OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00007639
OZ člen 101, 101/1, 282. SPZ člen 49.
kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja - pravilo sočasne izpolnitve obveznosti
Tožnik je tožbo utemeljeval na pravnem dejstvu, da je lastnik. Res je dosegel vpis v zemljiški knjigi, vendar ga je dosegel v nasprotju z dogovorom strank, saj je bil dogovor tak, da lahko zahteva vpis šele potem, ko plača kupnino. V razmerju do toženke zato ne more nastopati kot lastnik.
Tožnik ima sicer pravico, da zahteva izpolnitev pogodbe (tako pravico ima tudi toženka), pravico ima torej zahtevati izročitev kupljene nepremičnine v posest, vendar bi hkrati moral tudi sam izpolniti svojo obveznost (tako tudi sodna praksa, npr. sodba II Ips VS RS 75/1998). Le če bi torej izpolnil tudi svojo obveznost, plačal preostali, pretežni del kupnine.
Če bi se torej toženka lahko branila tožnikovemu zahtevku za izročitev stvari v posest z ugovorom sočasne izpolnitve, in bi tožnik lahko dosegel izročitev le ob plačilu kupnine, je jasno, da ne more na temelju upravičenja do posesti sedaj zahtevati povračilo koristi, ki naj bi ga toženka imela z uporabo stanovanja, s trditvijo, da je sam prikrajšan, ker ga ni mogel uporabljati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002039
ZKP člen 506, 506/4. KZ-1 člen 61.
pogojna obsodba - neizpolnitev naloženih obveznosti - postopek za preklic pogojne obsodbe - pogoji za izrek oziroma preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti
S tem, ko je sodišče prve stopnje ob dejstvu, da se bo obsojenka zaposlila, da ima določene prihodke in da preizkusna doba poteče 8. 12. 2018, ugotovilo, da obsojenka iz objektivnih pogojev ni mogla poravnati obveznosti in da ni utemeljeno obsojenki določiti novega roka za izpolnitev obveznosti, je zmotno ugotovilo dejansko stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - ZADRUGE
VSL00001368
ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 286, 286/1, 286b, 286b/1. - člen 5, 5/1, 5/1-4. ZSKZ člen 14, 14/1.
lastninska pravica na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje - zadruga - kmetijsko zemljišče - prenos kmetijskih zemljišč - odplačnost pridobitve zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - sodni izvedenec - prekluzija glede procesnih kršitev - dokazno breme - lastninjenje zadružnega premoženja - arondacija - arondacijska odločba
V primeru lastninjenja na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 74. člena ZZad mora izvedenec ugotavljati odplačnost pridobitve spornih nepremičnin s strani tožene stranke - zadruge na podlagi 5. člena Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine. Upoštevati mora tudi drugi odstavek navedene določbe, ki določa, da se razmerje med plačano odškodnino in takratno vrednostjo nepremičnin ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti.
postopek odpusta obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice - plačilo prispevkov
Glede na to, da je davčni organ v postopku davčnega inšpiciranja dolžniku naknadno odmeril plačilo prispevkov v znesku nad 4.000,00 EUR, je upnik uspel dokazati obstoj domneve iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Na pritožniku je bilo, da bi obstoj te domneve izpodbil, česar pa pritožniku z navajanjem, da se je v času zahtevanega plačila prispevkov nenehno selil in da sam davkov in prispevkov sploh ni plačeval, koliko jih je prijavila in plačala njegova računovodkinja, ne ve, ne more storiti.
podjemna pogodba - ustna pogodba - prekluzija - pobotni ugovor - kasneje podan pobotni ugovor
Glede na to, da je bil prvi narok v tej zadevi opravljen 5.6.2012, tožena stranka pa je šele z vlogo 18.11.2013 vložila nadaljnji pobotni ugovor, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka te trditve podala prepozno, zahtevek v zvezi s pobotnim ugovorom pa v tem delu ni bil določen.
spor majhne vrednosti - narok v sporih majhne vrednosti - pobotni ugovor v pritožbi
V sporu majhne vrednosti sme sodišče odločiti brez naroka, če ni sporno dejansko stanje ali če je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti na podlagi pisnih dokazov in nobena stranka ni predlagala izvedbe naroka.
