BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00092025
URS člen 26. ZBan-1 člen 350a. ZPSVIKOB-1 člen 3, 6, 48, 48/5. ZPP člen 108, 192, 192/1, 192/2.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - eventualno sosporništvo - pristojno sodišče - izključna stvarna pristojnost okrožnega sodišča - Banka Slovenije - izključna krajevna pristojnost - postopek sodnega varstva proti odločbi o izrednih ukrepih Banke Slovenije - odgovornost banke slovenije
V situaciji, ko pogoji za začetno eventualno sosporništvo niso izpolnjeni, mora sodišče s tožbo ravnati kot z vlogo, ki je ni mogoče obravnavati, torej po 108. členu ZPP. Šele po tej fazi postopka bi sodišče prve stopnje lahko odločalo o svoji (ne)pristojnosti.
razrešitev upravitelja - zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - upravičeni predlagatelj predloga za razrešitev stečajnega upravitelja - izločitev upravitelja - razlogi za izločitev - nezadostna trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je dolžnik v svojem predlogu, ki ga je poimenoval kot predlog za izločitev stečajne upraviteljice, skliceval tudi na 118. člena ZFPPIPP, ki določa razloge za razrešitev upraviteljice. Pravilno je zaključilo, da ZFPPIPP daje pravico zahtevati razrešitev upravitelja le zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi stečajni dolžnik ni naveden, ter da tudi sodna praksa stečajnemu dolžniku ne priznava procesne legitimacije za vložitev takšnega predloga.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dolžnik v predlogu za izločitev upraviteljice ni navedel nobenih konkretnih dodatnih okoliščin, ki bi objektivno vzbujale dvom v nepristranskost upraviteljice pri opravljanju njene funkcije v tem postopku.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 43, 43/1, 43/1-2, 43/2, 44, 44/1, 47, 47/5, 49, 49/5, 50, 50/1. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2025) člen 26.
odmera nagrade sodnega tolmača - prevod pisanj v tuj jezik - obseg prevoda - znižanje nagrade - predujem - založitev predujma
V izhodišču odločanja o odmeri plačila za opravljeno delo mora biti pravilo, da sodni tolmač ne sme biti večkrat plačan za isto delo (za prevod istega besedila). Pri odmeri plačila mora biti zato ustrezno ovrednotena okoliščina, da se besedilo, ki je predmet prevoda, v več listinah (v pretežnem delu) ponavlja. V tem primeru je sodna tolmačka upravičena do sorazmerno nižjega plačila, pri čemer je višina plačila odvisna od ocene (temelječe na primerjavi besedil), v kolikšnem delu (deležu) je besedilo prevoda isto oziroma različno. Ustrezno pa je treba tudi upoštevati, da mora sodni tolmač skrbno ("od besede do besede") preveriti, v kolikšnem obsegu je besedilo, ki je predmet prevoda, identično že prevedenemu besedilu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00092539
ZPP člen 4, 149, 224, 224/1, 224/4, 286, 318, 337, 337/3, 488, 488/1, 488/2. ZKUASP člen 9. ZASP člen 22, 26. OZ člen 198.
materialne avtorske pravice - javno izvajanje glasbenih del - obvezno kolektivno upravljanje - gospodarski spor - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nesporno dejansko stanje - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - seznanitev strank - opozorilo stranki - pritožbene novote - ugovor zastaranja (šele) v pritožbi
Za presojo o tem, ali je dejansko stanje med strankama sporno, ni odločilna vložitev posamezne vloge, temveč predvsem vsebina trditev ene in druge stranke. Ker trditev, ki bi nasprotovale trditvam iz dopolnitve tožbe, toženka ni podala, ne more uspeti z očitkom, da je predlagala zaslišanje njenega zakonitega zastopnika.
