predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - novo pooblastilo - odvetnik - obvezne sestavine vloge - podpis - žig - nepopolna vloga
V tu obravnavani zadevi, ko je tožnikova vloga nepodpisana, neopremljena z žigom pooblaščenca in brez navedbe imena in priimka pooblaščenca, ki naj bi tožnika zastopal v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, pa med novim pooblastilom in vlogo/predlogom za dopustitev revizije obstaja dvom o istovetnosti vlagatelja, saj v predlogu za dopustitev revizije nikjer ni navedeno, da tožnika zastopa odvetnik, ki je naveden na priloženem pooblastilu. Upoštevajoč navedeno je revizijsko sodišče tožnikov predlog za dopustitev revizije kot nepopoln zavrglo.
povrnitev premoženjske škode - posebni primeri odgovornosti - odgovornost za škodo tretjega - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost imetnika stavbe - izliv vode - objektivna odgovornost - pasivna legitimacija - dopuščena revizija
Po določbi 159. člena OZ je za škodo, ki nastane, ko s stavbe (ali njenega dela) pade nevarno postavljena ali vržena stvar, pasivno legitimiran imetnik stavbe (ali njenega dela).
Zmotno je stališče izpodbijane sodbe, (i) da je treba pasivno legitimacijo ugotoviti po 16. členu SZ-1, (ii) da je za škodo odgovoren zemljiškoknjižni lastnik (ker se lastninska pravica pridobi šele z vknjižbo).
Ker je imetnikova odgovornost objektivna, OZ pa pojma imetnika ne definira, ga je treba razlagati enako kot pojem imetnika nevarne stvari po 150. členu OZ. Za slednjega pa velja, da naj riziko povečane nevarnosti v zvezi z nevarno stvarjo nosi tisti, ki stvar uporablja v svojo korist, z njo razpolaga, jo nadzoruje.
pripombe na izvedensko mnenje - rok - predlog za podaljšanje roka - sklep o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka - sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep o zavrnitvi pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka za podajo pripomb na dopolnitev izvedenskega mnenja ni sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan (saj se v njem ne odloča o glavni stvari, temveč samo o tem, ali prizadeta oseba (tožnica) predlaga podaljšanje roka iz opravičljivega razloga). Zato zoper njega stranke ne morejo vložiti revizije (prvi odstavek 384. člena ZPP), Vrhovno sodišče pa je tudi ne more dopustiti.
dovoljenost revizije - revizija zoper sklep - vrednost izpodbijanega dela - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan
Sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča o zavrženju toženkine pritožbe, ni sklep iz četrtega odstavka 384. člena, zoper katerega bi bila revizija vedno dovoljena. Pač pa sklep iz prvega odstavka 384. člena ZPP, s katerim je postopek pravnomočno končan. Revizija zoper tak sklep ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela ne presega 40.000,00 EUR (če stranka tudi v primeru izdane sodbe ne bi imela direktne revizije) in je sodišče posebej ne dopusti.
dovoljenost revizije - vložitev pravnega sredstva pri nepristojnem sodišču - očitna pomota - pooblaščenec - odvetnik - zavrženje revizije
Postopanje odvetnika, ki revizijo ne le vloži pri nepristojnem sodišču, pač pa jo nanj tudi naslovi s predlogom, naj revizijo dopusti, ni očitna pomota.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali predstavlja spremenjeno okoliščino po določbi 132. člena ZZZDR dejstvo, da se starša ne moreta sporazumeti o tem, kaj predstavlja večji izdatek, h kateremu se je s sodno poravnavo poleg zneska preživnine zavezal tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi.
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju člen 3, 4, 5.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev pravic osebnosti - pravica do zdravega življenjskega okolja - prekomerne imisije - hrup - železniški promet - škoda, ki presega običajne meje - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti
Standard običajne meje iz tretjega odstavka 133. čelna OZ je pravni standard, ki ga mora zapolniti sodišče v vsakem konkretnem primeru.
Sodišči sta rezultate meritev hrupa ob hiši tožnikov, ki so bile opravljene s pomočjo izvedenca ob pogojih, ki so bili podobni kot v spornem obdobju, primerjali z (mejnimi in kritičnimi) vrednostmi iz Uredbe, ki so postavljene glede na kriterije (vir hrupa, naravo območja), ki že upoštevajo primerljiva okolja, iz česar izhaja, da sta ugotavljali in napolnjevali standard običajne meje (in ne krajevno običajne meje) iz tretjega odstavka 133. člena OZ.
sklep o denarni kazni – zahteva za varstvo zakonitosti – druga odločba – pomembno pravno vprašanje – procesni položaj zagovornika
Zagovornik je strokovni pomočnik obdolženca, ki mu s svojim pravnim znanjem in izkustvom pomaga pri njegovi obrambi, hkrati pa je tudi samostojni subjekt kazenskega postopka, ki ima po zakonu številne pravice in dolžnosti, ki jih izvršuje v korist obdolženca. Navedeno posledično pomeni, da takrat, ko je izdana odločba, s katero je poseženo v zagovornikove pravice, ta zahteve za varstvo zakonitosti ne more vlagati.