Če ima toženec terjatve do tožnika, bi jih mogel s pobotnim ugovorom uveljavljati v postopku pred sodiščem prve stopnje. V pritožbenem postopku tega ne more več storiti.
ugotovljena vrednost nepremičnine - poplačilo upnika, ki je kupec nepremičnine
Sodišče je skladno s četrtim odstavkom 178. člena ZIZ na prodajnem naroku dne 16. 9. 2015 ponovno ugotovilo vrednost nepremičnin ID znak parc. št. 240/1, ID znak parc. št. 245/1 in ID znak parc. št. 248 na vrednost 51.100,00 EUR. Sodišče prve stopnje je v posledici tega v izpodbijani odločitvi pravilno odločilo, da se šteje, da je upnica poplačana do višine te ugotovljene vrednosti prodanih nepremičnin, to je do višine 52.766,00 EUR (51.100,00 EUR + 1.666,00 EUR).
ZZK-1 člen 31, 31/1, 40, 120, 148, 152, 154, 157, 158.. ZPP člen 339, 339/2-8.. URS člen 22.
zemljiškoknjižni postopek - vknjižba lastninske pravice - vročitev ugovora - načelo kontradiktornosti - ugovor zoper sklepu o dovolitvi vpisa v zemljiško knjigo - pravica do izjave - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - identiteta nepremičnine - listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice - sporna dejstva
V obravnavanem primeru pravica do izjave pritožniku ni bila odvzeta, čeprav mu ugovor nasprotne udeleženke proti sklepu o dovolitvi vpisa zaradi črtane določbe ZZK-1 o vročanju ugovora drugim udeležencem postopka, ni bil vročen. Narava zemljiškoknjižnega postopka je namreč specifična, presoja sodišča je omejena zgolj na ugotavljanje obstoja formalnih pogojev za vpis iz 148. člena ZZK-1. Ne glede na nova postopkovna pravila pa ni dvoma,da mora biti zaradi spoštovanja pravice do izjave in zahteve po kontradiktornosti udeležencem dana možnost,da učinkovito vplivajo na odločitev sodišča v zadevi. V konkretnem primeru je predlagatelju bilo omogočeno, da se do argumentov sodišča opredeli in jih izpodbija v pritožbenem postopku, kar je z vložitvijo pritožbe, v kateri v drugem delu izpodbija odločitev vsebinsko, tudi storil.
V pogodbi je govora o stanovanju, vpis pa je predlagan pri zemljiški parceli. Ker je med udeleženci postopka sporno, ali je bila (očitno enostanovanjska stavba) prodana skupaj s funkcionalnim zemljiščem, oziroma kolikšna je površina zemljišča, potrebna za funkcioniranje stanovanjske stavbe, je očitno, da vpisa ni mogoče opraviti, saj spornih dejstev zemljiškoknjižno sodišče ne ugotavlja.
ZPP člen 319.. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-5, 124, 147, 148.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti sodbe - univerzalni pravni naslednik - dedič - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Pritožnica je univerzalna pravna naslednica (dedinja) zemljiškoknjižnega prednika (A. P.), kar pomeni, da je stopila na mesto svojega pravnega prednika in jo pravnomočna sodba veže.
spor majhne vrednosti - ugovor procesnega pobota - pogoji za pobot - pobotna izjava
Pobotna izjava sama po sebi je namreč zgolj izjava volje, zato so neutemeljene pritožbene trditve, da je pobot v svoji vlogi predlagal odvetnik, ne da bi se izkazal z ustreznim pooblastilom.
Stranki, ki uveljavlja procesni ugovor pobota, ni treba izrecno zahtevati, da se ugotovi obstoj njene terjatve do tožnice.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - trajanje ukrepa - načrt zdravljenja - izvedensko mnenje - neobrazloženost odločitve - dopolnitev dokaznega postopka
Gola ugotovitev o nekritičnosti osebe do svoje psihopatologije ne zadostuje za sklep, da je za odvrnitev hujšega ogrožanja svojega zdravja neogibno zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom.
