Po prehodni določbi prvega odstavka 413. člena ZPIZ-2 so delovna mesta, za katera so zavezanci ob uveljavitvi tega zakona dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, vsa tista delovna mesta, za katera se je ob uveljavitvi ZPIZ‑1 štela zavarovalna doba s povečanjem. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da je bila toženka že na podlagi te prehodne določbe dolžna tudi po uveljavitvi ZPIZ-2 za tožnika plačevati prispevke za poklicno zavarovanje. Za ugotovitev, da na delovnih mestih voznikov avtobusov pri toženki niso več izpolnjeni pogoji za priznanje poklicnega zavarovanja, bi bila potrebna odločitev komisije, ki pa (še) ni bila imenovana. Za delovno mesto, na katerem je bil tožnik zaposlen, torej po predpisanem postopku ni bilo ugotovljeno, da niso več izpolnjeni pogoji za vključitev v poklicno zavarovanje. Toženka ne more zaobiti (četudi v praksi oteženo uporabo) zakonskih pravil o postopku spreminjanja pogojev za vključitev generičnih delovnih mest v poklicno zavarovanje na način, da naj se v predmetnem sporu raziskuje, ali delovno mesto voznik avtobusa še izpolnjuje pogoje, potrebne za vključitev v poklicno zavarovanje. Celo če bi se v tem sporu ugotovile spremenjene delovne razmere glede delovnega mesta voznik avtobusa pri toženki, to ne bi imelo vpliva na sprejem odločitve.
Iz navedenega razloga ni dopustno preverjanje, ali posamezni voznik avtobusa (npr. tožnik) izpolnjuje pogoj 80 % dejanskega delovnega časa. Ta pogoj iz Sklepa o določitvi delovnih mest iz leta 1975 se nanaša na delovno mesto, ne na posameznega delavca, zaposlenega na delovnem mestu. To pomeni, da je sodišče prve stopnje po nepotrebnem preverjalo, ali je tožnik v posameznih letih dejansko izpolnjeval pogoj 80 % dejanskega delovnega časa iz navedenega sklepa. Zahtevek tožnika je utemeljen že iz razloga, ker je bil že pred 1. 1. 2013 vključen v zavarovanje in so bili zanj plačevani prispevki, toženka pa je z izvrševanjem te obveznosti nezakonito prenehala. Zato navedbe toženke o (ne)izpolnjevanju pogoja glede 80 % dejanskega delovnega časa, kar se navezuje tudi na vprašanje kriterija prevoženih 60.000 kilometrov letno, niso bistvene za odločitev.
predaja zahtevane osebe - zahtevana oseba - popolnost in razumljivost vloge - dvojna kaznivost
Ne gre namreč za procesno situacijo, ko bi bil zoper zahtevano osebo že v teku kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega je odrejen nalog, saj posamezna preiskovalna dejanja še ne pomenijo (pravnomočnega) začetka kazenskega postopka. Zgolj ta okoliščina pa je odklonitveni razlog za predajo zahtevane osebe iz 11. člena ZSKZDČEU-1.
Dejstvo, da je država odreditve zatem posredovala odločbo, s katero je bila pritožba zagovornika obdolženca oziroma zahtevane osebe zoper sklep o odreditvi pripora zavrnjena kot neutemeljena, hkrati pa še sedanje pritožbene navedbe zagovornika v tem izročitvenem postopku, da je B.T. prejel tudi sklep o priporu, pomenijo, da je bilo v ponovljenem postopku zadoščeno tudi ustavnemu jamstvu o pravici do izjave zahtevane osebe, in je posledično izpodbijana odločitev tudi iz tega vidika pravilna in utemeljena.
dogovor o pristojnosti - izvršilni postopek - ugovor dolžnika
Dolžnik se utemeljeno sklicuje na njegove ugovorne trditve in priloženo pogodbo št. 312/2016. Iz ugovoru dolžnika priloženih računov s tema številkama izhaja, da se nanašata na sklenjeno pogodbo št. 312/2016. Iz 23. člena te pogodbe izhaja za primer, če spornega vprašanja pogodbeni stranki ne bi mogli rešiti sporazumno, je za rešitev spora pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.