Možnost izdaje odločbe brez razpisa naroka iz 488. člena ZPP je izjema od obligatornosti glavne obravnave, ki je namenjena uresničevanju načela hitrosti postopka v gospodarskih sporih, saj je njihovo hitro reševanje še posebej pomembno. Obravnavano izjemo torej osmišlja narava gospodarskih sporov, ki pa ni v ničemer odvisna od okoliščine, ali se postopek začne z običajno tožbo ali izide iz izvršbe na podlagi verodostojne listine. Ni razumnega razloga za stališče, da bi se določba 488. člena ZPP nanašala le na tiste gospodarske spore, v katerih je vložen odgovor na tožbo, ne pa na tiste, v katerih je (po ugovoru zoper sklep o izvršbi) predviden odgovor na dopolnitev tožbe. Izdaje odločbe na podlagi 488. člena ZPP prav tako ne ovira okoliščina, da odgovor na dopolnitev tožbe ni vložen. V gospodarskem sporu, ki izide iz izvršbe na podlagi verodostojne listine, je zato položaj iz 488. člena ZPP lahko podan ne le tedaj, ko dejansko stanje ni sporno po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi in odgovora na dopolnitev tožbe, temveč tudi v primeru, ko toženka na dopolnitev tožbe ne odgovori, vsebina njenih ugovornih navedb pa ne nasprotuje tožničinim trditvam iz dopolnitve tožbe.
Toženka ni mogla upravičeno pričakovati oprave naroka, na katerem bi lahko predložila dodatno procesno gradivo, saj jo je sodišče prve stopnje z dopisom še pred izdajo sodbe seznanilo s položajem, ki je nastal zaradi njene opustitve navajanja trditev, ki bi nasprotovale tožničinim, in sicer, da bo narok za glavno obravnavo opravljen le v primeru, da bo to stranka izrecno zahtevala. Zato tudi ni pomembno, da toženka ni izrecno izjavila, da naroka ne želi.
Ker toženka ugovora zastaranja ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje, tega v pritožbi ne more storiti.
Odločitev o sodni poravnavi je po svoji naravi končna odločitev, gre za izvršljiv dogovor pravdnih strank o sporni zadevi. Če sodna poravnava ne pomeni končne in celovite odločitve ter se postopek nato nadaljuje z reševanjem spornih vprašanj, odvetniku stroškov za sklenitev pogojnega dogovora, do katerega pa ni prišlo, ni mogoče priznati kot potrebnih za ta postopek.
V pravni teoriji in ustaljeni sodni praksi je zavzeto stališče, da se lahko podrobnejša obrazložitev odločitve o pravdnih stroških opravi na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sodišče sklicuje in na katerem označi, katere stroške in v kolikšni višini jih je priznalo.
Stroški postopka alternativnega reševanja sporov niso potrebni stroški sodnega postopka, tudi če gre za mediacijo, ki jo na podlagi ZARSS zagotavlja sodišče.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - vrednost spornega predmeta - seštevek vrednosti spornih predmetov - več zahtevkov - oblikovalni zahtevek - prejudicialnost - dajatveni in oblikovalni tožbeni zahtevek
Zahtevek za znižanje kupnine je treba oblikovati tako, da se najprej postavi oblikovalni zahtevek, s katerim se zahteva znižanje pogodbene cene, in nato hkrati dajatveni zahtevek za vračilo oz. plačilo tistega dela kupnine, ki temelji na predhodno uspešno uveljavljenem oblikovalnem zahtevku. V takšnih procesnih situacijah, tako kot v primerih postavitve vmesnih ugotovitvenih zahtevkov, oblikovalni zahtevek ne predstavlja kriterija za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta, odločilnega za odmero sodne takse, temveč je pomembna oziroma upoštevna le sporna vrednost dajatvenega zahtevka.
poškodbe skočnega sklepa in stopala - invalidnost - izvedensko mnenje - medicina - izvid in mnenje izvedenca o strokovnih vprašanjih - razlaga pogodb - jasna določila pogodbe
Ankiloza skočnega sklepa se nanaša na negibljivost celotnega skočnega sklepa. Pritožnik z zavzemanjem za zanj ugodnejšo razlago, po kateri bi o ankilozi skočnega sklepa lahko govorili tudi ob zatrditvi le enega segmenta skočnega sklepa, v pritožbenem postopku ne more biti uspešen.
Glede na določbo prvega odstavka 30. člena ZPP okrajno sodišče za zvišan tožbeni zahtevek ni pristojno. Zato je v takem primeru treba postopati po določbi tretjega odstavka 185. člena ZPP, ki določa, da če sodišče za spremenjeno tožbo ni stvarno pristojno, pošlje zadevo, potem ko je toženec privolil v spremembo (oziroma, ko je sodišče spremembo dovolilo ali ocenilo, da gre za privilegirano spremembo tožbe), pristojnemu sodišču. V takem primeru ni mogoče uporabiti določbe 19. člena ZPP, ki se tiče vprašanja ustalitve pristojnosti z v tožbi postavljenim zahtevkom, saj je bila tožba med postopkom spremenjena, tožbeni zahtevek je bil zvišan.