Preizkus jasnosti, izčrpnosti in nedvoumnosti izvedenskega mnenja je mogoč le, če je izvedensko mnenje preverljivo. Gola navedba izvedenca o potrebnosti dvomesečnega zadržanja takega preizkusa ne omogoča.
Na splošno od odvetnika ni mogoče pričakovati, da bo v vsakem primeru dvomil o datumu vodenja pošte pri svojih strankah. Drugače pa je v primeru, ko je odvetnik izrecno obveščen o tem, da je oznaka prejema dohodne pošte na dokumentu napačna. V takšnem primeru bi se, kot dober strokovnjak, vsekakor moral prepričati o tem, kdaj je do vročitve dejansko prišlo. Zgolj navedba sodišča prve stopnje, da je vpogledalo v vse listine v spisu, ne zadošča. Napraviti bi moralo tudi vestno in skrbno oceno tistih listin, ki so za odločitev pomembne. Ker tega ni storilo, je tožeči stranki kršilo pravico do izjave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00000348
OZ člen 40, 40/2. ZZK-1 člen 5, 7, 243, 243/1. SPZ člen 92.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - procesna dispozicija - izbrisna tožba - ničnost pogodbe zaradi nedopustne podlage - načelo začetka učinkovanja vpisov - pogoji za vrnitveni zahtevek
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopno sodišče s citiranim delom izreka učinkovanje odločitve o izbrisnem zahtevku vezalo na odložni pogoj. Učinkovanje procesne dispozicije pod odložnim pogojem pa sodna praksa dopušča le v primeru sklenitve sodne poravnave (306. člen ZPP). Zato bi moralo sodišče prve stopnje procesno dispozicijo tožnika, s katero učinkovanje izbrisnega zahtevka veže na (ne)uresničitev pogoja, zavrniti, saj učinkovanje sodne odločbe, razen v primeru sodne poravnave, ni mogoče vezati na uresničitev pogoja. Pritožba zato utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje v tem delu izdalo pogojno sodbo in s tem zmotno uporabilo materialno pravo, zato je sodišče druge stopnje odločitev v prvem odstavku točke B/II izreka izpodbijane sodbe spremenilo in zahtevek tožnika, ki ga je uveljavljal z vlogo z dne 15. 9. 2016, zavrnilo.
neizvedba naroka - dopustne pritožbene novote - prekluzija v postopkih v sporih majhne vrednosti
Razlaga za kakršno se zavzema pritožba, da bo do zapadlosti tožnikove terjatve prišlo šele, ko bo investitorju predan celoten objekt oziroma celo, ko bo prišlo do formalne primopredaje med tožencem in investitorjem, na podlagi tedaj podanih navedb ni bila mogoča. Navedbe, ki jih v zvezi s tem, zakaj naj bi bila potrebna takšna razlaga naročilnice in s tem kakšen naj bi bil skupni namen pogodbenikov, podaja pritožba pa so prepozne in zato neupoštevne.
Nesporno je, da je tožeča stranka svojo obveznosti izpolnila. Prav tako je nesporno, da so bila dela, ki jih je opravila, predana investitorju. To pomeni, da je med pravdnima strankama dejansko nesporno celotno relevantno dejansko stanje, posledično je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da odločbo izda brez izvedbe naroka
prekršek in kaznivo dejanje - ne bis in idem - zastaranje prekrška
Ker je torej obdolžilni predlog v zvezi s predmetno prekrškovno zadevo na okrajno sodišče podal stvarno nepristojni predlagatelj, bi ga moralo prvostopno sodišče s sklepom zavreči, in ga vročiti pristojnemu predlagatelju postopka, brez, da bi se spuščalo v uradni preizkus vloženega obdolžilnega predloga v skladu s členom 106 ZP-1.
