ZPrCP člen 8, 8/2, 46, 46/5. ZP-1 člen 68, 155, 155/2.
prekoračitev hitrosti vožnje - domneva odgovornosti lastnika vozila - alibi - zdravstvena nezmožnost za vožnjo - načelo materialne resnice
Ker se torej prvostopno sodišče ni opredelilo do relevantne navedbe storilca v vloženi ZSV o njegovi zadržanosti z dela že od 6. 11. 2019 dalje in o tem, da je bil v času od 4. 3. 2020 do 4. 4. 2020 nezmožen za vožnjo v cestnem prometu, saj slednjega tudi ni raziskalo, se je na ta način sodišču prve stopnje pripetila relativno bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1, ki pod vprašaj postavlja zakonitost odločitve sodišča prve stopnje.
zapuščinski postopek - izdaja dodatnega sklepa o dedovanju - vezanost zapuščinskega sodišča - stanje vpisov v zemljiški knjigi
Sodišče prve stopnje je v skladu z 11. členom SPZ vezano na lastninsko stanje, kakršno je razvidno iz zemljiške knjige, in zapuščinski postopek ni namenjen ugotavljanju drugačnega (lastninskega) stanja.
ZNB člen 22, 22-1, 22a, 22b, 22c, 22č, 57. DZ člen 151, 151/2, 151/3. ZPacP člen 35, 35/2, 35/4.
soglasje staršev - obvezno cepljenje otrok - nadomestitev soglasja starša - sankcija za prekršek - razlogi za opustitev cepljenja - soglasje za medicinski poseg
Ker zakon ureja obvezo cepljenja, se v zvezi z obveznimi cepljenji ne postavi vprašanje, ali starš poda ali ne poda soglasja za cepljenje, za kar se zavzema predlagatelj, saj je starš otroka dolžan cepiti, kot mu nalaga ZNB.
ZPrCP člen 46, 46/5. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16, 17.
prekoračitev hitrosti vožnje - prikaz meritve vozniku takoj po meritvi - ustavitev vozila - uporaba predpisa, ki je za storilca milejši
Prvo sodišče je namreč zanesljivo ugotovilo, da je izmerjen rezultat storilcu bil predočen takoj po zaustavitvi na B., torej takoj, ko je to bilo tudi objektivno mogoče, s čemer je tudi v celoti zadoščeno določbam pravilnika o neposrednem prikazu izmerjenega rezultata hitrosti po določbi člena 16 citiranega pravilnika.
prednostna cesta - potrebna skrbnost - izsiljevanje prednosti - vključevanje v cestni promet - cestno prometna signalizacija - potek cestnega prometa
Če je razdalja od krožišča do naslednjega križišča tako kratka, da vozilo, ki zavije iz krožišča na K. cesti, razdaljo do križišča, kjer se zavije k trgovini S., prevozi v krajšem času kot traja vključevanje v promet, morajo vozniki, ki se vključujejo na prednostno cesto, biti še posebej pozorni in če pri poskusu vključevanja v promet na prednostni cesti opazijo vozilo v krožišču, počakati dokler to vozilo ne zapusti prednostne ceste in se lahko varno vključijo v promet na prednostni cesti.
Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (11.02.2021) člen 5, 5/5, 5/6. OZ člen 58.
izostanek z naroka za glavno obravnavo - opravičilo izostanka - predlog za preložitev naroka - načelo kontraditktornosti - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - epidemija - pogoji - karantena - teorija realizacije
Toženec je v svojem obvestilu „zgolj“ opravičil (to je navedel razloge za) svojo odsotnost z naroka naslednjega dne, ni pa predlagal njegove preložitve, kar bi moral storiti, če je želel, da sodišče to stori.
razlogi za zavrnitev - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - višina globe
Če denarna sankcija ne dosega zneska 70 eurov ali njegove protivrednosti po menjalnem tečaju na dan izdaje odločbe, domače sodišče predlog za priznanje in izvršitev odločbe tujega prekrškovnega organa zavrne.
Sodišče prve stopnje je pritožnikovi vlogi, naslovljeni kot tožbe zoper D. L., Psihiatrično bolnišnico B., Zdravstveni dom B. in Policijsko postajo A. z izpodbijanim sklepom zavrglo zato, ker niso vsebovale tega, kar Zakona o pravdnem postopku (ZPP) nalaga kot obvezno vsebino tožbe (in to niso le identifikacijski podatki o tistih, zoper katere se tožba vlaga) in pritožnik kljub izrecnemu pozivu sodišča s sklepom 12. 1. 2021, s katerim ga je sodišče poučilo, s katerimi podatki mora vlogi dopolniti in mu določilo rok za dopolnitev, po predlogu pa mu je ta rok še podaljšalo, teh zahtevanih podatkov sodišču ni sporočil.