Sporna pogodba, sklenjena med dediči umrlega odvetnika in prevzemnikom, predstavlja pogodbo o prevzemu odvetniške pisarne, t.j. pogodbeno ureditev materialnega vprašanja v zvezi z likvidacijo (v skladu s tretjim odstavkom 76. člena Statuta) in je zato sporno določilo tretjega odstavka 3. člena pogodbe z dne 4. 2. 2002 treba razlagati v duhu določb Statuta Odvetniške zbornice Slovenije.
ZDen člen 10, 10/2. ZUP člen 260, 260-1. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljenost revizije - dovolitev obnove postopka - nova dejstva in novi dokazi - upravičenost za pridobitev odškodnine od tuje države - bilateralna pogodba med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - jasno zakonsko besedilo
Ravno vprašanje, s katerim tožniki zatrjujejo neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Določba drugega odstavka 10. člena ZDen je namreč jasna, na zastavljeno vprašanje pa je mogoče odgovoriti že z branjem navedenega zakonskega besedila.
začasna odredba - odložitev izvršitve ukrepa gradbenega inšpektorja - težko popravljiva škoda - trditveno breme glede splošno znanih dejstev
Zakaj naj bi okoliščine poslovanja pritožnika kot gospodarske družbe (njegovi dohodki, stroški, dobiček, število zaposlenih, drugi projekti poleg kmetijskega sejma in z njimi ustvarjeni dohodek) bile splošno znane, iz pritožbe ni razvidno. Če bi šlo res za taka dejstva, bi morala biti znana tudi sodišču, a niso. V vsakem primeru pa je treba tudi splošno znana dejstva zatrjevati ‒ tega pritožnik na prvi stopnji ni storil ‒, šele potem se postavi vprašanje njihovega dokazovanja.
dovoljenost revizije - vrednostni spor - višina sredstev, do katerih bi bila revidentka upravičena ob izpolnjevanju pogojev
V obravnavani zadevi je bilo odločeno o revidentkini zahtevi za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu zaradi poplav, zato gre za zadevo, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Ker pa višina sredstev, do katerih bi bila revidentka upravičena v drugi fazi ob izpolnjevanju vseh pogojev iz javnega poziva, ne dosega zneska iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, revizija ni dovoljena.
ZBan-1 člen 217, 217/1, 253, 253/1, 347, 347/1, 347/2, 347/3, 347/4. ZBan-1L člen 32, 39, 39/3. ZUS-1 člen 36, 36/1-3.
dovoljenost revizije - izredni ukrep Banke Slovenije - imenovanje izredne uprave - aktivna legitimacija za tožbo - sodno varstvo proti odločbi Banke Slovenije o izrednih ukrepih - varstvo delničarjev - pooblastitev bivših članov uprave za vložitev tožbe banke - pravni interes za revizijo - zavrženje revizije
Okoliščino, da delničarji po 347. členu ZBan-1 niso aktivno legitimirani za izpodbijanje odločbe o izrednem ukrepu, je treba upoštevati tudi pri razlagi prehodne določbe tretjega odstavka 39. člena ZBan-1L. Gre za določbo, ki skupini delničarjev za nazaj (za primere, ko je bila odločba o imenovanju izredne uprave izrečena v zadnjih šestih mesecih pred uveljavitvijo ZBan-1) vzpostavlja podlago za uresničevanje sodnega varstva zoper odločbo na v njej navedeni način (preko danega pooblastila za vložitev tožbe). Ta določba je po svoji funkciji primerljiva z drugim odstavkom 347. člena ZBan-1, ki od delničarjev banke, ki ji bo ukrep imenovanja izredne uprave banke izrečen po uveljavitvi ZBan-1L, ne zahteva posebnega pooblastila članom prejšnje redne uprave, saj ga daje že navedena določba 347. člena ZBan-1. S tem, ko določa, kdo zastopa banko v postopku sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije, pove tudi, kdo v imenu banke vloži tožbo.
