OZ člen 7. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 339, 339/1, 339/2.
prepoved zlorabe pravic - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - postavitev novega izvedenca - izpodbijanje dejanskega stanja
Vztrajanje pri pripombah na izvedensko mnenje oziroma nestrinjanje z dokazno oceno sodišča (ki temelji (tudi) na izvedenskem mnenju), pomeni izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa absolutno bistvene kršitve iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi sicer opustitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca ne pomeni bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka, pač pa relativno bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana takrat, kadar obstaja ali je vsaj verjetna vzročna zveza med kršitvijo določb postopka in izrekom nezakonite in nepravilne sodne odločbe, za kar pa v tem primeru ne gre. Če je namreč sodba zakonita in pravilna kljub določeni procesni kršitvi, relativna kršitev določb pravdnega postopka ni podana.
Do dobave spornih kalibratorjev tožeči stranki ni bilo pojasnjeno, kakšne predstave, zamisli oziroma zahteve ima tožena stranka glede kalibratorjev, kar pomeni, da tožeča stranka ni niti mogla niti ni bila dolžna vedeti, kakšne (posebne) zahteve naj bi kalibratorji izpolnjevali. Ne gre pa spregledati niti tega, da je tožeča stranka na podlagi obvestila o naročilu male vrednosti z dne 26.7.2010 toženi stranki poslala ponudbeni predračun s tehnično specifikacijo, katerega je tožena stranka očitno potrdila kot ustreznega, saj je nato s tožečo stranko sklenila pisno pogodbo, v kateri prav tako ni nikakršnih specifikacij in zahtev, še najmanj takih, kakršne navaja tožena stranka v tem postopku. Takšno stališče, kot ga v tem postopku zastopa tožena stranka, je po zaključku višjega sodišča zato v nasprotju s temeljnim načelom prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ), čemur pravnega varstva ni mogoče nuditi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSL00001201
ZPP člen 76, 80, 81, 81/5, 343, 343/4.
sposobnost biti stranka - izbris iz sodnega registra - zaključek stečajnega postopka - odpadla procesna predpostavka - neobstoj pravnega nasledstva - nedovoljena pritožba - neodpravljiva pomanjkljivost
Izbris subjekta vpisa v sodnem registru zaradi zaključka stečajnega postopka pomeni, da taka stranka nima pravnega naslednika in se postopek nikoli ne bo mogel nadaljevati.
Pritožba, vložena zoper osebo, ki nima več sposobnosti biti stranka, je nedovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00001231
ZPP člen 274. ZDR-1 člen 137. ZUP člen 224, 224/1.
povračilni zahtevek - odločba upravnega organa - refundacija nadomestila plače - odprava upravne odločbe - zavrženje tožbe - gospodarski spor
Ko se pritožnik zavzema za odpravo upravnih odločb v gospodarskem sporu, v katerem je predmet odločanja povračilni zahtevek, ne more uspeti z argumentom, da bo zaradi odločitve sodišča v tem sporu ostala v veljavi dokončna upravna odločba. Upravna odločba je bila izdana v upravnem postopku, zato jo je mogoče odpraviti le na zakonsko določen način.
Ena od temeljnih nalog gospodarske družbe v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZFPPIPP je upravljanje likvidnostnega tveganja, tj. gospodarjenja z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti svoje zapadle obveznosti. Pravna oseba mora v okviru obveznosti iz 11. člena ZFPPIPP poskrbeti, da zagotovi sredstva za plačilo sodne takse.
prisilna hospitalizacija - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - huda premoženjska škoda - kumulativno izpolnjevanje pogojev
Sodišče prve stopnje je dovolj konkretiziralo okoliščine iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Dejstvo, da je bil pritožnik nasilen do matere in na oddelku, je dovolj, da so izpolnjene okoliščine iz zakonskega dejanskega stanu. Za ugotovitev izpolnjenosti pogojev ni treba, da je že prišlo do kakšnih hudih poškodb pritožnika ali drugih oseb. Dovolj je, da je življenje ali zdravje "ogroženo".
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 97/2-2, 245, 382, 382/1, 386.
osebni stečaj - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - procesna sposobnost stečajnega dolžnika
Sodišče prve stopnje se pravilno sklicuje na določbo 386. člena ZFPPIPP, v skladu s katero je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja omejena (ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso). Z omejitvijo poslovne sposobnosti pa je v enakem obsegu omejena tudi njegova procesna (pravdna sposobnost). Namen stečajnega postopka je namreč v tem, da vsi (navadni) upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih terjatev, in sicer hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), pri čemer je upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika. Med drugim ga zastopa (tudi) pri procesnih in drugih dejanjih dejanjih v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika (2. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP).
