tek zakonskih zamudnih obresti - delno plačilo - posojilna pogodba
Tožnik je zahteval vrnitev posojenega zneska 22.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 9. 2015 do plačila. Glede na to, da je toženka 27. 5. 2016 plačala 500,00 EUR, dolguje zakonske zamudne obresti od zapadlosti (5. 9. 2015) do plačila (27. 5. 2016) od tega zneska in ne od zneska 22.000,00 EUR.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - preslepitev
Ker pomeni preslepiti drugega pri njemu ustvariti zmotno predstavo o določenih okoliščinah, je v konkretnem primeru že v opisu kaznivega dejanja dovolj določno opredeljeno (konkretizirano), da je obtoženka pri oškodovanki z zagotovili, da ji bo posojeni denar vrnjen v roku enega tedna, o tej odločilni okoliščini ustvarila zmotno predstavo, in jo na ta način zapeljala, da se je za posojena denarna sredstva celo zadolžila s sklenitvijo bančne posojilne pogodbe, z dobo odplačevanja 60 mesecev.
Glede zahtevka iz naslova nadur je tožnik v tožbi navedel, koliko dni je v posameznem mesecu delal, koliko od tega je bilo rednih delovnih ur, in koliko je dejansko delal oziroma, koliko je bilo opravljenih nadur. Toženec je glede števila nadur v odgovoru na tožbo in v vlogah ves čas navajal le, da tožnik z ničemer ne dokazuje, da je delo opravil v zatrjevanem obsegu. Drugih argumentiranih ugovorov ni podal. Bi pa jih lahko, v kolikor bi vodil ustrezno evidenco. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je toženca zavezoval Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih. Ta zakon v 8. členu od delodajalca med drugim zahteva vodenje podatkov o delovnem času, o nočnem delu in tedenskem delovnem času. Ti podatki se vodijo v okviru evidence o izrabi delovnega časa, ki bi jo toženec moral imeti skladno z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Ker toženec ne z omenjenimi evidencami, niti kako drugače, tožnikovih trditev ni argumentirano prerekal, je sodišče prve stopnjena podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP zakonito štelo tožnikova zatrjevana dejstva kot priznana oziroma za resnična.
Memorandum o ureditvi avtorskih in sorodnih pravic za televizijske in radijske programe, retransmisirane v kabelskih sistemih v Sloveniji iz leta 1999, njegov Dodatek in na njuni podlagi sklenjene licenčne pogodbe ne veljajo več. Navedenih dogovorov v obravnavani zadevi kot relevantno pogodbeno (to je sporazumno določeno) pravo ni moč uporabiti.
V skladu s prehodno določbo četrtega odstavka 26. člena ZASP-B ima naravo skupnega sporazuma o tarifi za uporabo avtorskih del, sklenjenega med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikom (kot so ga predvidele z ZASP-B spremenjena določba 156. in (posredno tudi) 157. člena) še zmeraj tarifa kolektivne organizacije, ki je veljala na dan uveljavitve ZASP-B. Takšna tarifa pa je bila tudi za kabelsko retransmisijo vsebovana v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del, sprejetem v letu 1998 (v nadaljevanju Pravilnik iz leta 1998). Le-te gre zato (v skladu z zakonom) šteti za veljaven skupni sporazum, ki ga je potrebno uporabiti tudi v konkretnem primeru.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - terjatev do zapuščine - pogrebni stroški - status stranke v zapuščinskem postopku - stranka v zapuščinskem postopku - varovanje pravic strank
V zapuščinskem postopku sodišče ugotovi, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Iz tega zakonskega določila je razvidno, da zapuščino tvori le aktiva. Predmet dedovanja ni čista zapuščina, torej razlika med aktivno in pasivo, ampak zgolj pravice, ki imajo neko vrednost. O dolgovih, ki niso pravica iz zapuščine, se v zapuščinskem postopku ne odloča.