Sodišče prve stopnje je tožbo revidentov, ki nista upravičena tožnika, vsebinsko obravnavalo, čeprav bi jo moralo zavreči na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Zavrnitev tožbe zato ne posega v pravice in pravne koristi revidentov, ki bi jih glede na določbe ZBan-1 lahko varovala v upravnem sporu. V takem primeru revidenta za izpodbijanje sodbe sodišča prve stopnje nimata pravnega interesa, saj tudi v primeru njunega uspeha v revizijskem postopku Vrhovno sodišče ne bi moglo naložiti sodišču prve stopnje, naj v obravnavani zadevi ponovno meritorno odloči, saj za tako odločanje ni podana procesna predpostavka.
ZDen člen 10, 10/2. ZUP člen 260, 260-1. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljenost revizije - dovolitev obnove postopka - pomembno pravno vprašanje - nova dejstva in novi dokazi - neupravičenost za pridobitev odškodnine od tuje države - bilateralna pogodba med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba FIP) - jasno zakonsko besedilo - razlaga drugega odstavka 10. člena ZDen
Pravno vprašanje, s katerim tožniki zatrjujejo neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Določba drugega odstavka 10. člena ZDen je namreč jasna, na zastavljeno vprašanje pa je mogoče odgovoriti že z branjem navedenega zakonskega besedila.
dovoljenost revizije - dovoljenje za rabo javnih površin - pomembno pravno vprašanje ne izhaja iz procesnega dejanskega stanja zadeve - vprašanje, ki ne vzbuja dvomov ali dilem - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - brez navedbe odločb Vrhovnega sodišča
Vprašanje, ki ne izhaja iz procesnega dejanskega stanja zadeve, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 20, 20/3, 42, 42/1, 52, 83, 83/2-1, 83/2-2. ZPNačrt člen 79, 79/4, 82.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni izpolnjen - združitev postopkov - seštevek vrednosti posameznih aktov - ekonomičnost postopka - konkretizacija pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje revizije - komunalni prispevek - več različnih objektov - nedovoljene tožbene novote - splošno znano dejstvo
Odločitev o združitvi posameznih samostojnih postopkov je procesna odločitev, ki ni obligatorna (prvi odstavek 42. člena ZUS-1). Če ni bila sprejeta, to ne more vzpostaviti izpolnitve pogoja iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tudi za nasprotni primer je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, in sicer da združitev zadev, ki jih je (sicer Vrhovno) sodišče iz razlogov procesne ekonomije združilo v skupno obravnavanje in odločanje, ne pomeni, da se vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta pri vprašanju dovoljenosti revizije ugotavlja po seštevku vrednosti posameznih izpodbijanih delov dokončnih upravnih aktov
Revidentka s svojimi navedbami ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, sploh ni izpostavljeno.
Prepoved tožbenih novot velja za vsa dejstva, ne glede na njihovo kvaliteto v smislu razširjenosti védenja o njej, kar pomeni, da se mora stranka tudi na dejstvo, za katerega meni, da je splošno znano, sklicevati že v upravnem postopku.
ZMZ člen 22, 22/2, 23, 52, 52/1-2, 52/1-3, 54, 55, 55/1-2, 55/1-3, 55/1-4, 55/1-5, 55/1-13, 65. ZUS-1 člen 22, 22/1, 73, 73/3, 80, 80/3-3. ZPP člen 333, 333/1, 344, 344/1. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 12, 12/1-b, 31, 36. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne, in glede vsebine te zaščite člen 9.
mednarodna zaščita - pospešen postopek - varna izvorna država - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - kršitev pravice do izjave - rok za odgovor na pritožbo
V pospešenem postopku se izvede posebna oblika skrajšanega ugotovitvenega postopka. Zakonodajalec je v zakonu predvidel zakonski dejanski stan, ki že sam po sebi pomeni, da prosilec za azil ne more izpolnjevati pogojev za pridobitev mednarodne zaščite, pristojni organ pa ob ugotovitvi obstoja teh dejstev takoj odloči, da je prošnja za azil neutemeljena. Razlika med rednim in pospešenim azilnim postopkom je torej v pooblastilih, ki jih ima pristojni organ. V rednem postopku pristojni organ ugotavlja dejstva in okoliščine, upoštevne za ugotovitev, ali prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev mednarodne zaščite. V pospešenem postopku pa pristojni organ preverja, ali so izpolnjene okoliščine, iz katerih glede na zakonske pogoje izhaja, da je prošnja očitno neutemeljena.
Pogoj obveznega zastopništva po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. To izhaja iz smiselne uporabe četrtega odstavka 86. člena ZPP, ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom.