sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševno zdravje
Zato je zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve dopustno le pod zakonsko določenimi pogoji. Upoštevaje določbo 53. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZDZdr je sodišče prve stopnje tako pravilno presojalo izpolnjenost zakonskih pogojev, ki jih opredeljuje prvi odstavek 39. člena ZDZdr.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00056418
ZTLR člen 13, 13/1, 24, 25, 26. SPZ člen 65, 65/1. ZVEtL člen 7, 30. ZVEtL-1 člen 1, 1-2, 43, 43/1, 43/2. ZPP člen 254.
solastniški delež na nepremičnini - zemljiškoknjižno stanje - darilna pogodba - vpis solastnine v zemljiško knjigo - gradnja na tujem svetu - nova stvar - izvirna pridobitev lastninske pravice - funkcionalno zemljišče k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - navidezna solastnina - pogodba o delitvi solastne stvari - delitev solastne nepremičnine - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - dokaz s sodnim izvedencem - redna raba nepremičnine - postavitev novega izvedenca - sodba kot zemljiškoknjižna listina
Darilna pogodba, ki vsebuje fizično delitev in dogovor o izključni lastninski pravici obdarjencev na točno določenem delu nepremičnine, materialnopravno predstavlja pogodbo o delitvi nepremičnine na posamezne dele in o prenosu lastninske pravice na obdarjenca na podarjenem delu nepremičnine.
Gre za originaren (izviren) način pridobitve lastninske pravice, ki se ugotovi s sodbo in je ta podlaga za vknjižbo, t.i. zemljiškoknjižna listina je podlaga za vknjižbo le pri pravno poslovni pridobitvi lastninske pravice.
dogovor o pristojnosti - izvršilni postopek - ugovor dolžnika
Dolžnik se utemeljeno sklicuje na njegove ugovorne trditve in priloženo pogodbo št. 312/2016. Iz ugovoru dolžnika priloženih računov s tema številkama izhaja, da se nanašata na sklenjeno pogodbo št. 312/2016. Iz 23. člena te pogodbe izhaja za primer, če spornega vprašanja pogodbeni stranki ne bi mogli rešiti sporazumno, je za rešitev spora pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.
statusno preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. - prenos podjetja na kapitalsko družbo - univerzalno pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - prenehanje pravdne stranke
Statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika je posebej urejeno v 7. Poglavju ZGD-1 v členih 667 do 672. Po določbi člena 667 se podjetnik lahko statusno preoblikuje s prenosom podjetja na prevzemno kapitalsko družbo pri čemer s prenosom podjetja preidejo na družbo podjetje podjetnika, ter vse pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem, družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Z vpisom prenosa v register podjetnik preneha opravljati dejavnost, AJPES pa opravi izbris podjetnika iz poslovnega registra (tretji odstavek 671. člena ZGD-1), saj ta preneha obstajati (tretji odstavek člena 591 ZGD-1). Tožeča stranka kot samostojni podjetnik je tako prenehala obstajati in kot taka ne more biti več aktivno legitimirana za ta spor.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060050
KZ-1 člen 251, 251/1, 252, 252/1, 252/1-3. ZKP člen 144, 144-6, 371, 371/1, 371/1-5, 371/1-11, 372, 372/1, 373, 373/1, 391. ZUP člen 55, 55/4.
ponarejanje listin - status oškodovanca - prevzem pregona - upravičenja - posebni primeri ponarejanja listin - konkretizacija zakonskih znakov - uporaba ponarejene listine - registrska tablica
Objekt kazensko pravnega varstva kaznivega dejanja ponarejanja listin je v prvi vrsti pravni promet. Zakonski opis navedenega kaznivega dejanja sicer ne vsebuje individualno določenega oškodovanca, vendar pa lahko drugemu zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin nastane škoda in je lahko njegova osebna ali premoženjska pravica s takšnim ravnanjem prekršena ali ogrožena, zaradi česar lahko kot oškodovanec prevzame oziroma nadaljuje kazenski pregon, če državni tožilec od njega odstopi. Opredelitev oškodovanca namreč temelji na vzročni zvezi med kaznivim dejanjem in kršitvijo ali ogrozitvijo njegove premoženjske oziroma osebne pravice. Oškodovanec pa je lahko le tisti, ki je s kaznivim dejanjem neposredno oškodovan in je subjekt oziroma nosilec kakšne pravice, ki je prekršena ali ogrožena, pri čemer mora biti iz opisa kaznivega dejanja jasno razvidno, da je prekršena ali ogrožena kakšna njegova pravica.
Vsebina prvega odstavka 252. člena KZ-1 je neločljivo povezana z 251. členom KZ-1, saj zakon v 252. členu KZ-1 taksativno našteva pet specialno določenih alternativ ponarejanja listin. S tem je zakonodajalec jasno začrtal meje kaznivega dejanja ponarejanja listin, določba pa je namenjena poenotenju teorije in sodne prakse pri razlagi 251. člena KZ-1. Gre za interpretacijsko pravilo za uporabo 251. člena KZ-1, kar pomeni, da bi se vsi taksativno našteti primeri lahko izpeljali iz kaznivega dejanja ponarejanja listin po 251. členu KZ-1, četudi jih zakon ne bi posebej uredil.
medicinski poseg - telesna poškodba - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - prenizka odškodnina - izvedensko mnenje - izpovedba oškodovanca - zamuda zavarovalnice - zamudne obresti - odločitev o pravdnih stroških - uspeh po temelju in po višini - pritožbeni stroški - sprememba izpodbijane odločbe
Po vsem navedenem znaša po oceni pritožbenega sodišča pravično zadoščenje tožnici za nepremoženjsko škodo skupaj 15.200,00 EUR oziroma približno 11,9 povprečnih mesečnih neto plač v času sojenja, kar ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine, pritožbenih teženj po nadaljnjem povišanju pa ne gre podpreti.
V odškodninskih pravdah sodna praksa zgolj izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema ugotovljenima deležema uspeha. Takšna metoda je sprejemljiva na primer v primerih, ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka.
Iz uradnega zaznamka v spisu izhaja, da zapuščinska postopka nista bila „združena“, kot je to pričakoval pritožnik, ker je bil v postopku po pok. G. G. objavljen oklic neznanim dedičem. Že zaradi tega je bilo smotrno, da zadevi nista bili združeni in je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi izdalo sklep o dedovanju glede premoženja zapustnice, ki je bilo znano v času izdaje sklepa. Poleg tega bo s pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa dedičem po pok. H. H. omogočeno, da kot njeni pravni nasledniki postanejo stranke v zapuščinskem postopku po pok. G. G. Povedano drugače, s pravnomočnim sklepom o dedovanju se bodo lahko v zapuščinskem postopku po pok. G. G. izkazali kot dediči njegove dedinje.
zdravljenje v nadzorovani obravnavi - pogoji za nadzorovano obravnavo - zdravljenje oseb z duševno motnjo - podaljšanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici
Zdravljenje osebe v nadzorovani obravnavi je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, če se je že zdravila v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, če je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali če je huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju.
prekinitev postopka - identično dejansko stanje - razlog za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - obstoj kaznivega dejanja
Kazenska ovadba, ki jo je tožnik vložil zoper upnika (posojilodajalca) zaradi kaznivega dejanja zlorabe izvršbe po 216. členu Kazenskega zakonika naj bi bila po naziranju toženke utemeljen razlog za prekinitev pravdnega postopka. Vendar pa je zmotno pritožbeno stališče o takšni povezanosti zadev, ki bi utemeljevala takšno postopanje.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - pisna oporoka pred pričami - obseg zapuščine - pogodba o dosmrtnem preživljanju - formalna veljavnost oporoke - deklaratorna narava sklepa o dedovanju - pasiva zapuščine
Zakoniti dediči lahko v pravdi dokazujejo, da je oporoka zaradi napak v obliki neveljavna (prvi odstavek 76. člena ZD), (zapuščinsko) sodišče pa tega po uradni dolžnosti ne presoja.
O prijavljenih terjatvah proti zapustniku, tudi če so te priglašene, zapuščinsko sodišče vsebinsko ne odloča. Zapuščino namreč sestavlja samo aktiva – pravice, ki imajo denarno vrednost. Ker zapustnikovi dolgovi (pasiva) niso sestavni del zapuščine, zapuščinskemu sodišču ni treba ugotavljati priglašenih terjatev iz naslova zapustnikovih dolgov in jih vsebinsko obravnavati, niti navajati v sklepu o dedovanju (primerjaj 214. člen ZD).
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - izvedensko delo
Sodišče prve stopnje je na podlagi zaslišanja udeleženke in izvedenskega mnenja izvedenke psihiatrične stroke zaključilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za sprejem udeleženke v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Pritožnica izpolnjenosti navedenih pogojev za zadržanje zgolj s pavšalnim nestrinjanjem z njihovo ugotovitvijo ne more izpodbiti.