OZ člen 131, 131/2, 150, 153, 153/3, 171, 179, 182.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - prometna nesreča - objektivna odškodninska odgovornost voznika avtomobila - motorno vozilo in pešec - vzrok prometne nesreče - soprispevek pešca - opit pešec - hoja po cesti brez odsevnika - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah - skaženost - poškodbe glave in možganov - poškodba roke - poškodba noge - psihoorganski sindrom - šepanje
Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o zmotni odločitvi o tožnikovem 60 % deležu k nastanku škode. Okoliščina, da hoja ponoči brez odsevnih teles in v temnih oblačilih ni prepovedana, še ne pomeni, da je ni mogoče ovrednotiti kot sovzroka škodnega dogodka, niti da opustitev uporabe odsevnika ne predstavlja neskrbnega ravnanja. Iz izvedenskega mnenja izhaja - tudi sicer v splošni javnosti znano - dejstvo o znatno hitrejši opaznosti pešca, ki nosi odsevnik, od pešca v temnih oblačilih brez odsevnika. Pravilen je zato argument sodbe, da se od pešcev pričakuje, da za svojo lastno varnost poskrbijo tudi z nošenjem odsevnih teles.
ZFPPIPP člen 200, 200/4, 219, 221d, 221d/4, 221d/7, 221f, 221f/1, 221f/2, 221g. ZGD-1 člen 527, 530.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - novela ZFPPIPP-G - posodobljen seznam terjatev - pravni temelj terjatve - zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave - vloga sodišča - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - povezane družbe - izpodbijanje potrjene prisilne poravnave
Po uveljavitvi novele ZFPPIPP-G, ki se uporablja za postopke, ki se uvedejo po 25. aprilu 2016, mora dolžnik v enem mesecu po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave sodišču predložiti posodobljeni seznam terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, ki za vsako terjatev vključuje identifikacijske podatke o upniku, višini njegove terjatve in pravnem temelju njenega nastanka in navedbo, ali ima upnik v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali ožje povezane osebe ter je izdelan po stanju na dan začetka postopka prisilne poravnave in njegovo izjavo, da posodobljeni seznam terjatev resnično in pošteno prikazuje stanje navadnih terjatev upnikov ob začetku postopka prisilne poravnave, ki mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. Posodobljeni seznam terjatev mora sodišče objaviti v treh delovnih dneh po njegovi predložitvi. Pritožba utemeljeno opozarja, da posodobljeni seznam navadnih terjatev upnikov, ki ga je predložil dolžnik in ki je bil objavljen dne 20. 2. 2017, ne vsebuje podatkov o pravnem temelju nastanka vseh navadnih terjatev upnikov. Navedeni podatek je v postopku poenostavljene prisilne poravnave obligatoren, kar pomeni, da glasovanja o poenostavljeni prisilni poravnavi na podlagi posodobljenega seznama terjatev, ki ne vsebuje vseh podatkov iz četrtega odstavka 221d. člena ZFPPIPP, ni mogoče dopustiti.
Podatki o pravnem temelju terjatev vseh upnikov, navedenih v posodobljenem seznamu, so pomembni zlasti z vidika varstva njihovih pravnih položajev. Sodišče namreč v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne preizkuša, ali podatki o posameznih terjatvah v posodobljenem seznamu terjatev resnično in pošteno prikazujejo stanje navadnih terjatev upnikov ob začetku postopka prisilne poravnave. Vloga sodišča je po vložitvi zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave omejena zgolj na preizkus, ali so zahtevi priložene predpisane listine (drugi odstavek 221.f člena ZFPPIPP) in ali je zahteva vložena v predpisanem zakonskem roku, ali je dosežena večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ter ali so predložene vse listine. Ker je kontrolna funkcija sodišča v postopku poenostavljene prisilne poravnave (praviloma) omejena zgolj na formalni preizkus zahteve, mora zato biti dana upnikom možnost vsebinske kontrole predlagane poenostavljene prisilne poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001889
OZ člen 190, 190/1, 190/3. ZPP člen 11, 252, 285.