ZPP člen 286, 286/3.. ZDR-1 člen 36, 36/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 110, 110/1, 110/1-8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - kršitev delovne obveznosti - izguba zaupanja
Tožnik se v času, ko je toženka izvedla kontrolo bolniške odsotnosti, ni nahajal na naslovu, s katerim je razpolagala. Ker je ni obvestil, da bo v času staleža dejansko bival na drugem naslovu, je sodišče zaključilo, da mu je zaradi kršitve prvega odstavka 36. člena ZDR-1 utemeljeno podala pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti (prvi odstavek 85. člena ZDR-1).
Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (tretja alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1), saj je notranja kontrola pri njem ugotovila manjko gotovine v blagajni, in sicer 14. 9. 2020 v višini 20,80 EUR in 1. 10. 2020 v višini 3,00 EUR.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - nepopoln predlog - zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu
Poleg tega, da sta od vročitve drugega poziva za dopolnitev predloga za odložitev izvršitve do izdaje izpodbijanega sklepa potekla skoraj dva meseca, ni mogoče spregledati dejstva, da je zdravniško spričevalo, ki ga je storilec priložil k pritožbi, bilo izdano že 7. 5. 2021. Od storilca bi tako bilo utemeljeno pričakovati, da bo zdravniško spričevalo sodišču predložil nemudoma po pridobitvi, saj je nenazadnje bil k temu pozvan že z dopisom, ki mu je bil vročen 2. 4. 2021, vendar tega ni storil.
nepopolna vloga - sestavine tožbe - poziv na dopolnitev
Ker predlagatelj kljub sklepu sodišča prve stopnje, s katerim ga je pozvalo na dopolnitev navedenih vlog z (med drugim) tudi z določno navedbo nasprotne oziroma tožene stranke ter določno opredelitvijo zahtevka, tega v določenem 15 dnevnem roku ni storil, je skladno z določbo drugega odstavka 105. člena ZPP potrditi zaključek prvostopnega sodišča, da so vloge predlagatelja nepopolne.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/1, 118/2.. OZ člen 191.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - denarno povračilo - pobotni ugovor
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je potreba po tožničinem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi obstajala tudi po sprejemu nove sistemizacije, s katero je bilo delovno mesto, za katero je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ukinjeno. Tožnica namreč sploh ni opravljala del in nalog delovnega mesta pomočnice vodje, temveč delovna opravila skeniranja, popisovanja, urejanja arhiva in indeksiranja. Obseg tožničinega dela se po spremembi sistemizacije ni zmanjšal, saj je tožena stranka v družbo B d. d., s katero je sodelovala na podlagi sklenjene pogodbe o opravljanju skeniranja dokumentacije, po prenehanju pogodbe o zaposlitvi tožnici v B. d. d. poslala drugo delavko, ki je opravljala enako delo kot prej tožnica.
obrazložitev sodbe o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o krivdi - domneva odgovornosti lastnika vozila - prekoračitev hitrosti vožnje
Natančno branje izpodbijane sodbe pokaže, da je sodišče v izpodbijano sodbo povzelo zagovor storilca, vsebino izvedenih dokazov, ki jih je tudi sicer natančno ocenilo, povsem pa so v izpodbijani sodbi izostali razlogi o storilčevi krivdi, kar je bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1.
Zakonodajalec voznike, ki v obdobju enega leta po izteku preizkusne dobe ponovno izpolnijo pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ocenjuje kot nevarne voznike, ki jim ni več mogoče zaupati, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov, zaradi česar je predpisal obvezen preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja brez možnosti ponovne odložitve.
predlog za postavitev izvedenca - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku
Sodni izvedenci so osebe, imenovane za neomejen čas, s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo predložijo izvid in mnenje o strokovnih vprašanjih, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče meni, da mu je pri njegovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka. Tudi sodni cenilci so osebe, imenovane za neomejen čas, s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo predložijo izvid o gospodarskih lastnostih stvari ali pravice in cenitev njene vrednosti ali vrednosti na njej povzročene škode. Oboji se morajo za svoje delo strokovno izpolnjevati ter se seznanjati z novimi dogajanji in metodami v stroki. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 18. poglavju (dokazi in izvajanje dokazov) v členih od 243 do 256 ureja zgolj institut izvedenca, zato je pritožbeno sodišče v sklepu Cpg 12/2019 z dne 4.7.2019 zapisalo, da (lahko s procesnega vidika) dokazni predlog za postavitev izvedenca vključuje tudi dokazni predlog za postavitev cenilca. Vendar pa je v konkretnem primeru ključna (smiselna) uporaba določbe drugega odstavka 351. člena ZPP, ki omogoča, da stranki tudi po instančni razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje navajata nov dejstva in predlagata nove dokaze. V omenjenem razveljavitvenem sklepu je namreč pritožbeno sodišče opozorilo na uporabo pravne podlage, ki je pomembna za odločitev v sporu, pri čemer se dotlej nobena stranka na to pravno podlago ni izrecno sklicevala (niti je ni zaznalo sodišče prve stopnje) in v tej zvezi strankam ni bilo mogoče očitati nezadostne skrbnosti. Sodišče je namreč dolžno izvajati materialno procesno vodstvo (258. člen ZPP).