duševno zdravje - namestitev v varovani oddelek - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - izvedenec psihiatrične stroke - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Sodišče je ugotovilo, da so vsi pogoji izpolnjeni. Izvedenec je tako potrdil, da je akutno bolnišnično zdravljenje pri pridržani osebi zaključeno, po letu 1991 se je že petindvajsetkrat zdravila v psihiatrični bolnišnici. Pridržana oseba je povsem nekritična do svojega stanja, zato vedno ob odpustu iz bolnišnice preneha jemati zdravila, posledica tega pa je, da se ji stanje zaradi duševne motnje hitro poslabša. Brez 24-urnega nadzora ni mogoče zagotoviti rednega jemanja zdravil v predpisanih odmerkih, opustitev terapije pa zelo hitro povzroči moteno presojo resničnosti in neobvladovanje ravnanj. S tem hudo ogroža svoje zdravje in življenje, kar pa je posledica rezidualne shizofrenije, pri kateri izstopajo predvsem nanašalno preganjalne blodnje. Namestitev pridržane osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda je edina realna možnost, da se ji zagotovi 24 urni nadzor in tako zagotovi takojšnje ukrepanje ob poslabšanju duševnega stanja, s tem pa prepreči ogroženost njenega zdravja in življenja.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, na kateri je bila etažna lastnina vzpostavljena po zvetl - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pravica uporabe - služnostna pravica - pravica do izjave - opustitev izvedbe dokazov - zaslišanje priče - udeležba v postopku
ZVEtL-1 v 48. členu določa krog udeležencev postopka. Skladno s petim odstavkom navedenega člena lahko občina, na območju katere je stavba, zaradi varovanja javnega interesa v postopku prijavi udeležbo, če verjetno izkaže obstoj javnega interesa. Občina je torej tista, ki varuje javni interes in nihče drug.
Pritožnika, ki zatrjujeta obstoj stvarne pravice, sta sicer nedvomno imela pravni interes, da bi bila obveščena o predmetnem nepravdnem postopku in da bi jima bilo s tem omogočeno sodelovanje v postopku. Vendar pa je njun pravni interes prenehal. Prenehal je v trenutku, ko je predlagateljica postopka v odgovoru na njuno pritožbo izrecno izjavila, da služnosti ne priznava.
Na tem mestu velja glede okoliščin iz 43. člena ZVEtL-1 še pojasniti, da zakon na abstraktni ravni ne daje prednosti eni okoliščini pred drugo. Ustrezno težo jim je ob upoštevanju namena zakona in okoliščin obravnavanega primera dolžno dati sodišče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050052
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 8, 8/5, 15, 18, 18/1, 178, 178/5. URS člen 29, 29-2.
kaznivo dejanje nasilja v družini - pravica do obrambe - pravica biti navzoč pri izvajanju dokazov - zaslišanje prič v preiskavi - uporaba jezika v postopku - načelo proste presoje dokazov - načelo ekonomičnosti postopka
Ponovljeno neposredno zaslišanje vseh prič na glavni obravnavi, in prevajanje njihovih izpovedb po sodni tolmački, ob navzočnosti obdolženca, je slednjemu zagotovilo ustrezno in učinkovito pravico do obrambe, to je do zaslišanja obremenilnih prič oziroma do soočenja z obremenilnimi dokazi. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje in razlogi izpodbijane sodbe glede očitkov obdolžencu, namreč ne temeljijo neposredno na izjavah oškodovanke v kazenski ovadbi in vsebini njenega razgovora na CSD, temveč na njeni neposredni izpovedbi pred sodiščem.
povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - uporabnina za nepremičnino - nekdanja izvenzakonska partnerja - ugotavljanje deležev na skupnem premoženju
Tožnik do konca svojega bivanja v sporni nepremičnini le-te ni uporabljal brez pravnega naslova, kar je sicer temelj postavljenega zahtevka na plačilo uporabnine.
standard obrazloženosti ugovora - verodostojna listina
Dolžnik je obrazloženo nasprotoval terjatvi upnika. Zaključku sodišča prve stopnje o vložitvi obrazloženega ugovora upnik v pritožbi niti ne nasprotuje, temveč zatrjuje dejanske okoliščine in prilaga dokaze za utemeljenost terjatve. Ali je zahtevek utemeljen ali ne, bo odločalo sodišče v rednem pravdnem postopku.
ZIZ člen 17, 17/1. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 21, 21-2, 41, 41/1-1.
obseg izvršilnega naslova - izvršitev tuje sodne odločbe
Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določilo 2. točke 21. člena, ki prepoveduje preverjanje vsebine tujega izvršilnega naslova, ki je potrjen kot evropski izvršilni nalog. Pri tem je tudi bistveno, da se tuja sodna odločba izvrši pod enakimi pogoji kot domača sodna odločba (1. točka 41. člena Uredbe Bruselj I bis).
odpoved trajnega dolžniškega razmerja - trajna pogodbena razmerja - najemna pogodba - izselitev iz stanovanjske hiše - nujno sosporništvo
Dovoljenje za bivanje samo za sebe ne zadostuje za zaključek o obstoju (ustno sklenjene) najemne pogodbe. Ker ni bil dokazan obstoj najemne pogodbe, tudi ni bilo podlage za uporabo 112. člena SZ-1.