gradbena pogodba - izgradnja hiše - konkludentno izjavljena volja - konkludenten način sklenitve pogodbe - napake gradnje - prepoved izvajanja gradbenih del - razveza gradbene pogodbe - kondikcijski zahtevek - neupravičena obogatitev - ovira za vrnitev v naravi - sestavina nepremičnine - vrednost dosežene koristi - pobotni ugovor - uveljavljanje v pobot že pravnomočno ugotovljene terjatve - identiteta tožbenih zahtevkov - poziv k predložitvi dokumentacije - materialno procesno vodstvo - dokazno breme
Razveza pogodbe ima za posledico kondikcijski zahtevek pogodbene stranke, ki je pred razvezo pogodbe opravila izpolnitev. Pravna podlaga zahtevka je tretji odstavek 190. člena OZ. Ker so rezultati dela, ki ga je v času, ko je bila gradbena pogodba med pravdnima strankama veljavno sklenjena, opravila tožeča stranka, postali sestavina toženkine nepremičnine, vrnitev v naravi ni mogoča, zato mora toženka tožeči stranki plačati vrednost dosežene koristi (prvi odstavek 190. člena OZ). Korist, ki jo je toženka dosegla, je vrednost tistih del, ki nimajo napak.
Izvedenec, ki je strokovni pomočnik sodišča, ima razjasnjevalno dolžnost, ki je primerljiva z materialnim procesnim vodstvom sodišča. Če meni, da je treba za izdelavo mnenja ugotoviti določene okoliščine, mora dati ustrezno pobudo. V obravnavanem primeru jo je izvedenec dal in sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je stranki pozvalo, naj predložita dokumentacijo. Ker je tožeča stranka odreagirala na poziv sodišča z vložitvijo dokazov v spis, ni bila prekludirana.
zavrženje tožbe - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik za prenehanje delovnega razmerja pri tožencu izvedel najkasneje 3. 10. 2016, ko je na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije izvedel, da je odjavljen iz zavarovanja, ker mu je prenehala veljati pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje pri toženi stranki. Ker po določbi 3. odstavka 200. člena ZDR-1 ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, lahko delavec pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva v 30 dneh od vročitve oziroma od takrat, ko je izvedel za kršitev, je tožba, ki jo je vložil tožnik 7. 11. 2016 prepozna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je zavzelo napačno stališče, da že sami očitki iz odpovedi (prvi sklop se nanaša na otroka s posebnimi potrebami, in sicer da je tožnica: - večkrat dejala, da ji gre na živce, - ob njegovem kihanju neprimerno odreagirala z besedami: "Fuj, kako je kihnil v mene"; - ob njegovih prehladih ob otroku komentirala, zakaj ga starši vozijo v vrtec bolnega in da bo zbolela tudi ona, - otroku med hranjenjem govorila: "Če ne boš jedel, ne dobiš keksa, če ne boš jedel, ne boš mogel nikoli hoditi!", - otroku zaradi neješčnosti ni dala priboljška, čeprav mu je pripadal po jedilniku, - ko se je pobruhal, se je nanj jezila, da hodi v vrtec bolan, in ga ob tem čistila, umivala in preoblačila na zelo grob način,...) niso takšni, da bi lahko opravičevali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pritožba pravilno opozarja, da je potrebno težo kršitve delovnih obveznosti presojati predvsem z vidika delovnega okolja, v katerem so bile storjene. Tožena stranka je javni zavod, ustanovljen za varstvo, vzgojo in izobraževanje predšolskih otrok. Zaposleni pri toženi stranki izvajajo vzgojni proces, kar je ključno za presojo teže očitanih ravnanj. Sodišče prve stopnje temu ni dalo zadostnega poudarka.
ZOR člen 358, 597. SPZ člen 99, 99/1. OZ člen 333, 333/3, 333/4, 616, 616/2.
odpoved ob neprimernem času - nezakonita odpoved - protipravno vznemirjanje lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba - uporaba tuje nepremičnine - pogodba o uporabi infrastrukture - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - odpoved najemnega razmerja - primeren odpovedni rok - primernost roka
Sodišče prve stopnje je kot izhodišče za presojo veljavnosti tožničine odpovedi pravilno uporabilo določbo 333. člena OZ (prej 358. člen ZOR), ki ureja odpoved trajnega dolžniškega razmerja. Ta določba stranki, ki ne želi več nadaljevati pogodbenega razmerja, omogoča, da ga prekine z odpovedjo, ki jo mora vročiti nasprotni stranki. Za odpoved mora izbrati primeren čas, za prenehanje razmerje pa mora preteči s pogodbo, zakonom ali običaji določen ali primeren odpovedni rok. Namen odpovednega roka je, da se stranke lahko pripravijo na prenehanje razmerja in prilagodijo svoje nadaljnje ravnanje.
Vrhovno sodišče RS je izrecno opozorilo, da se potek primernega roka vedno presoja za nazaj in njegove primernosti ni mogoče vezati na čas, ki je potekel med sodnim postopkom. Zakonitost odpovedi se tako presoja le glede na okoliščine, ki so obstajale v času, ko je bila dana, ne pa glede na okoliščine, ki so nastopile pozneje. Neveljavna odpoved ne more postati veljavna zgolj s pretekom daljšega časa. Glede ocene primernosti časa odpovedi pa je treba opraviti vrednotenje med položajema pravdnih strank in pretehtati, čigava pravica je bila v času odpovedi pogodbe bolj potrebna varstva.
ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 18, 18/1, 18/2, 18/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-3. ZIZ člen 62, 62/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - oprava izvršbe - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - mednarodna pristojnost - spor s tujim elementom - sodna pristojnost - ustalitev pristojnosti - bistvena kršitev določb postopka
Ker je dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poleg ugovora pristojnosti slovenskega sodišča za opravo izvršbe uveljavljal tudi nasprotovanje obveznosti za plačilo izterjevane terjatve in predlagal izvedbo dokaza, je sodišče prve stopnje njegov ugovor pravilno ocenilo kot obrazložen ter nadaljnje odločanje o zadevi prepustilo pristojnemu sodišču v pravdnem postopku.
ZJU člen 147, 147/1, 149, 149/1-3, 150. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 22d.
javni uslužbenec - sklep o premestitvi - premestitev javnega uslužbenca - potrebe delovnega procesa
Sodna presoja zakonitosti premestitve po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU obsega preizkus zakonitega razloga za takšno premestitev, pri čemer sodišče glede na obstoječo sodno prakso ne more ocenjevati, kako je oziroma bo določena premestitev vplivala na učinkovitost organa. V zvezi s tem je sodišče pristojno ugotavljati le, ali je delodajalec izdal sklep o premestitvi, ki je ustrezno obrazložen, ter ali je razlog za premestitev javnega uslužbenca resničen in ne navidezen.
Po presoji pritožbenega sodišča pri razlagi določbe 22.d člena Kolektivne pogodbe za policiste (KPP) postopka pred novo zaposlitvijo (oziroma postopka zasedbe prostega delovnega mesta, ki je urejen v 57. členu ZJU) ni mogoče enačiti s postopkom premestitve javnega uslužbenca zaradi delovnih potreb, ki ga ureja 149. člen ZPP. Ker 22.d člen KPP določa, da se notranja seznanitev o prostem delovnem mestu na oglasni deski enote opravi (le) v primeru zasedbe prostega delovnega mesta, tožena stranka t.i. notranje seznanitve v postopku premestitve tožnika ni bila dolžna opraviti. Tudi v primeru, če tožena stranka v postopku premestitve javnega uslužbenca ne bi izvedla postopek notranje seznanitve, izpodbijana premestitev za to ni nezakonita.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00001176
KZ-1 člen 284, 284/1, 284/3. ZKP člen 60, 144, 144-6.