razlogi o krivdi - obrazložitev sodbe o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Odsotnost razlogov o krivdi je absolutno bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1, ki terja po pritožbenem sodišču razveljavitev izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-1, 23/1-2, 26, 44a, 63, 63/1, 64, 65, 66.. URS člen 22, 51, 153, 153/3, 156.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 132, 133, 133/2, 135, 135/1, 145, 145-2.
zdraviliško zdravljenje - povračilo stroškov zdravljenja - višina
V okoliščinah konkretnega primera ni dejanske podlage za uporabo 44. a člena ZZVZZ, ki zagotavlja povračilo dejanskih stroškov zdravstvenih storitev le za načrtovano zdravljenje v tujini, ko so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja. Za nujno medicinsko pomoč v Indoneziji, s katero ni sklenjene meddržavne pogodbe, se lahko stroški zdravstvenih storitev povrnejo v enaki višini, kot če bi bile opravljane v okviru javne zdravstvene mreže v Sloveniji. Torej izključno v višini povprečne cene storitev v Sloveniji v skladu z ZZVZZ in POZZ. Za preostalo razliko stroškov zdravljenja v Indoneziji bi se tožnik ob skrbnem in odgovornem ravnanju lahko kvečjemu komercialno zavaroval za medicinsko asistenco v tujini.
zamudna sodba - odločba, izdana med prekinitvijo postopka - uvedba stečaja nad toženo stranko - obrazložitev zamudne sodbe - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - ni navedena pravna podlaga odločitve
Tudi pri zamudni sodbi mora biti iz njene obrazložitve razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je vzelo sodišče kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00049623
ZPP člen 458. SPZ člen 68. SZ-1 člen 30.
izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - pogodba o upravljanju - podpis na pogodbi - veljavnost pogodbe o upravljanju - potrebna večina etažnih lastnikov - prekluzija pri navajanju novih dejstev in dokazov
Treba je odgovoriti pritožniku, ko trdi, da so bili podpisi na pogodbi o upravljanju po 20. 2. 2020 in da gre za goljufijo. Gre za izpodbijanje dejanskega stanja, kar je v sporu majhne vrednosti nedovoljeno. Materialnopravno je treba odgovoriti, da ni treba, da so vsi podpisi na pogodbi o upravljanju istega dne. Pomembno je le, da je zadosti podpisov, da je pogodba veljavna.
razmerje med civilno in kazensko odgovornostjo - vložitev tožbe - zastaranje
Neutemeljene so pritožbene trditve o podanosti kršitve 14. člena ZPP in o zmotni uporabi 365. člena OZ, ker bi naj priglasitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku lahko pretrgala le zastaranje odškodninskih terjatev v zvezi z ravnanji toženca, ki so bila predmet obtožnega akta. Že dejstvo, da lahko oškodovanec v kazenskem postopku premoženjskopravni zahtevek vloži že v predkazenskem postopku (prvi odstavek 109. člena ZKP, četrti odstavek 102. člena ZKP), kaže, da ta ne more biti vezan na ravnanja, ki so predmet na podlagi opravljene preiskave kasneje vloženega obtožnega akta ali še kasneje, po obravnavi dokazov na glavni obravnavi izdane kazenske obsodilne sodbe.
Določba 365. člena OZ opredeljuje kot ravnanje, ki pretrga zastaranje (razen vložitve tožbe), vsako ravnanje upnika zoper dolžnika pred sodiščem in drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Torej je za opredelitev ali gre za upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem, ki bi imelo za posledico pretrganje zastaranja po 365. členu OZ, odločilen namen upnika, da se zagotovi, zavaruje ali izterja terjatev. Takšen namen pa vložen premoženjskopravni zahtevek oškodovanca, tudi če zajema škodo, ki ni direktna posledica v kazenskem postopku obravnavanega kaznivega dejanja, zasleduje.