ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 44a. ZZDej člen 1. ZPP člen 70, 70-6, 247, 254, 254/3.
zdravljenje v tujini - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - priznana metoda zdravljenja - zdravstvena dejavnost - sodba SEU
Nestrinjanje in nezadovoljstvo toženca z izvedenskim mnenjem, ugotovitvam izvedenca avtomatično ne odvzame veljave.
Pri zdravljenju tožnice je bila uporabljena priznana in ob tako specifičnem zdravstvenem stanju kot je bilo izkazano pri tožnici, običajna metoda zdravljenja. Tudi Sodišče EU zahtevo "običajnost" zdravljenja razlaga tako, da dovoljenja za zdravljenje v tujini ni mogoče zavrniti, ko je zdravljenje zadostno preizkusila in odobrila mednarodna medicinska znanost.
sprememba tožbe - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - obseg premoženjske škode
V obravnavani zadevi, ko je tožnik spremenil tožbo iz vrnitvenega zahtevka po SPZ v odškodninski zahtevek po določbah OZ, ne gre za privilegirano spremembo tožbe, temveč za pravo spremembo tožbe v smislu 185. člena ZPP. Vendar pa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je takšna sprememba tožbe smotrna za dokončno ureditev v tem postopku spornega pravnega razmerja. S slednjim se pritožbeno sodišče strinja, saj je ob vložitvi tožbe glede na podatke o formalnem lastništvu toženca na spornem avtomobilu, slednja bila sklepčna, ker pa je prišlo do odtujitve vozila po vložitvi tožbe, je tožnik utemeljeno tožbo spremenil in uveljavljal odškodninski zahtevek. Če sodišče prve stopnje spremembe tožbe ne bi dopustilo, bi moral tožnik vložiti novo tožbo. Sprememba tožbe je namreč smotrna, če se je s tem mogoče izogniti novi tožbi in je odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi pravilna.
Pritožbeno sodišče poudarja, da je tožnik vložil tožbo zaradi plačila odškodnine za škodo iz neposlovne odškodninske odgovornosti. V obravnavani zadevi ne gre za kršitev pogodbene obveznosti, katere predmet bi bil nakup vozila med pravdnima strankama in določena cena, temveč je bila pogodba sklenjena med tožencem in tretjo pravno osebo, ki je v lasti toženca. Tožnik vtožuje izgubo, ki mu je nastala zaradi tega, ker mu je toženec vozilo protipravno odvzel, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je odločilna vrednost avtomobila v času škodnega dogodka.
stroški postopka - uspeh strank v postopku - delni umik tožbe
Za odmero stroškov postopka je pomembno, da je tožnik s tožbo prvotno zahteval znesek v višini 3.785,59 EUR, nato je tožbeni zahtevek delno umaknil za znesek 1.134,29 EUR ter spremenil tožbeni zahtevek tako, da je zahteval 2.651,30 EUR, kar mu ga je sodišče prve stopnje tudi prisodilo. Njegov uspeh v sporu je torej 70 %, uspeh toženke pa 30 %.
Ravnanje vlagateljice predstavlja zlorabo procesnih pravic. Vlagateljica kljub pouku, da pritožbe zoper odločitev sodišča druge stopnje niso dopustne, vlaga nedopustne pritožbe, v katerih le ponavlja svoje navedbe, s katerimi je utemeljevala zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, o kateri je bilo pravnomočno odločeno.
Z izpodbijano odločitvijo, ki temelji na pravilu o izključni krajevni pristojnosti, ni bilo poseženo v procesna upravičenja in pričakovanja, ki jih ima tožnica v postopku zoper poslovno banko, sicer pa se bo imela tožnica o svojih siceršnjih procesnih upravičenjih možnost izjaviti v nadaljevanju postopka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, zaradi česar v njeno pravico do izjave s potrditvijo izpodbijanega sklepa ne bo poseženo.
Ker tožnik v postavljenem roku tožbe ni dopolnil tako, da je primerna za obravnavo, sodišče ni moglo preizkusiti izpodbijanega upravnega akta. Slednje predstavlja tako pomanjkljivost, da je moralo sodišče tožbo zavreči.
preložitev naroka - opravičljiv razlog - predlog za začetek postopka prisilne poravnave - laična pritožba - odsotnost z naroka
Pritožnik sam ni predlagal preložitve naroka, niti ni svojega izostanka opravičil, zato se v pritožbi ne more sklicevati na to, da sodišče naroka ni preložilo. Že sicer prepozen predlog za preložitev naroka je namreč vložila le prva toženka in ne pritožnik, vendar predlog za začetek postopka prisilne poravnave ne predstavlja opravičljivega razloga za preložitev naroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00082373
SZ-1 člen 111, 111/2. ZPP člen 328, 352.
izpraznitev stanovanja - bivanje brez pravnega naslova - prednostna zadeva - predlog za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - ničnost darilne pogodbe - izročilna pogodba (preužitkarska pogodba) - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - pritožba zoper popravni sklep - navedba katastrske občine brez parcelnih številk - dopolnitev z manjkajočimi podatki - prepis - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
V okoliščinah konkretnega primera, ko tožba z zatrjevano pravno podlago še ni bila vložena, od vložitve tožbe v obravnavanem sporu pa je minilo že 8 let, je odločitev sodišča, da o predhodnem vprašanju odloči samo, pravilna.
