ZUstS člen 23. Ustava RS člen 2, 14, 49. ZObr člen 93, 93/2.
prekinitev postopka - ocena ustavnosti določbe drugega odstavka 93. člena ZObr - vračilo stroškov osnovnega vojaškega usposabljanja
Pri odločanju o reviziji mora Vrhovno sodišče uporabiti določbo drugega odstavka 93. člena ZObr. Ta določa, da pripadnik stalne sestave lahko pogodbo o zaposlitvi iz prvega odstavka prejšnjega člena enostransko odpove, pri čemer mora glede na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi ministrstvu vrniti sorazmerni del stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja, če je pogodbo odpovedal pred iztekom 10 let.
Po oceni Vrhovnega sodišča je navedena določba ZObr v neskladju z 2., 14. in 49. členom Ustave Republike Slovenije.
OZ člen 35, 86, 86/1, 97. ZPP člen 349, 351. ZLNDL. ZPN člen 7. ZUN člen 46, 46/3.
prodajna pogodba - nepremičnina - ničnost - nedopusten predmet - družbena lastnina - funkcionalno zemljišče - skupno funkcionalno zemljišče - razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem
Za določitev obsega pravice uporabe (funkcionalnega zemljišča) za objekte, ki se gradijo, je ob pravni podlagi, s katero se prenese pravica uporabe stavbnega zemljišča za gradnjo, treba upoštevati (še) prostorske izvedbene akte.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS3007092
ZUKN člen 18, 18/1, 20. ZPP člen 181. ZDR člen 77.
razrešitev s funkcije - prenehanje delovnega razmerja - odpravnina
Tudi obstoj delovnega razmerja je bil vezan na obstoj mandata glede na to, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas, čas trajanja mandata. Torej je sprejem sklepa o razrešitvi hkrati pomenil tudi prenehanje delovnega razmerja, ker je s predčasno razrešitvijo prenehal tudi razlog, zaradi katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Ker za prenehanje delovnega razmerja zadošča sprejem sklepa o razrešitvi glede na izrecno določbo v aneksu, je utemeljeno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je bilo prenehanje delovnega razmerja tožnika vezano na samo dejstvo razrešitve.
ZPIZ-2 glede pravice do izplačila 20 % zneska starostne pokojnine ne izključuje nobene skupine, ki ima pravico do starostne pokojnine. Prav tako ne določa, da lahko le zavarovanci, ki imajo pravico do starostne pokojnine na podlagi 27. in 29. člena, uveljavijo pravico do navedenega izplačila. 38. člen ZPIZ-2 govori zgolj o starostni pokojnini, in ne ločuje med starostno pokojnino, priznano po splošnih ali posebnih predpisih. To pomeni, da se ta določba nanaša na pridobitev starostne pokojnine po vseh predpisih, torej tudi v primeru, ko gre pridobitev pokojnine po posebnih predpisih, za kar pa, glede na zgoraj obrazloženo, v primeru tožnika ne gre. Nobena določba ZPIZ-2 tožencu ne daje pooblastila za različno obravnavanje prejemnikov starostnih pokojnin, do katere so upravičeni po različnih podlagah.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-4, 49, 49/2, 89, 89/1, 89/1-1, 102. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kraj opravljanja dela - sprememba kraja opravljanja dela - širša opredelitev kraja opravljanja dela - preverjanje potreb po delu - širjenje odpovednega razloga - izbira presežka
Ker je kraj opravljanja dela širše določen, mora delodajalec pri ugotavljanju, ali je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, upoštevati takšno širšo opredelitev kraja opravljanja dela.
Okoliščina, da gre za manjši kraj, kjer se ljudje med seboj poznajo in so povezani delovno, politično in tudi zasebno, samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Argumenti predlagateljice o teh povezavah ne povzročajo resnega dvoma v objektivno nepristranskost sodišča. Prav tako ni izkazan vpliv enega od odvetnikov, ki celo ne zastopa tožene stranke v tem sporu, na zaposlene na sodišču, ker je na sodišču opravljal pripravništvo. V predlogu predstavljene okoliščine niso takšnega značaja, da bi omajale zaupanje strank v odločanje sodišča, ki je pristojno za odločanje v tej zadevi.
zastaranje odškodninske terjatve - sukcesivno nastajajoča škoda - začetek teka zastaralnega roka - pripoznava dolga
Subjektivni zastaralni rok ne začne teči, dokler škodno ravnanje traja in škoda kontinuirano nastaja.
Dolžnik pripozna dolg z upniku dano izjavo, iz katere jasno izhaja, da dolžnik priznava obstoj svojega dolga oziroma upnikove terjatve, ali pa to stori posredno, s konkludentnimi dejanji, to je, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje.