vpis spremembe članov nadzornega sveta - nesuspenzivnost pritožbe - nepravdni postopek
V sklepu Okrožnega sodišča v Celju Ng 9/2020 z dne 30. 10. 2020 je v pravnem pouku v zadnji vrstici navedeno, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. Udeleženec neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče na podlagi drugega odstavka 35. člena ZNP-1 o tem odločiti v izreku. Ne zahteva izrecno odločitev v izreku, kot zmotno navaja udeleženec, pač pa je potrebno sodno odločbo razlagati kot celoto, torej tudi pravni pouk kot njen sestavni del.
duševno zdravje - namestitev v varovani oddelek - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - izvedenec psihiatrične stroke - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Sodišče je ugotovilo, da so vsi pogoji izpolnjeni. Izvedenec je tako potrdil, da je akutno bolnišnično zdravljenje pri pridržani osebi zaključeno, po letu 1991 se je že petindvajsetkrat zdravila v psihiatrični bolnišnici. Pridržana oseba je povsem nekritična do svojega stanja, zato vedno ob odpustu iz bolnišnice preneha jemati zdravila, posledica tega pa je, da se ji stanje zaradi duševne motnje hitro poslabša. Brez 24-urnega nadzora ni mogoče zagotoviti rednega jemanja zdravil v predpisanih odmerkih, opustitev terapije pa zelo hitro povzroči moteno presojo resničnosti in neobvladovanje ravnanj. S tem hudo ogroža svoje zdravje in življenje, kar pa je posledica rezidualne shizofrenije, pri kateri izstopajo predvsem nanašalno preganjalne blodnje. Namestitev pridržane osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda je edina realna možnost, da se ji zagotovi 24 urni nadzor in tako zagotovi takojšnje ukrepanje ob poslabšanju duševnega stanja, s tem pa prepreči ogroženost njenega zdravja in življenja.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - izvedensko delo
Sodišče prve stopnje je na podlagi zaslišanja udeleženke in izvedenskega mnenja izvedenke psihiatrične stroke zaključilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za sprejem udeleženke v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Pritožnica izpolnjenosti navedenih pogojev za zadržanje zgolj s pavšalnim nestrinjanjem z njihovo ugotovitvijo ne more izpodbiti.
pritožba zoper popravni sklep - umik pritožbe - napaka v prepisu sodbe - napaka v izreku prvostopenjske odločbe
Stališče sodišča prve stopnje, da v danem primeru ni možna pritožba le zoper popravni sklep, je zmotno, saj sodišče prve stopnje ni izdelalo popravljenega prepisa sodbe, s katerim bi nadomestilo prejšnji prepis, temveč je izdalo zgolj popravni sklep, s katerim je "popravilo" izrek sodbe, tožena stranka pa se je pritožila le zoper popravna sklepa. Tudi iz vsebine pritožbe z dne 3. 11. 2020 zoper prvi popravni sklep izhaja, da se tožena stranka pritožuje le zoper popravni sklep, ker meni, da ni bilo pogojev za njegovo izdajo, saj sodišče prve stopnje želi z njim podredni zahtevek iz 1.2. točke spremenjenega tožbenega zahtevka nadomestiti s primarnim zahtevkom iz 1.1. točke spremenjenega tožbenega zahtevka, kar dejansko pomeni spreminjanje odločitve iz sodbe. To pa je v nasprotju z namenom 328. člena ZPP.
medicinski poseg - telesna poškodba - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - prenizka odškodnina - izvedensko mnenje - izpovedba oškodovanca - zamuda zavarovalnice - zamudne obresti - odločitev o pravdnih stroških - uspeh po temelju in po višini - pritožbeni stroški - sprememba izpodbijane odločbe
Po vsem navedenem znaša po oceni pritožbenega sodišča pravično zadoščenje tožnici za nepremoženjsko škodo skupaj 15.200,00 EUR oziroma približno 11,9 povprečnih mesečnih neto plač v času sojenja, kar ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine, pritožbenih teženj po nadaljnjem povišanju pa ne gre podpreti.
V odškodninskih pravdah sodna praksa zgolj izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema ugotovljenima deležema uspeha. Takšna metoda je sprejemljiva na primer v primerih, ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00049249
ZIZ člen 41, 41/7, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2. OZ člen 22, 28, 28/2. ZPP člen 69.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - sporazum o krajevni pristojnosti - označba sporazuma o krajevni pristojnosti v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Če sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili sporazum o krajevni pristojnosti, lahko upnik v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem pristojnim po tem sporazumu. V tem primeru mora upnik v predlogu določno označiti listino o sporazumu o krajevni pristojnosti. Navedba zgolj „ponudba“ ne more nadomestiti zahteve po opredelitvi sporazuma. Sporazum strank namreč velja le tedaj, kadar je v pisni obliki in se nanaša na določen spor ali bodoče spore, ki bi morebiti nastali z določenega pravnega razmerja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050052
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 8, 8/5, 15, 18, 18/1, 178, 178/5. URS člen 29, 29-2.
kaznivo dejanje nasilja v družini - pravica do obrambe - pravica biti navzoč pri izvajanju dokazov - zaslišanje prič v preiskavi - uporaba jezika v postopku - načelo proste presoje dokazov - načelo ekonomičnosti postopka
Ponovljeno neposredno zaslišanje vseh prič na glavni obravnavi, in prevajanje njihovih izpovedb po sodni tolmački, ob navzočnosti obdolženca, je slednjemu zagotovilo ustrezno in učinkovito pravico do obrambe, to je do zaslišanja obremenilnih prič oziroma do soočenja z obremenilnimi dokazi. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje in razlogi izpodbijane sodbe glede očitkov obdolžencu, namreč ne temeljijo neposredno na izjavah oškodovanke v kazenski ovadbi in vsebini njenega razgovora na CSD, temveč na njeni neposredni izpovedbi pred sodiščem.
prekinitev postopka - identično dejansko stanje - razlog za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - obstoj kaznivega dejanja
Kazenska ovadba, ki jo je tožnik vložil zoper upnika (posojilodajalca) zaradi kaznivega dejanja zlorabe izvršbe po 216. členu Kazenskega zakonika naj bi bila po naziranju toženke utemeljen razlog za prekinitev pravdnega postopka. Vendar pa je zmotno pritožbeno stališče o takšni povezanosti zadev, ki bi utemeljevala takšno postopanje.
zdravljenje v nadzorovani obravnavi - pogoji za nadzorovano obravnavo - zdravljenje oseb z duševno motnjo - podaljšanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici
Zdravljenje osebe v nadzorovani obravnavi je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, če se je že zdravila v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, če je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali če je huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju.
statusno preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. - prenos podjetja na kapitalsko družbo - univerzalno pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - prenehanje pravdne stranke
Statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika je posebej urejeno v 7. Poglavju ZGD-1 v členih 667 do 672. Po določbi člena 667 se podjetnik lahko statusno preoblikuje s prenosom podjetja na prevzemno kapitalsko družbo pri čemer s prenosom podjetja preidejo na družbo podjetje podjetnika, ter vse pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem, družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Z vpisom prenosa v register podjetnik preneha opravljati dejavnost, AJPES pa opravi izbris podjetnika iz poslovnega registra (tretji odstavek 671. člena ZGD-1), saj ta preneha obstajati (tretji odstavek člena 591 ZGD-1). Tožeča stranka kot samostojni podjetnik je tako prenehala obstajati in kot taka ne more biti več aktivno legitimirana za ta spor.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, na kateri je bila etažna lastnina vzpostavljena po zvetl - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pravica uporabe - služnostna pravica - pravica do izjave - opustitev izvedbe dokazov - zaslišanje priče - udeležba v postopku
ZVEtL-1 v 48. členu določa krog udeležencev postopka. Skladno s petim odstavkom navedenega člena lahko občina, na območju katere je stavba, zaradi varovanja javnega interesa v postopku prijavi udeležbo, če verjetno izkaže obstoj javnega interesa. Občina je torej tista, ki varuje javni interes in nihče drug.
Pritožnika, ki zatrjujeta obstoj stvarne pravice, sta sicer nedvomno imela pravni interes, da bi bila obveščena o predmetnem nepravdnem postopku in da bi jima bilo s tem omogočeno sodelovanje v postopku. Vendar pa je njun pravni interes prenehal. Prenehal je v trenutku, ko je predlagateljica postopka v odgovoru na njuno pritožbo izrecno izjavila, da služnosti ne priznava.
Na tem mestu velja glede okoliščin iz 43. člena ZVEtL-1 še pojasniti, da zakon na abstraktni ravni ne daje prednosti eni okoliščini pred drugo. Ustrezno težo jim je ob upoštevanju namena zakona in okoliščin obravnavanega primera dolžno dati sodišče.
delitev solastnine - delitev solastnih nepremičnin - civilna delitev stvari - fizična delitev - poslovni prostor - stanovanje - prizidek k zgradbi - priklop na javno električno omrežje - etažna lastnina - dokaz s sodnim izvedencem - funkcionalno stanovanje - tržna vrednost nepremičnine - potrebna večina solastnikov - soglasje solastnikov - samostojna stanovanjska enota - funkcionalno zemljišče k stavbi - primerno stanovanje - pobotanje terjatev
Če je za vzpostavitev funkcionalnosti potreben dodaten gradbeni poseg, morajo z njim soglašati vsi solastniki. Ravno tako je potrebno soglasje vseh solastnikov v primeru spremembe iz poslovnega v stanovanjski objekt.
V primeru, da solastnik prejme v naravi manj kot je vreden njegov solastninski delež, je potrebno soglasje solastnikov za doplačilo in zagotovilo zavezanca za doplačilo, da lahko sredstva v roku zagotovi.
Priporočeno pošiljanje pošte ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema oziroma, da bi bila vročitev dokazana s podpisano povratnico, saj bi s tem lahko upniku odvzeli pravno varstvo v primeru, ko se dolžnik izogiba prejemu poštne pošiljke in pričakuje, da ne bo prišlo do posledic zaradi kršitev pogodbenih določil, praviloma neplačila obveznosti.
ZIZ člen 17, 17/1. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 21, 21-2, 41, 41/1-1.
obseg izvršilnega naslova - izvršitev tuje sodne odločbe
Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določilo 2. točke 21. člena, ki prepoveduje preverjanje vsebine tujega izvršilnega naslova, ki je potrjen kot evropski izvršilni nalog. Pri tem je tudi bistveno, da se tuja sodna odločba izvrši pod enakimi pogoji kot domača sodna odločba (1. točka 41. člena Uredbe Bruselj I bis).
standard obrazloženosti ugovora - verodostojna listina
Dolžnik je obrazloženo nasprotoval terjatvi upnika. Zaključku sodišča prve stopnje o vložitvi obrazloženega ugovora upnik v pritožbi niti ne nasprotuje, temveč zatrjuje dejanske okoliščine in prilaga dokaze za utemeljenost terjatve. Ali je zahtevek utemeljen ali ne, bo odločalo sodišče v rednem pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00056418
ZTLR člen 13, 13/1, 24, 25, 26. SPZ člen 65, 65/1. ZVEtL člen 7, 30. ZVEtL-1 člen 1, 1-2, 43, 43/1, 43/2. ZPP člen 254.
solastniški delež na nepremičnini - zemljiškoknjižno stanje - darilna pogodba - vpis solastnine v zemljiško knjigo - gradnja na tujem svetu - nova stvar - izvirna pridobitev lastninske pravice - funkcionalno zemljišče k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - navidezna solastnina - pogodba o delitvi solastne stvari - delitev solastne nepremičnine - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - dokaz s sodnim izvedencem - redna raba nepremičnine - postavitev novega izvedenca - sodba kot zemljiškoknjižna listina
Darilna pogodba, ki vsebuje fizično delitev in dogovor o izključni lastninski pravici obdarjencev na točno določenem delu nepremičnine, materialnopravno predstavlja pogodbo o delitvi nepremičnine na posamezne dele in o prenosu lastninske pravice na obdarjenca na podarjenem delu nepremičnine.
Gre za originaren (izviren) način pridobitve lastninske pravice, ki se ugotovi s sodbo in je ta podlaga za vknjižbo, t.i. zemljiškoknjižna listina je podlaga za vknjižbo le pri pravno poslovni pridobitvi lastninske pravice.