Prekrški so del kaznovalnega prava in tako tudi del širšega pojma kaznivih ravnanj (med slednja sodijo tudi kazniva dejanja in disciplinski postopki), zaradi česar se ne sme primeriti, da se zaradi večje učinkovitosti organov odkrivanja in pregona za istovrstno prepovedano kaznivo ravnanje, ki izvira iz istih ali bistveno istih dejstev, ki so povezana z istim historičnim dogodkom (torej so časovno in krajevno povezan življenjski primer) in storilcem, vodita tako kazenski, kot tudi prekrškovni postopek, pri čemer je vedno potrebno zasledovati splošno pravilo in sicer, da odgovornost storilca za hujšo vrsto kaznivega ravnanja izključuje njegovo odgovornost za milejšo vrsto in torej obsodba za kaznivo dejanje, ki ima tudi znake prekrška, izključuje odgovornost za prekršek.
V predmetnem postopku pa, kot pokaže prej navedeni potek procesnih dejanj, nista hkrati tekla prekrškovni in predkazenski postopek, zato je že iz tega razloga nerelevantno sklicevanje na določbo člena 11.a ZP-1. Obdolžilni predlog s strani državne tožilke je bil na okrajno sodišče vložen šele po zaključenem predkazenskem postopku, torej po zavrženju kazenske ovadbe, zato je v konkretnem primeru neutemeljeno navajanje pritožbe, da prvostopno sodišče ni pravilno razlogovalo določbe člena 11.a ZP-1, ki naj bi bila v odnosu specialnosti do ureditve zastaranja pregona, kot je določeno v členu 42 ZP-1.
Le v primeru, če bi hkrati tekla prekrškovni in predkazenski postopek in bi v skladu s členom 11a ZP-1 bil postopek o prekršku prekinjen, bi v tem času tako, kot ima pritožba prav, relativno zastaranje ne teklo, torej bi bilo zadržano, v vsakem primeru pa bi teklo tudi v tem primeru absolutno zastaranje, kar pomeni, da bi s potekom absolutnega zastaranja, postopek o prekršku več ne bil dopusten.
Pregon za prekršek ne glede na tek relativnega zastaranja v vsakem primeru absolutno in brezpogojno zastara takrat, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zakon zahteva za relativno zastaranje pregona.
Ta rok pa v nobenem primeru ne sme biti prekoračen, tudi v primerih, če se je predkazenski postopek začel pred potekom tega roka, kot je tudi v obravnavanem primeru, ko se je predkazenski postopek začel v času, ko še ni poteklo niti relativno, niti absolutno zastaranje za prekršek, je pa brez dvoma nastopilo absolutno zastaranje po vložitvi obdolžilnega predloga.
zahtevek za vračilo vlaganj v nepremičnino - povrnitev vrednosti vlaganj - pobotni ugovor - povečanje vrednosti tuje nepremičnine - višina vlaganj
Po citiranih zakonskih določbah je morebitna terjatev tožeče stranke do lastnika nepremičnine odvisna od obogatitve slednjega zaradi vložka tožeče stranke. Ustaljeno stališče sodne prakse namreč je, da je lastnik nepremičnine zaradi vlaganj drugega lahko obogaten zgolj za morebitno povečano vrednost nepremičnine. Tako sama vrednost vloženih sredstev oziroma višina vlaganj ni odločilna. Zato je presoja sodišča prve stopnje in metoda, ki jo je sodišče uporabilo, ko je ugotavljalo zgolj višino vlaganj, ne pa tudi povečanje vrednosti nepremičnine, materialnopravno zmotna.
pogodbeno razmerje - odpadla pravna podlaga - neupravičena pridobitev
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, da pogodba o finančnem leasingu ni bila odpovedana, je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je utemeljenost tožbenega zahtevka presojalo po 190. členu OZ. Določba 190.člena OZ je pravna podlaga tožbenim zahtevkom, s katerimi s uveljavlja neupravičena pridobitev. Pogoji zanje so: obogatitev, prikrajšanje (na škodo drugega), vzorčna zveza in odsotnost pravnega temelja . Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj pravnega temelja (pogodbe ), je zmotno štelo, da sme utemeljenost tožbenega zahtevka presojati po 190. členu OZ, v zvezi s katerim pa niti ni bilo trditev tožeče stranke kot pravilno opozarja pritožba in sodišče prve stopnje niti ni moglo ugotavljati dejansko stanje v zvezi z neupravičeno pridobitvijo.