Toženka je v postopku zatrjevala, da je darilna pogodba med materjo pravdnih strank in tožnico nična, ker sta z njo pogodbenici zasledovali nedopusten namen, da bi jo prikrajšali za dedno pravico po pokojni materi. Ker ima vsakdo pravico, da razpolaga s svojim premoženjem, čeprav na račun nujnih dedičev, takšna pogodba ni nična. ZD tem dedičem omogoča, da v zapuščinskem postopku zahtevajo vrnitev daril za dopolnitev nujnega deleža, kar zadošča za varovanje njihovega pravnega interesa. Na tej podlagi torej toženka ne more pridobiti pravnega naslova za bivanje v sporni nepremičnini.
URS člen 22.. ODZ člen 1500. SPZ člen 10, 217, 217/2, 225. ZPP člen 8, 285, 339, 339/2-4, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZTLR člen 54. ZZK-1 člen 16, 19.
služnostna pravica hoje in vožnje - priposestvovanje - priposestvovalna doba - priposestvovalna doba pravnih prednikov - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave
Pozivanje sodišča k navajanju še dodatnih trditev glede načinov dostopa do zemljišč, katerih del je bila nekoč sporna parcela, pa bi preraslo že v preiskovalno vlogo sodišča, ki ga ZPP ne dovoljuje. Trditveno in dokazno breme namreč z materialno procesnim vodstvom ni nadomeščeno, temveč je omiljeno in to le v primerih, ko stranka, ob zahtevani procesni skrbnosti, ne uspe udejaniti svojega trditvenega bremena. Za tak primer pa, ob znani materialno pravni podlagi (določbe o priposestvovanju), s katero bo sodišče okvalificiralo ugotovljena dejstva, ni šlo. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da je sodišče zaradi neustrezne izvedbe materialnega procesnega vodstva kršilo pravico do izjave, ki bi prerasla v kršitev tožnikovih ustavnih pravic.
ZPP člen 7, 105a, 105a/3, 212, 328, 328/1. ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12.
popravni sklep - vsebinski popravek - oprostitev plačila sodne takse - odlog ali obročno plačilo sodne takse - pravna oseba - premoženjsko stanje
Drži pritožbeni očitek, da s popravnim sklepom sodišče prve stopnje ni popravilo očitne pisne pomote, ampak je vsebinsko spremenilo v izreku sodbe sprejeto odločitev. Ker je popravilo oziroma spremenilo identiteto pravdne stranke, v korist katere je odločilo, in del obrestnega zahtevka, izpodbijani sklep po svoji naravi ni popravni sklep v smislu 328. člena ZPP.
Pri odločanju o oprostitvi plačila sodne takse se ne upošteva le finančno in likvidnostno stanje pravne osebe, temveč njeno celotno premoženjsko stanje (peti odstavek 11. člena ZST-1). Zato ne drži pritožbeno stališče, da že samo dejstvo večletnega poslovanja z izgubo in obstoj negativnega kapitala utemeljuje oprostitev plačila sodne takse.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - fikcija vročitve zamudne sodbe - potek roka za odgovor na tožbo - vročilnica kot javna listina
V skladu s 142. členom ZPP se vročitev šteje za opravljeno, ko naslovnik pisanje dvigne. Če pisanja ne dvigne v 15 dneh, odkar mu je bilo puščeno obvestilo, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Ker toženka pisanja v 15 dneh ni dvignila, se v skladu z zakonsko domnevo šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom 15 dnevnega roka, torej dne 31. 8. 2024.
stroški pravdnega postopka - potrebni pravdni stroški - procesno vprašanje - ugovor pristojnosti - odgovor na ugovor - odgovor na odgovor - prva pripravljalna vloga - obrazložena vloga - nagrada za pripravljalno vlogo - nagrada odvetnika za druge vloge
Ne glede na to, da je šlo za procesno vprašanje pristojnosti sodišča prve stopnje, vloga tožene stranke dosega kriterij obrazložene pripravljalne vloge.
vlaganja v nepremičnino - višina vlaganj - vlaganje v solastno nepremičnino - obogatitev - pogodba o dosmrtnem preživljanju
Pritožba, po izvedencu ugotovljene višine vlaganj ne graja. Zanjo je sporno, kdo je vlaganja opravil in graja dokazno oceno izpodbijane sodbe, saj zatrjuje, da je vlaganja opravila druga toženka skupaj s pokojnim možem.
začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - nepopravljiva škoda - vključitev otroka v vrtec
Sodišče druge stopnje poudarja, da je potrebno pri izdajanju začasnih odredb v družinskih zadevah postopati previdno, saj predstavljajo izjemno pravno sredstvo, ki je namenjeno odpravi akutne ogroženosti otroka in tako ne zadošča, da je predlagana začasna ureditev v otrokovo korist, ampak mora biti nujna za preprečitev nepopravljive in nesorazmerno težko popravljive škode, ki bi otroku lahko nastala, če bi obstoječe stanje trajalo do pravnomočnosti končne odločitve.