oškodovanec - oškodovanec kot tožilec - prevzem kazenskega pregona - opis kaznivega dejanja - kaznivo dejanje krive izpovedbe - objekt varstva
Za obstoj kaznivega dejanj krive izpovedbe po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 284. člena KZ-1 je dovolj, da priča v kazenskem postopku izjavi po krivem. Oškodovanec je v opisu dejanja dovolj določno označen kot (edini) obdolženec v kazenskem postopku, v katerem naj bi obdolženec krivo izpovedoval. Zato ima status oškodovanca kot tožilca in je upravičen od državnega tožilca, ki je ovadbo zavrgel, prevzeti kazenski pregon.
zmanjšanje tožbenega zahtevka - delni umik tožbe - spor majhne vrednosti - privolitev v umik tožbe - obligatornost glavne obravnave - izvedba glavne obravnave
Če je zmanjšanje tožbenega zahtevka pod mejno vrednost posledica delnega umika tožbe, je uporaba pravil o postopku v sporih majhne vrednosti vezana na privolitev tožene stranke v delni umik. Če vanj ne privoli (ali ni pozvana da to stori), spor, ki ga je sodišče obravnavalo po pravilih rednega postopka, ne more preiti v spor majhne vrednosti.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VSL00001011
ZASP člen 30, 81, 146, 147, 156, 156/1, 157, 157/2, 158, 168, 168/2. ZASP-B člen 26, 26/4. OZ člen 190. ZDDV-1 člen 32, 32/2, 33, 33/1, 33/6, 81.
kolektivne organizacije - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - kolektivno upravljanje - pravica radiodifuznega oddajanja - neodrska glasbena dela - tarifa SAZAS - neupravičena obogatitev - DDV - seznam - prekršek
V času uveljavitve ZASP-B se je v skladu s četrtim odstavkom 26. člena omenjenega zakona obravnavala kot veljaven skupni sporazum tarifa, vsebovana v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del. Vendar pa je Ustavno sodišče Republike Slovenije, zaradi presplošne opredelitve meril za določitev nadomestila, razveljavilo navedeno tarifo v prvem odstavku poglavja II. Javno oddajanje. Pritrditi je treba prvostopenjskemu sodišču, da je navedena ustavna odločba povzročila "tarifno praznino" za (pogodbeno) določitev nadomestila. Tožeča stranka je imela v četrtem odstavku 157. člena ZASP zakonsko podlago za odpravo te tarifne praznine z enostransko določitvijo nadomestila ob upoštevanju kriterijev iz tretjega, četrtega in petega odstavka 156. člena ZASP. To je tudi storila s sprejetjem tarife Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelje radijskih in televizijskih programov.
ZPP člen 2.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-3, 82, 82/1, 86, 86/1, 88.
odločanje preko postavljenega zahtevka - III. kategorija invalidnosti - gostota dobe - delovni invalid
Kljub temu, da je tožnik s postavljenim tožbenim zahtevkom, poleg odprave izpodbijanih odločb, na temelju I., podredno II. kategorije invalidnosti, uveljavljal pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine, sodišče pa ga je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in mu priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno z omejitvami ter do delnega nadomestila, ni prekoračilo tožbenega zahtevka, niti odločalo mimo njega.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo invalidnost razčiščevalo s Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja. Ocenila je, da pri tožniku do 13. 8. 2013 ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. Zaradi posledic bolezni je podana III. kategorija invalidnosti, saj ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom. S krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno je zmožen za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja in glede na to, da je tožnik dopolnil skupno 22 let in 22 dni pokojninske dobe, je sodišče prve stopnje tožnika uemeljeno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko z določenimi omejitvami ter tudi pravico do delnega nadomestila.
Delnega nadomestila se ne more zagotavljati osebi, ki živi v tujini, saj ni aktivna v iskanju zaposlitve v skladu s preostalo delovno zmožnostjo. Vendar je potrebno ločiti med priznanjem pravice in njeno realizacijo oziroma izplačevanjem.
ugovor zoper sklep o izvršbi - opozicijski ugovorni razlogi - odpoved dedovanju
Opozicijski ugovorni razlogi so tisti ugovorni razlogi, ki izvršljiv zahtevek trajno ali začasno ukinjajo. Temeljijo na neovrgljivi domnevi, da izvršljivi zahtevek obstoji in ki drži vse dokler tak izvršilni naslov obstoji oziroma ni spremenjen ali razveljavljen na način, določen z zakonom.
Bistvo opozicijskega ugovornega razloga iz 8. točke 55. člena ZIZ ni v tem, da se v izvršilnem postopku znova odpira vprašanje obstoja terjatve do tožene stranke oziroma njene višine. Njegovo bistvo je zgolj, ali je terjatev naknadno prenehala. Z odpovedjo dedovanju pa dolžnica do takega učinka ne more priti.
Višje sodišče tudi ne more sprejeti pritožbenega argumenta, ki je pravzaprav argument procesne taktike v smislu, da se dolžnica v času, ko je potekal pravdni postopek, v katerem je bilo razsojeno o njeni obveznosti, še ni mogla odločiti, ali se bo dedovanju odpovedala ali ne, ker še ni bilo jasno, koliko je zapustnikovega premoženja. Dolžnica se je sicer v zapuščinskemu postopku imela vso pravico v okviru procesne taktike odločati o tem, kdaj bo podala izjavo o odpovedi dedovanju. Vendar ko se je začel pravdni postopek, je morala nestrinjanje z zahtevkom izraziti v odgovoru na tožbo, ki ga ni vložila. Sicer je s tem razlogom v izvršilnem postopku za izterjavo terjatve na podlagi tako izdanega izvršilnega naslova prekludirana.
plačilo razlike plače - osnovna plača - razlika v plači
Ker je iz izpovedbe priče A.A. razvidno, da se je plača za vse prodajne predstavnike (vključno s tožnikom) določala na enak način (s tipskimi pogodbami), ker v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi bil med tožnikom in toženo stranko sklenjen poseben dogovor o določitvi tožnikove plače, in ker niso bili ugotovljeni niti drugi razlogi, zaradi katerih bi tožena stranka odstopila od določb Pravilnika, ki se ga je sicer pri določitvi plač za prodajne predstavnike držala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da sta se tožnik in tožena stranka ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi sporazumela, da bo tožnikova osnovna plača sestavljena iz stalnega in gibljivega dela (pri čemer bo stalni del plače znašal 120.000,00 SIT), osnovna plača, sestavljena iz stalnega in gibljivega dela plače pa bo znašala 314.008,00 SIT (oziroma 1.310,33 EUR). Kljub temu, da v pogodbi o zaposlitvi ni izrecno zabeleženo, da je tožnikova osnovna plača sestavljena iz stalnega in gibljivega dela, pa to ne pomeni, da se tožnik in tožena stranka nista dogovorila za takšen način obračunavanja njegove osnovne plače.
Tožnica je na prvostopno sodišče poslala vlogo, imenovano kot tožba zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z določbami Zakona o delovnih razmerjih. Ta vloga je bila nepopolna in je ni bilo mogoče obravnavati. Zato je sodišče prve stopnje izdalo sklep, da se tožba vrne v popravek. Rok za popravo tožbe se je iztekel, vendar se tožnica dotlej ni odzvala. Zato je sodišče prve stopnje skladno s petim in šestim odstavkom 108. člena ZPP pravilno izdalo izpodbijani sklep, s katerim je tožbo zavrglo.