ZZVZZ-M člen 44a, 44a/1.. URS člen 14, 22, 51, 51/3.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
V okoliščinah konkretnega primera, ko je nacionalna zdravstvena ustanova zagotavljala le zdravljenje po klasični kirurški metodi, je po stališču pritožbenega sodišča potrebno dati prednost pristanku zakonitih zastopnikov h kirurškemu zdravljenju po minimalni invazivni metodi. Ta je bila v skladu s priporočilom medicinske stroke, da je prirojeno srčno napako, kakršno je imel tožnik, najprimerneje popraviti z minimalno invazivno metodo. Nenazadnje je izbiro minimalne invazivne metode potrebno spoštovati tudi z vidika ustavne pravice enakosti pred zakonom in enakega obravnavanja, glede na to da je nacionalni program otroške srčne kirurgije to metodo do konca leta 2013 že zagotavljal, leta 2014, ko naj bi tožnik bil operiran v UKC C., pa ne več. Zato je v konkretnem primeru potrebno zaključiti, da so bile v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja mladoletnega tožnika ter posledično ugotoviti, da upravna akta tožene stranke o zavrnitvi pravice do zdravljenja v tujini nista zakonita.
ZST-1 člen 18, 18/3. ZPP člen 18, 18/3, 41, 41/2, 182, 182/3.
višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - primarni in podrejeni zahtevek - eventualna komulacija tožbenih zahtevkov - različna pravna in dejanska podlaga zahtevkov - upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka
Pritožba zmotno opozarja na seštevanje vrednosti spornih predmetov, saj sodišče za osnovo ni vzelo seštevka primarnega in podrednega zahtevka, ampak je pravilno odmerilo takso od vsakega posameznega zahtevka.
protispisnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek v sporu majhne vrednosti - dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga
Kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če sodišče napačno prenese vsebino dokaza v obrazložitev sodbe. Gre za tehnično napako (napačen prepis), ki z oceno dokaza nima nobene zveze. Iz konteksta pritožbe pa izhaja, da tožena stranka nasprotuje prav oceni dokaza (zavrnitvi računa) in se zavzema za drugačno interpretacijo podatkov, ki iz njega izhajajo.
ZDPra člen 7, 7/3, 10, 10/1. ZPP člen 80, 157, 196. ZST-1 člen 10, 15, 15/3.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravilno zastopanje strank - zastopanje države - državno pravobranilstvo - pripoznava zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - delna sodba na podlagi pripoznave - sodne takse - taksa za tožbo - prevalitev plačila sodne takse - stroški postopka
Le izjemoma sme državni pravobranilec iz upravičenih razlogov v posameznih zadevah pooblastiti posameznika z opravljenim pravniškim državnim izpitom, zaposlenega v državnem organu ali drugem subjektu, da ga nadomešča pri zastopanju za posamezna pravna dejanja (prvi odstavek 10. člena ZDPra). Nobena pravna oseba ne more pred sodišči zastopati države.
Ker so pritožniki tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na njihovih solastninskih deležih takoj, ko je bilo to objektivno mogoče, pripoznali in niso dali povoda za tožbo, tožeča stranka do povračila stroškov postopka ni bila upravičena (157. člen ZPP). Zato mora tožnica, čeprav je v pravdi uspela, nositi stroške postopka. Posledično tretji odstavek 15. člena ZST-1 ni podlaga za prevalitev plačila sodnih taks, ki bi jih bila dolžna plačati država, če ne bi bila plačila sodnih taks po zakonu oproščena (10. člen ZST-1), na prvo do tretje toženo stranko
nedovoljena pritožba - sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo - prepozna pritožba
Z izpodbijanim sklepom je bila pritožba tožene stranke zoper sodbo pravilno (in v posledici obravnavane odločitve tudi pravnomočno) zavržena. Nova pritožba zoper isto sodbo, vložena hkrati s pritožbo zoper sklep o zavrženju, ni dovoljena. Višje sodišče jo je zato zavrglo (352. člen ZPP).
pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja
Sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom brez sklepa sodišča je bil utemeljen. Pridržani naj bi zažigal denar in naj bi ga nekaj tudi pogoltnil, s tem pa je huje ogrožal svoje zdravje in življenje.
stroški priče - nadomestilo plače - pravočasna priglasitev stroškov - izgubljeni zaslužek priče - izguba pravice do povračila stroškov - pouk priči
Povračila stroškov zaradi izgubljenega zaslužka priča na naroku ni zahtevala. To pomeni, da je pravico do povračila teh stroškov izgubila. Posledično je takšno pravico izgubil tudi njen delodajalec. Za povračilo stroškov je namreč odločilna zahteva tistega, ki ima pravico do njihove povrnitve. To je v konkretnem primeru priča. Šele, če bi ta takoj po zaslišanju zahtevala tudi povračilo nadomestila plače, bi bil njen delodajalec upravičen, da od sodišča zahteva povrnitev izplačanega nadomestila.
Višje sodišče sicer pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da mora stranka, ki predlaga katerokoli od taksnih olajšav, navesti dejstva na katera svoj predlog opira in v zvezi z njimi tudi predlagati dokaze. To katera dejstva mora zatrjevati (in dokazati) pa je odvisno od tega, katero od taksnih olajšav predlaga. Kadar stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse, mora tako podati bolj konkretne in obširne navedbe o svojem premoženjskem, likvidnostnem in finančnem stanju, kot v primeru ko predlaga zgolj odlog ali obročno plačilo sodne takse.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do tolmača - pravica do poštenega sojenja - uporaba jezika v postopku
V primeru, če sodišče v nasprotju z določbo 102. člena ZPP zavrne izrecno zahtevo stranke, da bi v postopku uporabljala svoj jezik ter v svojem jeziku spremljala postopek, stranka pa se zaradi tega pritoži in to uveljavlja kot pritožbeni razlog, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki ima za posledico razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje.