ZDR-1 člen 88, 88/2, 109. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 355.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvedba dokazov - izvedenec - vročitev odpovedi in vabila na zagovor - zagovor
Postavitev izvedenca psihiatrične stroke ni bila predlagana za ugotovitev dejstva, ki ga tožnica zatrjuje v reviziji, zaslišanja priče pa tožnica sploh ni predlagala (predlagala ga je tožena stranka). Zato neizvedba navedenih dveh dokazov ne more predstavljati nobene bistvene kršitve.
Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se vročata praviloma v prostorih delodajalca, s priporočeno pošiljko s povratnico ali z objavo na oglasnem mestu delodajalca, ki je dostopna delavcu. Tožena stranka se je odločila za osebno vročitev in jo izvedla v skladu z določbami ZPP o osebni vročitvi. ZDR-1 in ZPP osebne vročitve po pooblaščenem vročevalcu ne izključujeta.
Načeloma je sicer delodajalec delavcu pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dolžan omogočiti zagovor, vendar zakon določa tudi izjemo, in sicer če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor (drugi odstavek 88. člena ZDR-1). Taka okoliščina je tudi zdravstveno stanje, zaradi katerega se delavec ni sposoben zagovarjati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - država kot stranka v postopku - pristojno sodišče kot regresni upravičenec - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je predmet postopka terjatev iz razmerja med Okrožnim sodiščem v Novi Gorici in toženo stranko, spada med druge tehtne razloge (zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča), ki utemeljujejo prenos pristojnosti.
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - sklep skupščine - izpodbijanje sklepov skupščine - vnaprejšnja napoved izpodbijanja sklepov skupščine - prisotnost družbenika na skupščini
Določba 397. člena ZGD-1 izrecno razlikuje med situacijo, ko je delničar navzoč na skupščini, in situacijo, ko na njej ni navzoč. Zakon torej fizični prisotnosti na skupščini pripisuje določen pomen. Namen napovedi izpodbijanja kot take je v tem, da ima skupščina možnost, da prepreči izpodbijanje svojega sklepa s tem, da ga spremeni ali nadomesti z drugim sklepom oziroma da ga vnovič obravnava in razveljavi. Skupščina je prostor za neposredno izmenjavo, soočenje in obravnavanje različnih stališč, pojasnil in argumentov v zvezi s predlogi sklepov oziroma sprejetimi sklepi. Namen napovedi izpodbijanja je torej najbolj varovan takrat, ko je izpodbijanje napovedano na sami skupščini.
Ni videti prepričljivih razlogov, zakaj bi v tem pogledu za družbo z omejeno odgovornostjo veljala manj stroga ureditev kot za delniško družbo. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje se posledično glasi, da se mora pravilno vabljeni družbenih udeležiti same skupščine in na njej napovedati izpodbijanje, da bi bil upravičen do izpodbijanja sklepa skupščine.
Revizijsko sodišče se do obširnih navedb glede nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne opredeljuje in se tudi ne more ponovno opredeliti. V posledici pravnomočne odločitve o prenehanju pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 8. 2012 je sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da tožnica do regresa za leto 2013 in 2014 ni upravičena. Regres za letni dopust lahko pripada le delavcu, ki je v delovnem razmerju.
Zavrženje tožbe (kot izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje iz razloga nedospelosti terjatev) za stranko ni neugodnejše od zavrnitve zahtevka. Zavrženje (ne glede na to ali je odločitev sodišča pravilna) nima učinka vsebinske pravnomočnosti (res iudicata).
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - navadno sosporništvo - sosporništvo na aktivni strani - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov
V obravnavani zadevi na aktivni strani nastopata dve tožnici, ki sta navadni materialni sospornici. Pri subjektivni kumulaciji na aktivni strani imamo toliko pravnih razmerij, kot je subjektov na upniški strani. Drugi toženki je bilo naloženo plačilo 116.118,57 EUR prvi tožnici in plačilo 104.605,65 EUR drugi tožnici. V sodni praksi je zavzeto stališče, da seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so sporni, iz petega odstavka 367. člena ZPP velja le za objektivno, ne pa tudi za subjektivno kumulacijo zahtevkov. Dovoljenost revizije se zato presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Nobeden od njiju pa ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VS3007067
ZUP člen 260, 267.
obnova upravnega postopka - nov dokaz
Če ni ničesar novega v dejanskem stanju, tudi morebitni nov dokaz ne more pripeljati do drugačne odločitve. Predložene študije kot novo dejstvo oziroma nov dokaz, ki naj bi bile podlaga za obnovo postopka, tega ne dokazujejo. Tožeča stranka ni navajala ali predlagala dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je bilo njeno zdravstveno stanje v upravnem postopku napačno ugotovljeno in da so dokazi oziroma izvidi o tem obstajali že prej, pa zanje ni vedela oziroma, da je zaradi predloženih študij njeno zdravstveno stanje drugačno. Ocena v invalidskem postopku je bila izdelana na podlagi objektivnih, do tedaj zbranih izvidih o zdravstvenem stanju tožeče stranke ter z upoštevanjem obremenitev na delu. Pri tem vzrok ni pomemben; dejansko stanje zaradi tega ne bi bilo drugačno.
