sodna taksa - nastanek taksne obveznosti - zavezanec za plačilo sodne takse - zagovornik po uradni dolžnosti - gluha oseba - učinkovita obramba - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - preslikava listin iz sodnega spisa
Zagovornik je bil postavljen gluhonememu osumljencu in kot takemu upravičenemu do obvezne obrambe. Zagovornik je strokovni pomočnik obdolženca, ki mu s svojim znanjem in izkustvom pomaga pri njegovi obrambi, hkrati pa je tudi samostojen subjekt kazenskega postopka, ki ima po zakonu številne pravice in dolžnosti, ki jih izvršuje v korist obdolženca. Ker ima obdolženec pravico do učinkovite strokovne pomoči, je v 73. členu ZKP določena pravica zagovornika pregledovati in prepisovati spise hkrati tudi njegova dolžnost, saj funkcije obrambe ne more uspešno opravljati, če se ne seznani z vsemi dejstvi in dokazi, ki obdolženca obremenjujejo. Posledično pa prepise spisa za uspešno obrambo potrebuje sam, še posebej v konkretnem primeru, ko je osumljenec zaradi osebnih lastnosti (gluhonemost, nepismenost) popolnoma nezmožen za vsakršno obrambo in ne le nezmožen za uspešno obrambo.
Vlogo za pregled in prepis spisa je podal zagovornik in ne osumljenec. Za zagovornika je taksna obveznost nastala takrat, ko je zahteval sodni prepis.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem - nedobrovernost graditelja in vedenje lastnika - nedobrovernost pridobitelja
Pritožbeno neizpodbijano ugotovljeno dejstvo, da je sporna nepremičnina postala stavbno zemljišče 17. 9. 1994, je skupaj z neizpodbitimi ugotovljenimi dejstvi, povzetimi zgoraj, pravno odločilna časovna okoliščina za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi 25. člena Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij (ZTLR), ker je takrat odpadla zakonska ovira za pridobitev lastninske pravice na zemljišču z gradnjo na tujem zemljišču.
V zadnji alineji zgoraj povzeta okoliščina je ugotovljena pravilno in je odločilna, zaradi katere toženec kljub sklenjeni izročilni pogodbi leta 2004 in vpisu lastninske pravice v zemljiški knjigi v njegovo korist ni postal lastnik sporne nepremičnine. Ta okoliščina dokazuje, da je bil toženec ob sklepanju pogodbe leta 2004 nedobroveren, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 205, 205/2. Sodni red (2016) člen 107, 107/1, 109, 109/1, 111, 111/4.
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - vročanje sodnih pisanj - izvirnik in prepis
Prepisi sodnih pisanj pa so namenjeni strankam in drugim udeležencem postopka (četrti odstavek 111. člena Sodnega reda). Zato je neutemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da naj bi kršilo določbe o poslovanju sodišča s tem, ko obdolžencu kot stranki v postopku, ni vročilo izvirnika sklepa o podaljšanju pripora z dne 2. 9. 2021, opr. št. II Ks 2399/2021, ampak le prepis slednjega.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00050422
ZVEtL-1 člen 3, 16, 16/2, 43, 44, 44/1, 47, 47/2, 48, 48/5. OZ člen 35. ZPP člen 365, 365-1. ZNP člen 35, 35/1.
določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - javni interes - splošna raba - javno dobro - ugovor javnega dobra - prenos lastninske pravice - ničnost pogodbe - nedopustne pritožbene novote - nakup na javni dražbi - stroški postopka
Nasprotna udeleženka nima v lasti nobene od obravnavanih parcel, zato v postopku ne uveljavlja svojih pravic in ne varuje svojih pravnih koristi, temveč nastopa kot varuhinja javnega interesa (peti odstavek 48. člena ZVEtL-1). Njena pravica do izjavljanja in sodelovanja v postopku je zato začrtana z mejami tega interesa. Glede na navedeno nasprotna udeleženka nima pravnega interesa za uveljavljanje ugovora originarno pridobljene lastninske pravice na parcelah št. 007, 008, 009 in 010 v stečajnem postopku, saj ne gre za parcele v njeni lasti, niti za varovanje javnega interesa. Drugačne, zanjo (ali za javni interes) ugodnejše odločitve ne more doseči, zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo v tem delu zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).