zavrnitev predloga za prekinitev postopka - isti historični dogodek - nepogodbena odškodninska odgovornost - zavarovalna pogodba - predhodno vprašanje
Obveznost odgovorne osebe temelji na pravilih o nepogodbeni odškodninski obveznosti, medtem ko obveznost zavarovalnice temelji na zavarovalni pogodbi. Gre torej za dve različni pravni razmerji, ki temeljita na različnih pravnih podlagah. Okoliščina, da oba postopka izvirata iz istega historičnega dogodka, zato sama po sebi še ne pomeni, da je odločitev v enem postopku predhodno vprašanje za odločitev v drugem. Prav tako na odločitev ne vpliva dejstvo, da je bila v pravdi zoper zavarovalnico izdana sodba o temelju zahtevka. Ta učinkuje le med strankama tistega postopka in ne veže sodišča v tej pravdi.
ZPP člen 12, 87, 87/3, 343, 343/4, 346. ZIZ člen 270, 270/2, 272, 272/2.
statusni spor - ničnost sklepov - pogoji za začasno odredbo - zavrženje predloga za začasno odredbo - pooblaščenci po ZPP - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbeno sodišče prvega tožnika opozarja, da gre v tej pravdi za zahtevno pravno problematiko, kateri tožnika očitno nista kos. Opozarja ju, da lahko zaradi tega zanju nastopijo škodljive posledice (drugi odstavek 87. člena in 12. člen ZPP), zato naj razmislita o pomoči pravnega strokovnjaka - odvetnika.
OZ člen 18, 18/1, 427, 427/1. ZPP člen 7, 7/1, 285
kreditna pogodba - prevzem dolga - trditveno breme - konkretiziranost trditvene podlage - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
Izpodbijana sodba je pravilna že na podlagi stališča, da toženka ni zmogla svojega trditvenega bremena. Ob tožničinem izrecnem in kategoričnem zanikanju, da bi privolila v spremembo dolžnika, ni zadostovalo, da je toženka splošno zatrjevala njeno privolitev brez navezave na kakršnekoli okoliščine, v katerih naj bi se ta privolitev zgodila (kdo je izjavil kaj komu in kdaj).
ZD člen 145, 145/1, 145/2, 163. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
upravitelj zapuščine - skrbnik zapuščine - upravljanje zapuščine - načelo kontradiktornosti v zapuščinskem postopku - pravica do izjave v postopku - pravica do informacije - vročanje udeležencem postopka
V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje glede na to, ali bodo že znani dediči po pokojnem, ugotoviti, ali je mogoče postaviti upravitelja dediščine ali pa je potrebno postaviti skrbnika zapuščine. V vsakem primeru bo treba oceniti, ali je potreba po začasnem upravljanju izkazana glede celotne zapuščine ali posameznih stvari, ter natančno opredeliti naloge upravitelja oziroma skrbnika, pri tem in pri izbiri osebe, ki ji bo naložilo opravo teh nalog, pa vzeti v ozir tudi stroškovni vidik.
nasprotna izvršba - predlog dolžnika za nasprotno izvršbo - pravočasnost predloga - objektivni rok - krajevna pristojnost - subjektivni rok - vložitev vloge na nepristojno sodišče - kvalificiran pooblaščenec - odvetnik kot pooblaščenec za zastopanje - nevednost ali očitna pomota - potrjena prisilna poravnava - ločitvena pravica - učinek sklepa o potrditvi prisilne poravnave - razlogi za nasprotno izvršbo - prekinitev izvršilnega postopka - začetek postopka prisilne poravnave - utesnitev izvršbe
Upoštevaje ureditev v 40.c členu ZIZ je v konkretnem primeru mogoče govoriti o nevednosti dolžnika (upnika po nasprotni izvršbi), ki predloga za nasprotno izvršbo ni vložil po kvalificiranem pravnem pooblaščencu. Kljub zapisu v potrdilu o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 9. 4. 2024, da bo zadeva po pravnomočnosti odstopljena v delo Okrajnemu sodišču v Krškem, in kljub temu, da je dolžnik (upnik po nasprotni izvršbi) po pooblaščencu sklep o ustavitvi postopka prejel s strani Okrajnega sodišča v Krškem, se dolžnik (upnik po nasprotni izvršbi) na nevednost upravičeno sklicuje. Vendarle namreč ostaja dejstvo, da je postopek, vključno z odločanjem o ugovoru, sprva tekel na Okrajnem sodišču v Ljubljani, poleg tega pa ureditev, da je po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine za opravo izvršbe pristojno sodišče glede na dovoljena sredstva o izvršbi, še ne pomeni kar samoumevno, da je isto sodišče pristojno tudi za odločanje o vseh predlogih v zvezi s takim postopkom oziroma konkretno za odločanje o predlogu za nasprotno izvršbo. Če bi bilo to že samo po sebi logično, bi bila druga poved v citiranem tretjem odstavku 40.c člena ZIZ povsem odveč.
V trenutku prisilnega poplačila upnik je bil pravnomočen in izvršljiv sklep o izvršbi v veljavi ravno za tolikšno terjatev, kot je upnik (dolžnik po nasprotni izvršbi) prejel na svoj račun. Zato je sodišče prve stopnje svojo odločitev zmotno oprlo na določilo 5. točke prvega odstavka 67. člena ZIZ. Ne glede na to pa je izpodbijana odločitev pravilna, le da na drugi materialnopravni podlagi, in sicer na podlagi 2. točke prvega odstavka 67. člena ZIZ, ki kot razlog za nasprotno izvršbo določa položaj, ko je bil izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega.
V obravnavani zadevi je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 74275/2021 z dne 2. 11. 2021 izgubil moč izvršilnega naslova v obsegu, kot to izhaja iz pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave St 000/2021 z dne 6. 7. 2023, kar pa v postopku izvršbe nepravilno ni bilo upoštevano. Pri tem tudi ni odločilno, da je sklep o potrditvi prisilne poravnave postal pravnomočen že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00091641
ZVZD-1 člen 5, 7, 12. ZDR-1 člen 179. ZFPPIPP člen 48. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 353, 360. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) priloga IV.
zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - odškodnina - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - delo na višini - vmesna sodba - oblikovanje izreka - postopek osebnega stečaja - načelo hitrosti - protipravno ravnanje delodajalca - predvidljivost škodnega dogodka - soprispevek delavca - izključitev protipravnosti
Pojem protipravnosti v kontekstu delovnega prava se nekoliko razlikuje od pojma protipravnosti v klasičnem civilnem deliktnem pravu; v okviru delovnega razmerja je dolžnost varstva nasprotne stranke pred škodo poudarjena. V konkretnem primeru je v okviru protipravnosti treba ugotoviti, ali je prišlo do opustitve dolžnega ravnanja delodajalca oziroma ali je glede na njegovo ravnanje nastanek škode objektivno predvidljiv.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00092123
OZ člen 131, 489, 490, 494. ZFPPIPP člen 98, 340. ZPP člen 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZGO-1 člen 197
odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - pravila odškodninskega prava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - izvedba dokazov - obrazložitev odločitve o neizvedbi predlaganega dokaza - načelo proste presoje dokazov - dokazno breme - prodaja stvari - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - pravna napaka prodane stvari - omejitve javnopravne narave - jamčevalni zahtevek - zakonska domneva
Stečajni upravitelj za vtoževano škodo, povzročeno tretjim osebam (ki niso upniki stečajnega dolžnika), odgovarja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti (131. člen OZ).
Velja splošno pravilo, da ima pri prodajalčevi odgovornosti za posebne omejitve javnopravne narave kupec (odvisno od okoliščin konkretne zadeve) na voljo odstop od pogodbe ali zahtevo za sorazmerno znižanje kupnine, pod določenimi pogoji pa je pogodba razdrta že po samem zakonu (490. člen OZ). Če je kupcu v stečaju izročena stvar s pravno napako, lahko kupec po splošnih pravilih OZ odstopi od pogodbe zaradi pravnih napak (drugi odstavek 490. člena OZ) in (zaradi konkretnih okoliščin prodaje v stečajnem postopku) zahteva od stečajnega dolžnika vrnitev vseh zneskov, ki jih je plačal na podlagi prodajne pogodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko jih je plačal (193. člen OZ) ter pogodbene kazni za neizpolnitev v višini zneska are (drugi odstavek 65. člena OZ). Navedene obveznosti stečajnega dolžnika (plačilo zamudnih obresti in pogodbene kazni) nastanejo po začetku stečajnega postopka. Stečajni upravitelj jih mora plačati po pravilih o stroških stečajnega postopka (prvi odstavek 354. člena ZFPPIPP).
