začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - plačevanje preživnine - ukinitev
Odločitev o začasni ukinitvi plačevanja preživnine je posledica takšne odločitve, saj ni sprejemljivo, da bi moral oče, ki mu je otrok začasno dodeljen v vzgojo in varstvo, zanj plačevati tudi preživnino. Začasna ukinitev plačevanja obveznosti preživnine materi, je posledica odločitve o dodelitvi otroka v vzgojo in varstvo očetu, saj bi moral oče v nasprotnem primeru, poleg skrbi za vzgojo, izobraževanje in preživljanje, materi še nakazovati denar, kakor da bi bil otrok pri njej.
nedovoljen predlog - prepozen predlog - zavrženje predloga - cenzus - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist
Predloga za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na to, da je bil prekršek zaradi katerega je bila storilcu izrečena globa, za katero prosi, da se mu jo nadomesti z delom v splošno korist, storjen pod vplivom "višje sile".
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - umik objave - umik vsebin s spletne strani - poseg v čast in dobro ime - novinarski prispevek - svoboda izražanja - relativno javna osebnost - nastanek težko nadomestljive škode
Tožnika, ki je bil do pred kratkim vodja sektorja kriminalistične policije pri Policijski upravi, sodi med t.i. relativno javne osebnosti. V zvezi s svojim poklicnim delom je zato moral pričakovati povečano zanimanje in kritično presojo javnosti (ter sprejeti manjše polje pričakovane zasebnosti).
Že zaradi antagonističnega razmerja med tožnikom in intervjuvancem (obsojencem na dolgo zaporno kazen zaradi sodelovanja v hudodelski združbi, ki se je med drugim ukvarjala s prodajo droge) je pričakovati, da bo javnost kritično presojala vsebino spornih izjav. Tudi iz tega razloga ne drži, da bi se ta medijska vsebina (zaradi trajajoče objave oziroma povečevanja števila ogledov) lahko ukoreninila in percipirala kot dejstvo.
Sprejemljiv je zaključek, da tožniku ne grozi tako intenzivna škoda, ki je ugodilna sodba v rednem postopku ne bi mogla več odpraviti (težko nadomestljiva oziroma nenadomestljiva škoda).
Res je temeljna predpostavka za obstoj kaznivega dejanja izneverjenja v vseh njegovih oblikah obstoj skrbniškega razmerja, vendar glede na inkriminacijo očitanega kaznivega dejanja ni nujno, da je izdana odločba skrbstvenega organa, saj lahko obveznost skrbi za premoženje drugega izhaja tudi iz pravnega posla, tudi ustnega dogovora med strankama.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - trajanje prepovedi - omilitev sankcij
Prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije se izreče za dobo enega leta in sodišče ne more določiti krajšega ali daljšega trajanja te prepovedi.
ZP-1 člen 22, 22/3, 67, 67/1. ZST-1 člen 34, 34/3.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - sklep o popravi - popravni sklep - dopolnilni sklep - vrnitev v prejšnje stanje - odmera sodne takse
Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je mogoče ugoditi le, če predlagatelj iz opravičenih razlogov zamudi rok za vložitev pritožbe oziroma napovedi pritožbe, rok za vložitev pritožbe pa lahko začne teči šele, če je izkazana pravilna vročitev sodne odločbe.
V postopkih o prekrških sodišče ne odmerja sodne takse s plačilnim nalogom iz prvega odstavka 34. člena ZST-1, temveč se taksa odmeri z odločbo, s katero se odloči v postopku, za katerega se odmerja sodna taksa.
Iz zgoraj povzetih navedb toženca in tožnika izhaja, da med njima niti ni sporno, da na podlagi dogovora v izvensodni poravnavi z dne 19. 4. 2021 vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Posledično za odločitev o tem delu pritožbe niti ni odločilno vprašanje izpolnitve zahtevka oziroma pravilne uporabe 158. člena ZPP, po katerem mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Toženec ne uveljavlja povračila svojih stroškov od tožnika, tožnik pa mora svoje stroške postopka kriti sam.