Po ustaljeni sodni praksi so pravni posli, katerih predmet je razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem, absolutno nični, česar morebitna dobra vera kupca ne more sanirati.
Nakup zemljišča na javni dražbi ne pomeni, da je zaradi načina prodaje in njenih učinkov mogoče preseči kogentne prepovedi (samostojnega) prometa s funkcionalnimi zemljišči. Pogodbo z nedopustnim predmetom izpolnitve zadenejo sankcije ničnosti, in to ne glede na to, na kakšen način je bila sklenjena, saj ima nično določilo o bistvenem elementu pogodbe (predmetu izpolnitve) za posledico ničnost pogodbe v celoti.
ZGD-1 člen 50, 50/2, 505. ZNP-1 člen 5, 5/1, 21, 21/1, 22, 22/2.
sodno imenovanje poslovodje - poslovni delež v družbi - udeležba v nepravdnem postopku
Ker o imenovanju in odpoklicu poslovodij odločajo družbeniki (505. člen ZGD-1) in v posledici tega sodišče v tem postopku nadomešča voljo družbenikov, ni dvoma, da je treba po oceni pritožbenega sodišča pravico do sodelovanja v postopku priznati tudi lastnikom poslovnih deležev v družbeniku (drugi nasprotni udeleženki), ki je pravna oseba.
Je pa utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je o predlogu odločilo brez izvedbe kontradiktornega postopka, kršilo pritožničino pravico do sodelovanja v postopku. V tem kontekstu se druga nasprotna udeleženka utemeljeno sklicuje na drugi odstavek 22. člena ZNP-1, v skladu s katerim mora sodišče, če izve za osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, le - te obvestiti o postopku, da lahko prijavijo svojo udeležbo.
Pritožba ima prav, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi skopo in neprepričljivo obrazložilo zgolj zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje priče M. T., medtem ko zavrnitev vseh ostalih, s strani obrambe taksativno naštetih in predlaganih dokazov ni obrazložilo, niti se do njih ni opredelilo. Tako postopanje sodišča prve stopnje pa pomeni bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 1. točke člena 90 ZP-1 v povezavi z drugim odstavkom člena 155 ZP-1, ki pa ima za posledico ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe na podlagi zakonskega pooblastila iz določbe petega odstavka člena 163 ZP-1 ter posledično vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.
ZPrCP člen 8, 8/2, 46, 46/5. ZP-1 člen 68, 155, 155/2.
prekoračitev hitrosti vožnje - domneva odgovornosti lastnika vozila - alibi - zdravstvena nezmožnost za vožnjo - načelo materialne resnice
Ker se torej prvostopno sodišče ni opredelilo do relevantne navedbe storilca v vloženi ZSV o njegovi zadržanosti z dela že od 6. 11. 2019 dalje in o tem, da je bil v času od 4. 3. 2020 do 4. 4. 2020 nezmožen za vožnjo v cestnem prometu, saj slednjega tudi ni raziskalo, se je na ta način sodišču prve stopnje pripetila relativno bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1, ki pod vprašaj postavlja zakonitost odločitve sodišča prve stopnje.
nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Storilka je bila tudi poučena o možnosti vložitve pravnega sredstva zoper odločbo pristojnega organa države izdaje in bi trditve, da na dan storitve prekrška ni bila prisotna v podjetju, saj je bila v daljšem bolniškem staležu, s katerimi smiselno uveljavlja, da ne more biti odgovorna za storitev prekrškov po odločbi pristojnega organa države izdaje, lahko uveljavljala le v pritožbi zoper odločbo o prekršku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00051091
ZFPPIPP člen 132, 280, 280/2-1.. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - ustavitev izvršbe - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka - pritožba tretjega - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Če je upnik v stečajnem postopku pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, mora izvršilno sodišče ustaviti postopek o izvršbi, ne da bi razveljavilo dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico, in odločiti, da ta ločitvena pravica ostane v veljavi. Bistvo tega (procesnega) sklepa je samo v tem, da se spremeni vrsta postopka, izvršba se (v fazi, v kakršni je) zaradi načela enakega obravnavanja upnikov nadaljuje kot generalna izvršba v stečajnem postopku. Na položaj pritožnika kot tretjega v izvršilnem postopku zato izpodbijani sklep ne vpliva, kar pomeni, da za pritožbo nima pravnega interesa.
stroški postopka - odvetniški stroški - potrebni stroški - prevozni stroški - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča
Potni stroški v primeru izbire pooblaščenca, ki ima sedež izven okrožja sodišča, niso potrebni stroški oziroma se ti stroški po sodni praksi le izjemoma priznavajo, če to v konkretnem primeru opravičuje narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem in druge okoliščine.
