plačilo odškodnine - trpinčenje na delovnem mestu - višina odškodnine - primerna denarna odškodnina
Utemeljeno je pritožbeno zavzemanje za znižanje odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu, saj ni sorazmerna utrpeli škodi. Pri odmeri odškodnine se sodišče prve stopnje neutemeljeno sklicuje na zadevo VIII Ips 44/2020, v kateri je bila intenziteta posameznih dogodkov trpinčenja povsem drugačna in bistveno hujša ter je povsem neprimerljiva z okoliščinami tega primera. V obravnavanem primeru je sodišče premajhno težo dalo dejstvu, da je bila razrešitev tožnice le eden od dejavnikov njenega psihičnega stanja. Iz izpovedi izvedene priče izhaja, da je medijska izpostavljenost predstavljala največje breme duševnega trpljenja tožnice. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnica ob razrešitvi z mesta predstojnice (ali sicer) medijsko ni bila izpostavljena s strani tožene stranke. Navedeno pomeni, da tožničino sedanje stanje ni v celoti posledica razrešitve, pač pa je k njem v pretežni meri prispevala naknadna, zunanja okoliščina. Izvedena priča je prilagoditveno motnjo, ki je kasneje prešla v posttravmatsko stresno motnjo, neposredno povezala s stresnimi dogodki, ki so se vrstili eden za drugim. Vendar pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da razen štirih dogodkov številna druga očitana ravnanja, s katerimi je tožnica utemeljevala zahtevek, niso dokazana oziroma jih sodišče ni štelo za trpinčenje na delovnem mestu. Glede na navedene okoliščine konkretnega primera ter ugotovitve sodišča prve stopnje o trajanju nevšečnosti in posledic, primerna denarna odškodnina znaša 5.000,00 EUR.
pritožba zoper popravni sklep - umik pritožbe - napaka v prepisu sodbe - napaka v izreku prvostopenjske odločbe
Stališče sodišča prve stopnje, da v danem primeru ni možna pritožba le zoper popravni sklep, je zmotno, saj sodišče prve stopnje ni izdelalo popravljenega prepisa sodbe, s katerim bi nadomestilo prejšnji prepis, temveč je izdalo zgolj popravni sklep, s katerim je "popravilo" izrek sodbe, tožena stranka pa se je pritožila le zoper popravna sklepa. Tudi iz vsebine pritožbe z dne 3. 11. 2020 zoper prvi popravni sklep izhaja, da se tožena stranka pritožuje le zoper popravni sklep, ker meni, da ni bilo pogojev za njegovo izdajo, saj sodišče prve stopnje želi z njim podredni zahtevek iz 1.2. točke spremenjenega tožbenega zahtevka nadomestiti s primarnim zahtevkom iz 1.1. točke spremenjenega tožbenega zahtevka, kar dejansko pomeni spreminjanje odločitve iz sodbe. To pa je v nasprotju z namenom 328. člena ZPP.
zdravljenje v nadzorovani obravnavi - pogoji za nadzorovano obravnavo - zdravljenje oseb z duševno motnjo - podaljšanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici
Zdravljenje osebe v nadzorovani obravnavi je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, če se je že zdravila v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, če je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali če je huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju.
prekinitev postopka - identično dejansko stanje - razlog za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - obstoj kaznivega dejanja
Kazenska ovadba, ki jo je tožnik vložil zoper upnika (posojilodajalca) zaradi kaznivega dejanja zlorabe izvršbe po 216. členu Kazenskega zakonika naj bi bila po naziranju toženke utemeljen razlog za prekinitev pravdnega postopka. Vendar pa je zmotno pritožbeno stališče o takšni povezanosti zadev, ki bi utemeljevala takšno postopanje.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - pisna oporoka pred pričami - obseg zapuščine - pogodba o dosmrtnem preživljanju - formalna veljavnost oporoke - deklaratorna narava sklepa o dedovanju - pasiva zapuščine
Zakoniti dediči lahko v pravdi dokazujejo, da je oporoka zaradi napak v obliki neveljavna (prvi odstavek 76. člena ZD), (zapuščinsko) sodišče pa tega po uradni dolžnosti ne presoja.
O prijavljenih terjatvah proti zapustniku, tudi če so te priglašene, zapuščinsko sodišče vsebinsko ne odloča. Zapuščino namreč sestavlja samo aktiva – pravice, ki imajo denarno vrednost. Ker zapustnikovi dolgovi (pasiva) niso sestavni del zapuščine, zapuščinskemu sodišču ni treba ugotavljati priglašenih terjatev iz naslova zapustnikovih dolgov in jih vsebinsko obravnavati, niti navajati v sklepu o dedovanju (primerjaj 214. člen ZD).
predaja zahtevane osebe - zahtevana oseba - popolnost in razumljivost vloge - dvojna kaznivost
Ne gre namreč za procesno situacijo, ko bi bil zoper zahtevano osebo že v teku kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega je odrejen nalog, saj posamezna preiskovalna dejanja še ne pomenijo (pravnomočnega) začetka kazenskega postopka. Zgolj ta okoliščina pa je odklonitveni razlog za predajo zahtevane osebe iz 11. člena ZSKZDČEU-1.
Dejstvo, da je država odreditve zatem posredovala odločbo, s katero je bila pritožba zagovornika obdolženca oziroma zahtevane osebe zoper sklep o odreditvi pripora zavrnjena kot neutemeljena, hkrati pa še sedanje pritožbene navedbe zagovornika v tem izročitvenem postopku, da je B.T. prejel tudi sklep o priporu, pomenijo, da je bilo v ponovljenem postopku zadoščeno tudi ustavnemu jamstvu o pravici do izjave zahtevane osebe, in je posledično izpodbijana odločitev tudi iz tega vidika pravilna in utemeljena.
medicinski poseg - telesna poškodba - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - prenizka odškodnina - izvedensko mnenje - izpovedba oškodovanca - zamuda zavarovalnice - zamudne obresti - odločitev o pravdnih stroških - uspeh po temelju in po višini - pritožbeni stroški - sprememba izpodbijane odločbe
Po vsem navedenem znaša po oceni pritožbenega sodišča pravično zadoščenje tožnici za nepremoženjsko škodo skupaj 15.200,00 EUR oziroma približno 11,9 povprečnih mesečnih neto plač v času sojenja, kar ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine, pritožbenih teženj po nadaljnjem povišanju pa ne gre podpreti.
V odškodninskih pravdah sodna praksa zgolj izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema ugotovljenima deležema uspeha. Takšna metoda je sprejemljiva na primer v primerih, ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka.
dogovor o pristojnosti - izvršilni postopek - ugovor dolžnika
Dolžnik se utemeljeno sklicuje na njegove ugovorne trditve in priloženo pogodbo št. 312/2016. Iz ugovoru dolžnika priloženih računov s tema številkama izhaja, da se nanašata na sklenjeno pogodbo št. 312/2016. Iz 23. člena te pogodbe izhaja za primer, če spornega vprašanja pogodbeni stranki ne bi mogli rešiti sporazumno, je za rešitev spora pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.
gospodarski spor majhne vrednosti - odvoz komunalnih odpadkov - oprava storitev - pravočasnost dokazov
Dejstvo je, da je (večinska) sodna praksa, ki jo citira že sodišče prve stopnje (nanjo se je med sojenjem sklicevala tudi toženka), v takšnih in podobnih sporih enotna, in sicer, da pravno razmerje med pravdnima strankama res temelji na zakonu in odloku, vendar je njuno razmerje dvostransko in odplačno. To pa pomeni, da ob ugovoru zavezanca (toženke), da storitve odvoza odpadkov niso bile opravljene, (zgolj) sklicevanje tožnice na zakonske obveznosti iz ZVO -1 in obveznosti iz občinskega odloka, za odločitev v njeno korist ne zadoščajo.
ZPP člen 124, 124/2, 124/4, 286, 426. ZCes-1 člen 1. ZPrCP člen 1. Pravilnik o projektiranju cest (2005) člen 1.
motenje posesti - posest nepremičnine - dejanska posest - vzpostavitev prejšnjega stanja - petitorna pravda - javna cesta - bankina - zapora ceste - dokazni predlog - navajanje trditev in dokazov - branje zapisnika - ugovor zoper vsebino zapisnika - izvedba dokaza z izvedencem - geodet
Vposestnih pravdah se ne ugotavlja pravica do posesti, ampak je bistvena dejanska posest.
Če je imel toženec ugovore na vsebino zapisnika, bi te na pojasnjen način moral pravočasno uveljaviti, kot pa izhaja iz zapisnikov glavnih obravnav, ugovorov ni podal.
Ni vsaka postavitev količkov že motenje posesti, vsekakor pa motenje posesti pomeni postavitev količkov na mestu, kjer nekdo izvaja dejansko oblast nad stvarjo
ZIZ člen 17, 17/1. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 21, 21-2, 41, 41/1-1.
obseg izvršilnega naslova - izvršitev tuje sodne odločbe
Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določilo 2. točke 21. člena, ki prepoveduje preverjanje vsebine tujega izvršilnega naslova, ki je potrjen kot evropski izvršilni nalog. Pri tem je tudi bistveno, da se tuja sodna odločba izvrši pod enakimi pogoji kot domača sodna odločba (1. točka 41. člena Uredbe Bruselj I bis).
statusno preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. - prenos podjetja na kapitalsko družbo - univerzalno pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - prenehanje pravdne stranke
Statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika je posebej urejeno v 7. Poglavju ZGD-1 v členih 667 do 672. Po določbi člena 667 se podjetnik lahko statusno preoblikuje s prenosom podjetja na prevzemno kapitalsko družbo pri čemer s prenosom podjetja preidejo na družbo podjetje podjetnika, ter vse pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem, družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Z vpisom prenosa v register podjetnik preneha opravljati dejavnost, AJPES pa opravi izbris podjetnika iz poslovnega registra (tretji odstavek 671. člena ZGD-1), saj ta preneha obstajati (tretji odstavek člena 591 ZGD-1). Tožeča stranka kot samostojni podjetnik je tako prenehala obstajati in kot taka ne more biti več aktivno legitimirana za ta spor.
Priporočeno pošiljanje pošte ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema oziroma, da bi bila vročitev dokazana s podpisano povratnico, saj bi s tem lahko upniku odvzeli pravno varstvo v primeru, ko se dolžnik izogiba prejemu poštne pošiljke in pričakuje, da ne bo prišlo do posledic zaradi kršitev pogodbenih določil, praviloma neplačila obveznosti.
delitev solastnine - delitev solastnih nepremičnin - civilna delitev stvari - fizična delitev - poslovni prostor - stanovanje - prizidek k zgradbi - priklop na javno električno omrežje - etažna lastnina - dokaz s sodnim izvedencem - funkcionalno stanovanje - tržna vrednost nepremičnine - potrebna večina solastnikov - soglasje solastnikov - samostojna stanovanjska enota - funkcionalno zemljišče k stavbi - primerno stanovanje - pobotanje terjatev
Če je za vzpostavitev funkcionalnosti potreben dodaten gradbeni poseg, morajo z njim soglašati vsi solastniki. Ravno tako je potrebno soglasje vseh solastnikov v primeru spremembe iz poslovnega v stanovanjski objekt.
V primeru, da solastnik prejme v naravi manj kot je vreden njegov solastninski delež, je potrebno soglasje solastnikov za doplačilo in zagotovilo zavezanca za doplačilo, da lahko sredstva v roku zagotovi.
skupno premoženje - vlaganja v nepremičnino - dolžnikova zamuda - obseg in deleži na skupnem premoženju - delni umik tožbe - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost)
Tožeča stranka je tožbo vložila 26. 9. 2016 in takrat od toženca zahtevala izpolnitev obveznosti. Toženec je bil najmanj takrat seznanjen s terjatvijo tožnice in najkasneje od takrat je nastopila njegova zamuda.
Sprejem skupščinskega sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev s strani glavnega delničarja sam po sebi ne pomeni, da (sedaj izključeni) manjšinski delničar ne sme naperiti tožbe za ugotovitev ničnosti oziroma izpodbojnosti sprejetih sklepov, če gre za primere, ki so zakonsko dopustni za uveljavljanje ničnosti v 390. členu, oziroma izpodbojnosti v 395. členu ZGD-1. S tem se izključenim manjšinskim delničarjem zagotavlja sodno varstvo njihovih pravic, ki se postavijo nasproti pravici glavnega delničarja v zvezi s pridobitvijo lastništva vseh delnic družbe, katere manjšinski delničarji so bili iztisnjeni. Navedena tožba daje izključenim manjšinskim delničarjem možnost, da se v prihodnosti nazaj vzpostavi korporacijsko razmerje med njimi in družbo, med tožečimi in toženo stranko torej. V primeru uspeha s tako tožbo, bi bilo tožnikom, če bi jim bila že pred tem (v naprej) odvzeta procesna legitimacija v tem postopku, odvzeto sodno varstvo, ki je povezano s statusom tožnikov kot delničarjev (pa čeprav gre za status, ki so ga ob vložitvi tožbe nesporno imeli, nato pa ga izgubili, a ne še dokončno, saj se o tem še odloča v drugem sodnem postopku, kar pomeni, da je odločitev o tem še "viseča"), s čimer bi bilo prekomerno poseženo v njihovo ustavno pravico do sodnega varstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00049249
ZIZ člen 41, 41/7, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2. OZ člen 22, 28, 28/2. ZPP člen 69.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - sporazum o krajevni pristojnosti - označba sporazuma o krajevni pristojnosti v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Če sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili sporazum o krajevni pristojnosti, lahko upnik v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem pristojnim po tem sporazumu. V tem primeru mora upnik v predlogu določno označiti listino o sporazumu o krajevni pristojnosti. Navedba zgolj „ponudba“ ne more nadomestiti zahteve po opredelitvi sporazuma. Sporazum strank namreč velja le tedaj, kadar je v pisni obliki in se nanaša na določen spor ali bodoče spore, ki bi morebiti nastali z določenega pravnega razmerja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060050
KZ-1 člen 251, 251/1, 252, 252/1, 252/1-3. ZKP člen 144, 144-6, 371, 371/1, 371/1-5, 371/1-11, 372, 372/1, 373, 373/1, 391. ZUP člen 55, 55/4.
ponarejanje listin - status oškodovanca - prevzem pregona - upravičenja - posebni primeri ponarejanja listin - konkretizacija zakonskih znakov - uporaba ponarejene listine - registrska tablica
Objekt kazensko pravnega varstva kaznivega dejanja ponarejanja listin je v prvi vrsti pravni promet. Zakonski opis navedenega kaznivega dejanja sicer ne vsebuje individualno določenega oškodovanca, vendar pa lahko drugemu zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin nastane škoda in je lahko njegova osebna ali premoženjska pravica s takšnim ravnanjem prekršena ali ogrožena, zaradi česar lahko kot oškodovanec prevzame oziroma nadaljuje kazenski pregon, če državni tožilec od njega odstopi. Opredelitev oškodovanca namreč temelji na vzročni zvezi med kaznivim dejanjem in kršitvijo ali ogrozitvijo njegove premoženjske oziroma osebne pravice. Oškodovanec pa je lahko le tisti, ki je s kaznivim dejanjem neposredno oškodovan in je subjekt oziroma nosilec kakšne pravice, ki je prekršena ali ogrožena, pri čemer mora biti iz opisa kaznivega dejanja jasno razvidno, da je prekršena ali ogrožena kakšna njegova pravica.
Vsebina prvega odstavka 252. člena KZ-1 je neločljivo povezana z 251. členom KZ-1, saj zakon v 252. členu KZ-1 taksativno našteva pet specialno določenih alternativ ponarejanja listin. S tem je zakonodajalec jasno začrtal meje kaznivega dejanja ponarejanja listin, določba pa je namenjena poenotenju teorije in sodne prakse pri razlagi 251. člena KZ-1. Gre za interpretacijsko pravilo za uporabo 251. člena KZ-1, kar pomeni, da bi se vsi taksativno našteti primeri lahko izpeljali iz kaznivega dejanja ponarejanja listin po 251. členu KZ-1, četudi jih zakon ne bi posebej uredil.
ZPP člen 116, 116/1, 140, 142, 142/3, 212. ZIZ člen 36.
vročanje - osebna vročitev - vročitev družinskemu članu - vrnitev v prejšnje staje
Pojem odrasel član gospodinjstva poleg običajnih družinskih skupnosti vključuje tudi druge skupnosti, saj ni potrebno, da gre za življenjsko skupnost, pač pa lahko gre zgolj za ekonomsko skupnost, bistveno je, da obstoji realno pričakovanje, da bo oseba, ki je pisanje sprejela, s tem pisanjem tudi pravočasno seznanila naslovnika.