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 108, 108/1, 108/4.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv k dopolnitvi nepopolnega predloga - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - osebni podatki - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Tožeča stranka v predlogu ni navedla vseh obveznih podatkov iz drugega odstavka 12. člena ZST-1, sodišče prve stopnje pa jo je pravilno pozvalo k dopolnitvi vloge, ki je ni pravočasno dopolnila. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da predlog za taksno oprostitev tožeče stranke zavrže, pravilna in zakonita. Pritožnik ne more uspeti z ugovorom, da bi sodišče zahtevane podatke lahko pridobilo tudi po uradni dolžnosti, saj so osebni podatki stranke in njenih družinskih članov del trditvene podlage in jih sodišče po uradni dolžnosti preverja le, če dvomi v resničnost strankinih navedb, kar pa je že del vsebinske obravnave predloga.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1.
pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - sklep o odmeri nagrade izvedencu - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje - nagrada za ogled
Pri oporekanju pravilnosti uporabljene metode za izdelavo izvedenskega mnenja torej ne gre za vprašanje, ali je izvedenka delo opravila, temveč za izražanje vsebinskega nestrinjanja z izdelanim izvedenskim mnenjem. To pa ni razlog za odklonitev plačila za opravljeno nalogo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00091595
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/2, 11/5. ZPP člen 212, 337, 337/1, 350, 350/2. ZSVarPre člen 27.
oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - materialni položaj - možnost razpolaganja s premoženjem - hipoteka - trditveno in dokazno breme - pritožbena novota - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg pritožbenega preizkusa - meje preizkusa odločbe prvostopenjskega sodišča - pavšalni pritožbeni očitki
Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja. Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze, iz katerih izhaja, da glede na svoj materialni položaj ne more plačati sodne takse (oziroma da je ne more plačati takoj ali takoj v enkratnem znesku) brez grožnje za lastno preživljanje ali preživljanje družinskih članov.
Višje sodišče na pravilno ugotovitev dejanskega stanja ne pazi po uradni dolžnosti, temveč mora ostati v mejah pritožbenih razlogov. Da bi pritožnica lahko utemeljila napako pri ugotavljanju dejanskega stanja, bi morala zato navesti dejstvo, ki naj bi bilo nepravilno ugotovljeno, in tudi obrazložiti, zakaj naj bi bilo nepravilno ugotovljeno oziroma kaj je vzrok očitane napake.
Hipoteka ne onemogoča odsvojitve ali nadaljnje obremenitve nepremičnin, pa tudi ne oddaje v najem ali zakup, zato sama po sebi ne pomeni, da z obremenjenimi nepremičninami ni mogoče razpolagati oziroma da jih ni mogoče upoštevati pri presoji predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse.
Ne drži pritožbeni očitek, da se je s parcelacijo izvorno enotne parcele št. 17 v več ločenih parcel spremenila namenska vezanost obravnavanega zemljišča. Pretekla parcelacija po 1. in 3. točki prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 ni izrecno navedena kot podlaga za ugotovitev pripadajočega zemljišča. Prav tako parcelacija po dinamičnem principu ne more biti koristna v spoznavnem smislu, če je bila izvedena ex ante - torej pred ureditvijo zemljišča - in je naknadno pri dejanski izvedbi prihajalo do zamikov in neskladij.
Pritožbeno sodišče se ne more strinjati z naziranjem pritožnikov, da naj bi namensko vezanost in posledični obseg pripadajočega zemljišča izkazovala denacionalizacijska odločba. Ta namreč ne pomeni določitve funkcionalnega zemljišča, zlasti ob upoštevanju, da se je odvzeto nepremično premoženje, ki je, kot je že pojasnjeno, predstavljalo enoten stavbni kompleks, denacionalizacijskemu upravičencu vračalo postopoma z delnimi odločbami.
Po poudarjenem inkvizitornem načelu je v postopkih po ZVEtL-1 dovolj, da predlagatelj poda opis razmerja in (splošno) zahtevo po določitvi pripadajočega zemljišča (47. člen ZVEtL-1), na vsebino zahtevka pa sodišče ni strogo vezano, saj lahko odloči tudi v nasprotju s predlogom, celo v primeru, ko udeleženci taki odločitvi nasprotujejo (prim. drugi odstavek. 48. člena ZVEtL-1).