ZPP člen 286, 286/3.. ZDR-1 člen 36, 36/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 110, 110/1, 110/1-8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - kršitev delovne obveznosti - izguba zaupanja
Tožnik se v času, ko je toženka izvedla kontrolo bolniške odsotnosti, ni nahajal na naslovu, s katerim je razpolagala. Ker je ni obvestil, da bo v času staleža dejansko bival na drugem naslovu, je sodišče zaključilo, da mu je zaradi kršitve prvega odstavka 36. člena ZDR-1 utemeljeno podala pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti (prvi odstavek 85. člena ZDR-1).
Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (tretja alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1), saj je notranja kontrola pri njem ugotovila manjko gotovine v blagajni, in sicer 14. 9. 2020 v višini 20,80 EUR in 1. 10. 2020 v višini 3,00 EUR.
predlog za postavitev izvedenca - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku
Sodni izvedenci so osebe, imenovane za neomejen čas, s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo predložijo izvid in mnenje o strokovnih vprašanjih, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče meni, da mu je pri njegovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka. Tudi sodni cenilci so osebe, imenovane za neomejen čas, s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo predložijo izvid o gospodarskih lastnostih stvari ali pravice in cenitev njene vrednosti ali vrednosti na njej povzročene škode. Oboji se morajo za svoje delo strokovno izpolnjevati ter se seznanjati z novimi dogajanji in metodami v stroki. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 18. poglavju (dokazi in izvajanje dokazov) v členih od 243 do 256 ureja zgolj institut izvedenca, zato je pritožbeno sodišče v sklepu Cpg 12/2019 z dne 4.7.2019 zapisalo, da (lahko s procesnega vidika) dokazni predlog za postavitev izvedenca vključuje tudi dokazni predlog za postavitev cenilca. Vendar pa je v konkretnem primeru ključna (smiselna) uporaba določbe drugega odstavka 351. člena ZPP, ki omogoča, da stranki tudi po instančni razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje navajata nov dejstva in predlagata nove dokaze. V omenjenem razveljavitvenem sklepu je namreč pritožbeno sodišče opozorilo na uporabo pravne podlage, ki je pomembna za odločitev v sporu, pri čemer se dotlej nobena stranka na to pravno podlago ni izrecno sklicevala (niti je ni zaznalo sodišče prve stopnje) in v tej zvezi strankam ni bilo mogoče očitati nezadostne skrbnosti. Sodišče je namreč dolžno izvajati materialno procesno vodstvo (258. člen ZPP).
zavrženje tožbe - pravda o predmetu, o katerem je sklenjena sodna poravnava - ponovno motenje posesti - motilno dejanje - identiteta zahtevka - izvršilni naslov
Glede na zapisano zavezo tožene stranke v sodni poravnavi, da bo pred predvidenim začetkom del na predmetni parceli o tem obvestila tožečo stranko in da ta dela nikoli ne bodo opravljena na način, da bi se v celoti onemogočala prevoznost in parkiranje, sodna poravnava vsebuje prepovedni del in je tudi primeren izvršilni naslov za izvršbo (21. člen ZIZ).
Ne more pa tožeča stranka ureditve uporabe nepremičnine, ki jo je dogovorila s sodno poravnavo, na novo ali drugače urediti s tožbo, s katero zahteva prepoved voženj in parkiranja vseh vrst vozil ter kakšno drugo uporabo nepremičnine.
zahteva za sodno varstvo - pritožba zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - izpodbijanje dokazne ocene - nedostojno vedenje - uradna oseba
Pritožnik se ne strinja z dokazno oceno izpovedi policistke Z. in policista S., niti z dokazno oceno njegovega zagovora in priloženih listinskih dokazov, vendar nestrinjanje z dokazno oceno pa pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa je nedopusten pritožbeni razlog.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-1, 23/1-2, 26, 44a, 63, 63/1, 64, 65, 66.. URS člen 22, 51, 153, 153/3, 156.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 132, 133, 133/2, 135, 135/1, 145, 145-2.
