zaradi tega naložilo določene dodatne obveznosti s sklepom z dne 28. 4. 2016. Dolžniku pa že zakon nalaga, da mora med postopkom osebnega stečaja upraviteljici sporočiti vsako spremembo podatkov iz 1. do 3. točke drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP (1. točka šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP), med drugim podatkov o skupnem mesečnem znesku plače.
ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 7, 337.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - zavrnitev dokaza - pomanjkljiva trditvena podlaga - pritožbene novote
Ker z dokazi ni mogoče nadomestiti manjkajoče trditvene podlage, sodišče prve stopnje v postopku za izdajo začasne odredbe utemeljeno ni zaslišalo tožnika.
V 6. členu pogodbe o zaposlitvi je bilo dogovorjeno, da je vodja prodaje upravičena do variabilnega dela plače na osnovi naslednjih kriterijev: - doseganja ciljev iz sprejetih poslovnih načrtov, programa dela in/ali sklepov predsednika uprave, - doseganja specifičnih ciljev in rezultatov prodaje, - uspešnosti poslovanja (prvi odstavek). Variabilni del plače lahko določi predsednik uprave skladno s predhodnim odstavkom, in sicer kot pozitivni ali kot negativni variabilni del (drugi odstavek). Pozitivni variabilni del plače se lahko določi v višini do dveh njenih bruto plač (četrti odstavek). Pri določanju variabilnega dela plače vodje prodaje se kriteriji lahko upoštevajo posamično ali skupno (peti odstavek). Pogodbeni stranki se strinjata, da bosta kriterije iz prvega odstavka tega člena ovrednotile naknadno (šesti odstavek). Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je imela tožnica zaradi navedenega pogodbenega določila pričakovanje, da prejme dodatno plačilo, poleg sicer dogovorjene plače z dodatki iz 5. člena pogodbe o zaposlitvi. Kot je razlogovalo sodišče prve stopnje, je nagrada iz 6. člena pogodbe o zaposlitvi dogovorjena kot mešanica dodatka za delovno uspešnost in dodatka za poslovno uspešnost. Četudi kriteriji v zvezi s tem v pogodbi o zaposlitvi niso bili ovrednoteni, so bili vsebinsko, okvirno, vendarle določeni.