OZ člen 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6. SZ člen 7, 7/1, 7/2. SZ-1 člen 2, 2/3, 2/5.
dopuščena revizija - zastaranje - enoletni zastaralni rok- zastaranje terjatve upravnika - stanovanjsko-poslovna stavba poslovni prostor
Določba 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ velja za terjatve upravnika stanovanjske poslovne stavbe, ki jih ima zoper lastnika stanovanja, ne pa tudi za terjatve, ki jih ima zoper lastnika poslovnega prostora.
iztisnitev manjšinskih delničarjev - odpravnina - višina odpravnine - sodni preizkus odpravnine - ocena vrednosti podjetja - premoženjsko in profitno stanje družbe - metoda diskontiranih denarnih tokov - mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti - izvedensko mnenje - računska napaka v izvedenskem mnenju - pripombe na izvedensko mnenje
Premoženjsko in profitno stanje konkretne družbe je zato zagotovo izhodišče pri določanju primerne denarne odpravnine. Revidentka ima prav, da pri oceni ni mogoče zanemariti rezultatov preteklega poslovanja družbe. Napačno je stališče sodišča druge stopnje, da boljše poslovanje konkretne družbe v primerjavi z njenim makroekonomskim okoljem njenih delničarjev ne upravičuje do koristi od takega poslovanja ter da ni relevantno, kakšna kupnina bi bila dosežena s prodajo delnice te družbe na trgu. Prav v ceni, ki bi bila dosežena na trgu, se zagotovo odrazijo tudi rezultati preteklega poslovanja družbe. Treba pa je upoštevati tudi to, da so neposredne koristi od dobrega preteklega poslovanja družbe delničarji v preteklih letih že imeli (na primer v obliki izplačanih dividend), medtem ko predstavlja denarna odpravnina odmeno za bodoče koristi, ki jih zaradi odvzema delnic ne bodo deležni. Zato sta bistveni tako ocena trenutnega stanja družbe (ki je zlasti odraz njenega preteklega poslovanja) kot tudi napoved njenega bodočega poslovanja. Značilnost metode diskontiranih denarnih tokov, ki je bila za oceno vrednosti podjetja uporabljena v konkretnem primeru, je ravno v tem, da se oceni bodoče donose in se jih diskontira na sedanjo vrednost. Ta metoda terja projekcijo prihodnjih denarnih tokov, prihodnosti pa ni mogoče z gotovostjo napovedati. Izvedenec zato oceno poda upoštevaje pravila stroke ter na podlagi svojega znanja in izkušenj, vendar je ta ocena lahko do določene mere subjektivna.
Pri preizkusu primernosti denarne odpravnine gre za izrazito strokovna vprašanja, ki so le v omejenem obsegu pravna, večinoma pa ekonomska, finančna in računovodska. Na slednja odgovarja mnenje poravnalnega odbora (v konkretnem primeru temelječe na poprej pridobljeni oceni vrednosti podjetja), ki je resda predmet dokazne ocene sodišča, vendar v okviru te ocene sodišče preverja, ali je mnenje popolno, logično in transparentno. Ni pa mogoče od sodišča pričakovati, da bo ponovno preverjalo prav vse izračune poravnalnega odbora in/ali izvedenca ter v njih iskalo morebitne (četudi osnovne) računske napake.
Udeleženci sicer nimajo dolžnosti, da pravico do izjave tudi dejansko izkoristijo, kar pa ne pomeni, da jim procesna neaktivnost ne more iti v škodo. Namen vročanja procesnega gradiva v izjavo je namreč v tem, da se takoj razčistijo morebitne nejasnosti ter nepravilnosti, sodišče prve stopnje pa se seznani s pomisleki in očitki udeležencev ter jih lahko upošteva pri svoji presoji. Revidentka je na morebitne napake imela sodišče prve stopnje možnost pravočasno opozoriti, pa tega ni storila.
delodajalec, ki posreduje delo delavcev drugemu uporabniku - napoteni delavci - agencijski delavci - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Ni možno govoriti o prenehanju potrebe po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, če tožena stranka istočasno ugotavlja, da tožnici ni možno zagotoviti dela pri uporabniku, hkrati pa k temu istemu uporabniku napoti nove delavce, s katerimi v ta namen sklene pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela, kakršnega bi glede na pogodbo o zaposlitvi lahko opravljala tudi tožnica.
izbris iz evidence brezposelnih oseb - prepoved ponovnega vpisa - pravica do nadomestila za invalidnost - izguba pravice
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je Zavod RS za zaposlovanje tožniku neutemeljeno zavrnil prijavo. Kasnejša odločba o priznanju pravic na podlagi invalidnosti je namreč predstavljala nov naslov za prijavo v evidenco iskalcev zaposlitve, na katerega predhodna odločba zavoda o izbrisu iz evidence brezposelnih oseb ni mogla vplivati. Določba drugega odstavka 14. člena ZUTD namreč omogoča, da se pri zavodu zaradi pridobitve informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoči pri iskanju zaposlitve lahko prijavijo tudi drugi iskalci zaposlitve, ki se po določbah tega zakona ne štejejo za brezposelne osebe. V takem položaju je bil tudi tožnik, ki se po določbah 8. člena ZUTD ni (več) štel za brezposelno osebo. Prepoved ponovnega vpisa po 130. členu ZUTD se nanaša le na vpis v evidenco brezposelnih oseb in evidenco oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ne pa tudi v evidenco iskalcev zaposlitve. Tudi 97. člen ZPIZ-1 ne določa izrecno obveznosti vpisa v evidenco brezposelnih oseb, pač pa zgolj prijavo pri zavodu. Ta obveznost pa je izpolnjena tudi z vpisom v evidenco iskalcev zaposlitve.
pravice iz javnih sredstev - vročanje - hišni predalčnik - sprememba naslova
Glede na jasne zakonske norme 37. člena ZUJPS in 87. in 96. člena ZUP je tožena stranka po presoji Vrhovnega sodišča izpodbijane odločbe pravilno vročala tožeči stranki na naslovu stalnega prebivališča, ki je bil hkrati naslov za vročanje, in kasneje na naslovu zakonskega prebivališča. Fikcija vročitve nastopi na formalno prijavljenem naslovu in z nastopom fikcije začnejo teči roki. Ker se šteje, da so ji bile dokončne odločbe vročene in ker v roku 30 dni, ki ga določa 72. člen ZDSS-1 ni vložila tožb, so bile te na podlagi 274. člena ZPP pravilno zavržene.
dopuščena revizija - nadomestilo plače za praznik - neenakomerno razporejen delovni čas
„Fleksibilnost“ razporejanja delovnega časa ni sopomenka za neenakomerno razporejanje delovnega časa. Bistvena lastnost neenakomerno razporejenega delovnega časa je odstopanje od npr. klasične razporeditve delovnega časa 40 ur na teden, 8 ur na dan, od ponedeljka do petka, da delavec v režimu neenakomerne razporeditve dela tudi po več kot 8 ur na dan, več ali manj kot 5 dni v tednu itd. Vendar je lahko tudi v neenakomerno razporejenem delovnem času določen način razporeditve, ki je fiksen po svoji naravi in s tem predvidljiv (npr. delo vsak drugi dan, ali določen z letnim oziroma mesečnim razporedom). Če je razporeditev delovnega časa sistemsko jasna in ima vnaprej razviden način razporeditve, se da tudi vnaprej določiti dneve, na katere delavec običajno dela. To je ves čas trdil revident, tožena stranka pa se je branila z argumentom „fleksibilnosti“ glede na sprotne delovne potrebe v času dela prostih dni. Ta argument zaradi tavtologije po presoji revizijskega sodišča ne zdrži, saj tudi pri enakomerni porazdelitvi delovnega časa na dela proste dneve dela ni in zato enako ni potrebe po delu delavcev pri enakomerni porazdelitvi delovnega časa.
Z revidentovim stališčem, da bi bilo z drugačno razlago v obravnavani zadevi lahko kršeno načelo enakosti iz 14. člena Ustave RS, revizijsko sodišče soglaša. Revident bi bil prikrajšan za nadomestilo za dela proste dneve, zato teh dni ne bi mogel enako uživati kot drugi zaposleni v enakomerni porazdelitvi delovnega časa. Poleg tega bi moral v primeru sprejemanja stališča sodišč nižjih stopenj na letni ravni dejansko opraviti več ur kot nekdo, ki dela v klasični razporeditvi delovnega časa med ponedeljkom in petkom. Razlikovanje je v obravnavni zadevi nerazumno, saj jo tožena stranka utemeljuje z (naknadno) zmanjšanimi potrebami po delu na dela proste dneve, ko njegovo delovno obveznost ukinja s spremenjenim razporedom.