Na toženki je breme dokazovanja, da ji tožba ni bila vročena v odgovor 4. 6. 2020, kot izhaja iz vročilnice. Trdi, da ji je bila tožba vročena šele 9. 6. 2020 – v posledici pomotnega sprejema pošiljke s strani administracije druge pravne osebe 4. 6. 2020, vendar pa iz pritožbenih trditev ne izhaja niti to, v čem naj bi bilo nepravilno ravnanje vročevalca, komu točno bi moralo biti pisanje vročeno, komu je bilo vročeno in v kakšnih okoliščinah. Tudi je toženka šele v pritožbi z dne 27. 8. 2020 zoper zamudno sodbo, ne npr. že ob vložitvi odgovora na tožbo 24. 6. 2020, kar bi imelo večjo težo, podala navedbe o napačnem vročanju tožbe v odgovor. Bolj kot skopa izjava direktorja druge pravne osebe (šele) z dne 4. 8. 2020 (da je njihova administracija po pomoti sprejela pošto, ki je v lasti podjetja B. d.o.o., ki je registrirano na istem naslovu, in jo po petih dneh predala lastniku omenjenega podjetja), bi bila za dokazovanje napačne vročitve primernejša izjava konkretne, poimensko določene administratorke z dne 4. 6. 2020 ali 9. 6. 2020 oziroma iz aktualnega časa napačnega vročanja, v kateri bi bilo natančno opisano zakaj je prišlo do pomotnega sprejema pošte, kako je potekala sporna vročitev, v čem naj bi bila napaka vročevalca, zakaj je prišlo do 5-dnevnega zamika predaje pošte toženki ipd. Zgolj z navedeno izjavo direktorja in s predlogom njegovega zaslišanja za potrjevanje navedb toženke o napačni vročitvi, ki so že same po sebi preskromne, da bi toženka lahko ovrgla dokazno moč vročilnice, pritožba ni uspela izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da je bila toženki tožba 4. 6. 2020 pravilno vročena v odgovor.
nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da storilec prekrška ni storil.
Prvo sodišče je temeljito analiziralo obsojenčevo premoženjsko stanje, kar je povzeto v točki 6) izpodbijanega sklepa in glede na obsojenčeve dohodke in dohodke njegove izvenzakonske partnerke ugotovilo, da v času podaje predloga za oprostitev plačila stroškov postopka obsojenec izkazuje celo boljše premoženjske razmere v primerjavi s tistimi, ki so bile ugotovljene ob izreku obsodilne sodbe v letu 2016, na podlagi česar je zaključilo, da obsojenčeve premoženjske razmere niso take, da bi plačilo stroškov kazenskega postopka, kot tudi sodne takse, kar mu je bilo naloženo z obema pozivoma in s plačilnim nalogom, ogrozilo njegovo vzdrževanje in vzdrževanje njegove zunajzakonske partnerke. Zato je njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks in stroškov postopka zavrnilo.
nasilje v družini - psihično nasilje - pogoji za izrek ukrepa - načelo sorazmernosti - nedopusten poseg v zasebnost - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
V konkretnem primeru gre po oceni sodišča druge stopnje zgolj za enkratno dejanje kot ga navaja predlagateljica, torej eno SMS sporočilo, ki pa ga predlagateljica sodišču ni predložila, tudi iz odredbe PP R. ter sklepa Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu ne izhaja, da bi SMS bil predložen, s tem pa po oceni sodišča druge stopnje niso podane okoliščine, ki bi kazale na to, da so predlagatelji žrtve nasilnega dogodka ogroženi.
Sicer se je mogoče povsem strinjati z navedbami v pritožbi, da se po splošnem pravilu vselej uporabi tisti omejevalni ukrep, ki manj invazivno posega v pravice in svoboščine obdolženca, vendar tega sodišče prve stopnje ni spregledalo in je glede na vse ugotovljene okoliščine pravilno zaključilo, da z blažjim ukrepom kot je npr. hišni pripor, ne bi bilo mogoče doseči zasledovanega cilja, tj. preprečiti ponavljanje kaznivih dejanj.
Do dejanskega odvzema zarubljenih stvari dne 30. 10. 2015 so bile slednje zgolj v hrambi pri dolžniku oziroma tožnici (67. člen Pravilnika), zato za odločitev v zadevi ni bistveno, da je zakoniti zastopnik dolžnika in tožnice izvršitelju dne 30. 10. 2015 pokazal (tedaj še nepravnomočno) sodbo na podlagi pripoznave Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. I Pg 711/2015 z dne 12. 10. 2015 in morebiti tudi Pogodbo o izročitvi stvarnega vložka z dne 11. 2. 2013 (kar je sicer med pravdnima strankama sporno), saj navedena sodba v času oprave rubeža še ni bila izdana oziroma navedena Pogodba o izročitvi stvarnega vložka izvršitelju ob opravi rubeža ni bila predložena.