ZZVZZ-UPB3 člen 31, 31/1, 31/7.. - člen 140, 140/1, 140/4.. ZDR-1 člen 13, 14, 14/1.. OZ člen 88, 88/1.
bolniški stalež - začasna zadržanost od dela - zajamčena plača - ničnost - minimalna plača
Zajamčena plača se je kot osnova za odmero pravic na podlagi posebnih zakonov uporabljala do 1. 1. 2013, to je do začetka veljavnosti ZPIZ-2. Po uveljavitvi ZPIZ-2 institut zajamčene plače ne obstaja več, zato neusklajenega dela besedila 7. odstavka 31. člena ZZVZZ ni mogoče pravilno uporabljati le ob njegovi jezikovni razlagi. Namesto instituta zajamčene plače je zato mogoče uporabljati le primerljivo veljavno kategorijo minimalne plače, urejene z veljavnim Zakonom o minimalni plači. Ob uporabi 2. in 3. odstavka 31. člena ZZVZZ glede na vzrok in trajanje začasne zadržanosti z dela, osnova za odmero nadomestila za čas začasne zadržanosti tako ne more biti manjša od minimalne plače.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7.. ZPIZ-2 člen 3, 25, 148, 148/1.. ZPIZ-2A člen 3, 6.
lastnost zavarovanca - brezposlena oseba
Tožnica, ki je bila na dan 31. 12. 2012 obvezno zavarovana na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZPIZ-1, se je iz zavarovanja odjavila dne 18. 6. 2013, to je že po uveljavitvi ZPIZ-2A. Dne 27. 6. 2013 je pri tožencu vložila zgolj zahtevo za spremembo podlage zavarovanja, in sicer je uveljavljala priznanje statusa zavarovanke po 7. alineji prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 in ni podatkov, da bi se ponovno prijavila v zavarovanje, tako, da ni več zavarovanka niti po tretjem odstavku 34. člena ZPIZ-1. Sprememba zavarovanja tako, da bi imela status zavarovanke po 7. alineji prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1, namesto po tretjem odstavku 34. člena zakona, že iz tega razloga ni mogoča, tudi če bi za to obstajala pravna podlaga, in če bi sledili načelu enakega obravnavanja vseh oseb, ki so bile na dan 31. 12. 2012 brezposelne, ne glede na to, na kakšni pravni podlagi so bile vključene v prostovoljno zavarovanje iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Ob predpostavki, da tožnica izpolnjuje pogoje za zavarovanje na podlagi 7. alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 in bi se jo posledično štelo med zavarovance iz 3. člena ZPIZ-2 A, tožnica ne izpolnjuje pogojev iz 6. člena ZPIZ-2 A. Namreč, če bi tožnica imela status zavarovanke po 7. alineji prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1, bi morala izpolnjevati pogoje iz 6. člena ZPIZ-2. Tako je v zvezi z rokom 30 dni in ponovno prijavo v zavarovanje, to pa potrjuje tudi pritožba, odločilo tudi Vrhovno sodišče RS v podobni zadevi. Izrecno se je postavilo na stališče, da rok 30 dni velja le za zavarovance iz 3. člena ZPIZ-2 A.
Medtem ko je pri mlajših otrocih vprašanje presoje o tem, ali je treba stike z enim od staršev vzpodbujati in vzdrževati ali ne, to predvsem naloga ustreznih organov, mora sodišče pri otrocih med njihovim odraščanjem in zorenjem, ko ti postanejo sposobni izraziti svoje stališče glede stikov s starši, nameniti dolžno pozornost njihovim stališčem in čustvom ter njihovi pravici do spoštovanja zasebnega življenja.
Osnovno vodilo sodišča pri odločanju o stikih je korist otroka.
ZPIZ-2 člen 206, 206/5.. ZDSS-1 člen 68.. ZPP člen 154, 156, 157,158, 162.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - izplačilo odkupne vrednosti
Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da gre v zadevi, ki se nanaša na pravico do enkratnega izplačila odkupne vrednosti enot premoženja za čisti premoženjski spor, in da zato posledično zaradi narave spora pri odločanju o stroških postopka ni mogoče uporabiti 68. člena ZDSS-1. Pomeni, da je pri odločanju o povračilu stroškov toženi stranki potrebno uporabljati določbe 154. do 162. člena ZPP.
Tožniki so tožbo umaknili, ko jih je tožena stranka obvestila, da bo vsem zavarovancem, ki so vložili tožbe, izplačala odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu. V okoliščinah konkretnega primera je podan dejanski stan iz 158. člena ZPP. Pomeni, da mora tožena stranka svoje stroške iz spora o glavni stvari, ki je bil zaradi umika tožb, potem ko je izpolnila obveznost do tožnikov sicer ustavljen, nositi sama.