Nasprotni udeleženec je bil tisti, ki se je pri otrokovi starosti štirih mesecih odselil cca 270. km vstran in je predlog da bi se sedaj tako otrok kot predlagateljica namestili v njegovem bivališču, neživljenjski in nerealen ter nedvomno potrjuje zaključke CSD, da nasprotni udeleženec svoje koristi postavlja pred koristi ml. otroka.
ZD člen 128, 163, 172, 172/2, 173, 173/3. ZPP člen 365, 365-1.
zapuščinski postopek - pritožba - prepozna pritožba - pritožba, vložena po izteku roka - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku - upoštevanje nepravočasne pritožbe v zapuščinskem postopku - izboljšanje položaja - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - prehod premoženja na državo
Sklep, s katerim prvostopenjsko sodišče del zapustnikovega premoženja izroči državi na temelju 128. člena ZD, ima učinek ex tunc, zato se šteje, da je pritožnica postala lastnica v sklepu navedenega premoženja že v trenutku zapustnikove smrti. Prehod premoženja na Republiko Slovenijo po 128. členu ZD nastopi ex lege s trenutkom smrti zapustnika, sklep o tem prehodu pa je zgolj deklaratoren. Navedeno pomeni, da je Republika Slovenija s trenutkom smrti zapustnika postala lastnica njegovega premoženja, kolikor je bilo potrebno za omejitev dedovanja do višine vrednosti prejete socialne pomoči (v konkretnem primeru do celotne vrednosti premoženja), in kolikor je tega premoženja bilo (ter v kakršnem stanju je bilo) v trenutku smrti zapustnika.
Četudi s prepozno pritožbo ne bi bi bile prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep, ima pritožbeno sodišče na podlagi zakonskega pooblastila torej možnost, da tudi táko pritožbo zavrže kot prepozno. Take možnosti se bo poslužilo predvsem v primeru, ko ne le, da s vsebinskim obravnavanjem prepozne pritožbe ne bodo prizadete pravice drugih oseb, temveč tudi ni pričakovati kakršnega koli izboljšanja položaja pritožnika.
pogodba o zastavi nepremičnin - oznaka nepremičnine - napaka v zapisu parcelne številke - prepozen predlog - predlog za izločitev sodnika
Neutemeljena so pritožbena izvajanja glede presoje sodišča prve stopnje, da napačna parcelna številka oziroma napaka pri zapisu parcelne številke v zvezi z zastavljeno nepremičnino nima avtomatično za posledico neveljavnosti hipotekarne kreditne pogodbe.
stroški sodnega izvedenca - nagrada in stroški izvedenca - predujem - doplačilo predujma - plačilo predujma
Ker je izvedbo dokaza z izvedencem predlagala predlagateljica, je sodišče prve stopnje po odmeri nagrade in stroškov za pisno izvedensko mnenje sodne izvedenke, ki presegajo že s strani predlagateljice plačan predujem, doplačilo predujma utemeljeno naložilo v plačilo predlagateljici (prvi odstavek 153. člena ZPP).
Tožnici je moral le zagotoviti standard prebivanja, kot ob sklenitvi pogodbe. Zaradi višje sile (plaz) je bilo treba urediti začasno rešitev za bivanje tožnice in to je toženec s tem, ko ji je ponudil bivanje pri njih (E.), tudi skušal zagotoviti, a tožnica na ponudbo ni pristala. Toženec seveda tožnice ne more prisiliti v določeno (začasno) rešitev, po drugi strani pa na podlagi sklenjene pogodbe ni dolžan adaptirati sosednje hiše. Zaveza z dne 21. 9. 2017 ni bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, zato ne more biti del pogodbe (o preužitku), saj ne zmanjšuje obveznosti katere od pogodbenih strank, ampak gre za samostojno, novo obveznost, ki jo je prevzel toženec. Tožnica bi izpolnitev te lahko zahtevala z ustreznim zahtevkom, nikakor pa neizvršitev te zaveze ne more voditi do razveze pogodbe. Drugi odstavek 568. člena OZ določa, da lahko vsaka stranka zahteva, da se pogodba o preužitku razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Gre seveda za obveznosti iz pogodbe, ne pa druge obveznosti.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/1, 19/2, 19/3, 34a, 34a/7. ZPP člen 39, 44, 44/3.
sodna taksa
Sodno takso za vloženo izredno pravno sredstvo je potrebno plačati od vrednosti izpodbijanega dela odločbe. Ker se v našem primeru izpodbija odločba v celoti, je vrednost spora v postopku revizije enaka vrednosti spora, ki jo je tožeča stranka označila v tožbi.