Vse navedbe nasprotne udeleženke in njenega sina se nanašajo na domnevne nepravilnosti v Domu ..., kar nima nobene zveze z obravnavano zadevo, to je s postavitvijo začasnega skrbnika nasprotni udeleženki (prvi odstavek 2. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00049126
ZPrCP člen 8, 8/2.
odgovornost lastnika vozila - odgovorna oseba pravne osebe - razumen dvom
Vozilo je sicer res last pravne osebe, ki ima dva direktorja, vendar storilec svoje zahteve za sodno varstvo ni utemeljeval s sklicevanjem na to, da bi prekrškovni organ moral plačilni nalog izdati drugemu direktorju oziroma da je vozilo uporabljal kdo drug, pač pa je zatrjeval in dokazoval, da je vozilo v času storitve prekrška vozila njegova žena, tega pa ni uspel izkazati na tak način, da bi sodišče takim trditvam sledilo in podvomilo v pravilnost domneve iz 8. člena ZPrCP.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00055627
ZP-1 člen 27, 27/1. ZCes-1 člen 30, 30/3, 30/6, 30/7, 31, 31a.
idealni stek - načelo konsumpcije - največja dovoljena masa vozila - osna obremenitev vozil na javnih cestah - navidezni idealni stek - kršitev cestnoprometnih predpisov
Med prekrški prekoračitve osne obremenitve in prekoračitve največje dovoljene mase vozila ne gre za navidezni idealni stek, saj prekrivanje obeh kriminalnih količin v primeru teh dveh prekrškov ni mogoče.
Med prekrškoma prekoračitve osne obremenitve vozil na javnih cestah po tretjem odstavku 30. člena in šestem odstavku 30. člena ZCes-1 je podan odnos konsumpcije, saj je storilec z vožnjo preobremenjenega vozila kršil tako pravila o največji dovoljeni osni obremenitvi, ki je predpisana s Pravilnikom o delih in opremi vozil, kot pravilo o osni obremenitvi po določilih proizvajalca vozila. Enako velja za razmerje med prekrškoma po 31. členu ZCes-1 ter 31.a členu ZCes-1.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - ocena ogroženosti - dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje - pomanjkljiva obrazložitev - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - ogrožanje življenja s samomorom
Nezmožnost razlikovanja med bolezenskim doživljanjem in dejanskim dogajanjem sama po sebi ne zadostuje za sklep o neogibnosti zadržanja v bolnišnici. V sklepu je ugotovljeno, da je za umiritev bolezni potrebno jemanje ustrezne terapije. Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da za utemeljenost zadržanja v bolnišnici manjkajo okoliščine, ki bi utemeljevale sklep, da tega ne bi bilo mogoče zagotoviti v domačem okolju.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da ji sodišče prve stopnje ni priznalo stroškov pritožbe zoper sklep Pd 66/2017 z dne 30. 6. 2020, ki v skladu z določili OT znašajo 200 točk, oziroma z materialnimi stroški in DDV 149,33 EUR. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo tako, da je znesek 6.044,56 EUR zvišalo na 6.193,89 EUR s pripadki (3. točka 365. člena ZPP).
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050384
ZPrCP člen 101, 101/10. ZP-1 člen 66, 66/2.
zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi - ustavitev vozila
Ker sodbe, s katero je bila zahteva za sodno varstvo zavrnjena, ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja1 (v kar spada tudi dokazna ocena), je pritožbeno sodišče na povzete ugotovitve sodišča prve stopnje vezano.
ZSPJS člen 17a.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 4, 4/2.
preizkus ocene dela - zamuda roka
Tožena stranka je tožnici 4. 2. 2019 vročila ocenjevalni list, v katerem je nadrejeni navedel, da tožnice za ocenjevalno obdobje (leto 2018) ni ocenil, in takšno odločitev utemeljil. Ob prejemu ocenjevalnega lista je tožnica podpisala izjavo o seznanitvi. Tožnica je zahtevo za oceno njene delovne uspešnosti za leto 2018 vložila 18. 3. 2019, kar je po poteku osemdnevnega roka iz prvega odstavka 17.a člena ZSPJS, zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožnica zahtevo vložila prepozno.