zdraviliško zdravljenje - povračilo stroškov zdravljenja - višina
V okoliščinah konkretnega primera ni dejanske podlage za uporabo 44. a člena ZZVZZ, ki zagotavlja povračilo dejanskih stroškov zdravstvenih storitev le za načrtovano zdravljenje v tujini, ko so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja. Za nujno medicinsko pomoč v Indoneziji, s katero ni sklenjene meddržavne pogodbe, se lahko stroški zdravstvenih storitev povrnejo v enaki višini, kot če bi bile opravljane v okviru javne zdravstvene mreže v Sloveniji. Torej izključno v višini povprečne cene storitev v Sloveniji v skladu z ZZVZZ in POZZ. Za preostalo razliko stroškov zdravljenja v Indoneziji bi se tožnik ob skrbnem in odgovornem ravnanju lahko kvečjemu komercialno zavaroval za medicinsko asistenco v tujini.
ZDR-1 člen 91, 91/4.. ZPP člen 8, 286a, 339, 339/2, 339/2-8.
poslovni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neizvedba dokazov - kršitev pravice do izjave - dokazna ocena - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
Tožena stranka sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da ni zaslišalo s strani tožene stranke predlaganih prič B.B. in A.A., razlog, ki ga je navedlo (prekluzija), pa glede na okoliščine primera ne predstavlja utemeljenega razloga za zavrnitev teh dokaznih predlogov. V skladu z določbo 286.a člena ZPP je zaslišanje teh prič pravočasno, tj. v roku 15 dni, predlagala v pripravljalni vlogi, za katero ji je sodišče prve stopnje na prvem naroku dodelilo rok za odgovor na navedbe tožnika iz pripravljalne vloge, prejete na tem naroku. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka navedeni priči predlagala za potrditev navedb, podanih kot odgovor na navedbe tožnika, in sicer v zvezi z odločilnim razlogom, tj. prenosom nalog vodenja kakovosti in opravljanjem drugih delovnih nalog, ki ne pomenijo vodenja sistema kakovosti (imenovanje za notranjega presojevalca). Sodišče prve stopnje je toženi stranki z zavrnitvijo teh dokaznih predlogov odvzelo možnost dokazovanja odločilnih dejstev, kar utemeljuje pritožbeni očitek obstoja bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker je bilo zaslišanje prič v zvezi z dejstvi, ki so odločilnega pomena, predlagano v dodeljenem roku in pred razpisom nadaljnjega naroka za glavno obravnavo, na katerem je sodišče prve stopnje zasliševalo ostale priče in tožnika, se zaradi izvedbe teh dokazov tudi ne bi zavleklo reševanje spora.
nepopolna tožba - nepopolna vloga - poziv k popravi tožbe - zavrženje tožbe kot nepopolne - trditvena podlaga - nezadostna trditvena podlaga
Tožnik ni navedel dejstev, na katera opira svoj zahtevek, ni opisal historičnega dogodka, iz katerega bi sodišče lahko ugotovilo materialnopravno podlago pravovarstvenega zahtevka, ki ga tožnik želi doseči s sodnim varstvom zoper posamezno osebo. Ne gre za vprašanje nesklepčnosti tožbe, gre za spoznanje, da tožnik ni navedel dejstev, ki bi omogočala sodišču prepoznavo pravnega varstva, ki ga tožnik uveljavlja.
zahteva za sodno varstvo - hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - osebna zaznava prekrška - pristojni prekrškovni organ - obvestila, ki jih zbira policija - pristojnost za vodenje postopka in izdajo odločb
Plačilni nalog v hitrem postopku o prekršku se izda tudi, če pooblaščena uradna oseba prekršek ugotovi na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi, na kraju, kjer je bil prekršek storjen (torej tudi če ne policist prekrška ne zazna osebno).
razlogi o krivdi - obrazložitev sodbe o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Odsotnost razlogov o krivdi je absolutno bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1, ki terja po pritožbenem sodišču razveljavitev izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti.