Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka s predlogi o poizvedbah o tem, katera vozila naj bi tožnik v času trajanja zakonske zveze dejansko kupil in nato prodal, skušala ugotavljati dejstva (ne pa jih dokazovati), zato je tak predlog utemeljeno zavrnilo, s čimer ni kršilo določil 227. in 228. člena ZPP.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - umik objave - umik vsebin s spletne strani - poseg v čast in dobro ime - novinarski prispevek - svoboda izražanja - relativno javna osebnost - nastanek težko nadomestljive škode
Tožnika, ki je bil do pred kratkim vodja sektorja kriminalistične policije pri Policijski upravi, sodi med t.i. relativno javne osebnosti. V zvezi s svojim poklicnim delom je zato moral pričakovati povečano zanimanje in kritično presojo javnosti (ter sprejeti manjše polje pričakovane zasebnosti).
Že zaradi antagonističnega razmerja med tožnikom in intervjuvancem (obsojencem na dolgo zaporno kazen zaradi sodelovanja v hudodelski združbi, ki se je med drugim ukvarjala s prodajo droge) je pričakovati, da bo javnost kritično presojala vsebino spornih izjav. Tudi iz tega razloga ne drži, da bi se ta medijska vsebina (zaradi trajajoče objave oziroma povečevanja števila ogledov) lahko ukoreninila in percipirala kot dejstvo.
Sprejemljiv je zaključek, da tožniku ne grozi tako intenzivna škoda, ki je ugodilna sodba v rednem postopku ne bi mogla več odpraviti (težko nadomestljiva oziroma nenadomestljiva škoda).
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - namen instituta razrešitve - temeljna načela stečajnega postopka - hujše kršitve dolžnosti upravitelja - kršitev dolžne skrbnosti - presoja sodišča - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - legitimacija za vložitev pritožbe - ugovor proti odpustu obveznosti
Upravitelj je lahko razrešen le zaradi hujših kršitev obveznosti, pri čemer zakon hujših kršitev ne opredeljuje. Sodišče je zato tisto, ki opravi presojo, ali je določeno ravnanje kršitev dolžne skrbnosti, in če je, ali je take narave, da je potrebno upravitelja razrešiti. Četudi pritožnik posamezna ravnanja upraviteljice ocenjuje kot hujše kršitve, je končna presoja o tem, ali gre dejansko za tako hude kršitve, da so zaradi tega ogrožena temeljna načela stečajnega postopka in uresničevanje pravic upnikov, prepuščena sodišču, ne posamezniku, ki se ne strinja z odločitvami oziroma ravnanjem upraviteljice.
Upraviteljica ni legitimirana za vložitev pritožbe proti sklepu o začetku postopka osebnega stečaja. To pomeni, da pritožbeni očitek upraviteljici, da ni vložila pritožbe proti sklepu o začetku postopka osebnega stečaja, ne more biti utemeljen.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - trajanje prepovedi - omilitev sankcij
Prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije se izreče za dobo enega leta in sodišče ne more določiti krajšega ali daljšega trajanja te prepovedi.
nedovoljen predlog - prepozen predlog - zavrženje predloga - cenzus - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist
Predloga za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na to, da je bil prekršek zaradi katerega je bila storilcu izrečena globa, za katero prosi, da se mu jo nadomesti z delom v splošno korist, storjen pod vplivom "višje sile".
Toženec pri družbi A.A. d. o. o. ni opravljal del, pri katerih bi izkoriščal tehnično - tehnološka in poslovna znanja ter poslovne zveze, ki jih je pridobil pri delu za tožečo stranko.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161, 162, 162/1, 166, 166/1, 166/2.. ZNP-1 člen 108.
ureditev stikov - začasna odredba - sklep o začasni odredbi izdan pred uvedbo pravdnega postopka - ogroženost otroka - nenadomestljiva škoda - odtujitev otroka od roditelja - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Z izdajo predmetne začasne odredbe se bo tako preprečila morebitna odtujitev otrok očetu, s čemer bi otrokom lahko nastala nenadomestljiva škoda. Sodišče druge stopnje pa ne glede na mnenje CSD ocenjuje, da obstaja ogroženost otrok v smislu, da je oče grozil, da jih bo odpeljal v Bosno in da jih dolžnica v tem postopku ne bo več videla (enako izhaja iz sklepa I Z 34/2021 z dne 16. 8. 2021), zato je odločilo, da lahko upnik stike z otroki v tujini preživi zgolj s pisnim soglasjem matere.
tedenski počitek - misija - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - vojska
Pritožbene navedbe o tem, da so bili sestanki, ki se jih je moral udeleževati tožnik, vedno vsebinske narave, kar naj bi se skladno s sodno prakso štelo kot delo, niso bistvene. Kot že obrazloženo, je toženka dokazala, da je tožniku na predmetni misiji zagotovila trideset dni tedenskega počitka. To potrjujejo izpoved priče A.A., evidence tedenskega počitka in dnevni razporedi dela. Iz izpovedbe priče A.A., ki ji je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo, izhaja, da, ko je imel tožnik prost dan, je bil prost vseh delovnih obveznosti, tudi na sestankih mu ni bilo potrebno prisostvovati. Ker se torej tožnik na proste dni ni rabil udeleževati sestankov, je za ta spor povsem nepomembno, kakšni so bili ti sestanki.
zahteva za sodno varstvo - nepopolna vloga - vsebinska pomanjkljivost - poziv na dopolnitev - stroški postopka - krivdni stroški - ustavitev postopka
Res je sicer, da ima prekrškovni organ glede na določbo četrtega odstavka 63. člena ZP-1 možnost v okviru odločanja o zahtevi za sodno varstvo dopolniti dokazni postopek in opraviti vsa dejanja, ki jih lahko opravi po 55. členu ZP-1, vendar je tako pozivanje k (vsebinski) dopolnitvi pritožbe (z dodatnimi navedbami ali predložitvijo dokazov) tudi po stališču Vrhovnega sodišča šteti kot dejanje, s katerim prekrškovni organ želi dopolniti dokazni postopek. Tudi pritožnik sam navaja, da je nameraval po dopolnitvi dokaznega postopka sam odločiti o zahtevi za sodno varstvo in ustaviti postopek zoper vlagatelja zahteve za sodno varstvo. Vendar če storilec v takem primeru zahteve za sodno varstvo ne dopolni, je prekrškovni organ ne more zavreči kot nepopolne, temveč jo mora v skladu s sedmim odstavkom 63. člena ZP-1 s spisom in morebitnimi dodatnimi dokazi posredovati v odločitev pristojnemu sodišču.
Pri odločanju o tem, kdo krije stroške postopka, primarno potrebno upoštevati določbo 144. člena ZP-1, ki temelji na načelu, da stroške postopka krije tisti, ki je povzročil potrebo po njihovem nastanku. Če se ugotovi, da je storilec storil prekršek, da je zanj odgovoren in se mu zato izreče sankcija, je stroške postopka dolžan plačati storilec, saj je v prvi vrsti storilec tisti, ki je s samo storitvijo prekrška povzročil potrebo po postopku in nastanku stroškov postopka. V kolikor se ugotovi, da storilec prekrška ni storil oz. se postopek o prekršku ustavi, se šteje, da je postopek bil uveden neutemeljeno in je stroške postopka dolžna kriti država oz. proračun, kot izhaja iz četrtega odstavka 144. člena ZP-1.
ZP-1 člen 49, 49/1. ZCes-1 člen 5, 5/6, 5/8, 106, 106/2, 121, 121/2.
parkiranje - hitri postopek o prekršku - prekrškovni organ - avtocesta - pristojnost
Za obravnavo prekrškov iz šestega odstavka 5. člena ZCes-1 na avtocestah in hitrih cestah sta pristojna tako tako policija kot tudi cestninski nadzorniki.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00055627
ZP-1 člen 27, 27/1. ZCes-1 člen 30, 30/3, 30/6, 30/7, 31, 31a.
idealni stek - načelo konsumpcije - največja dovoljena masa vozila - osna obremenitev vozil na javnih cestah - navidezni idealni stek - kršitev cestnoprometnih predpisov
Med prekrški prekoračitve osne obremenitve in prekoračitve največje dovoljene mase vozila ne gre za navidezni idealni stek, saj prekrivanje obeh kriminalnih količin v primeru teh dveh prekrškov ni mogoče.
Med prekrškoma prekoračitve osne obremenitve vozil na javnih cestah po tretjem odstavku 30. člena in šestem odstavku 30. člena ZCes-1 je podan odnos konsumpcije, saj je storilec z vožnjo preobremenjenega vozila kršil tako pravila o največji dovoljeni osni obremenitvi, ki je predpisana s Pravilnikom o delih in opremi vozil, kot pravilo o osni obremenitvi po določilih proizvajalca vozila. Enako velja za razmerje med prekrškoma po 31. členu ZCes-1 ter 31.a členu ZCes-1.
Vse navedbe nasprotne udeleženke in njenega sina se nanašajo na domnevne nepravilnosti v Domu ..., kar nima nobene zveze z obravnavano zadevo, to je s postavitvijo začasnega skrbnika nasprotni udeleženki (prvi odstavek 2. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da ji sodišče prve stopnje ni priznalo stroškov pritožbe zoper sklep Pd 66/2017 z dne 30. 6. 2020, ki v skladu z določili OT znašajo 200 točk, oziroma z materialnimi stroški in DDV 149,33 EUR. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo tako, da je znesek 6.044,56 EUR zvišalo na 6.193,89 EUR s pripadki (3. točka 365. člena ZPP).
pravična denarna odškodnina - višina in izčrpanost zavarovalne vsote - nova škoda in dodatna odškodnina - mesečna renta
Odmerjen znesek odškodnine predstavlja v času sojenja (oziroma v času odmere odškodnine ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje) 33,3 povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji, kar je primerljivo s primeri iz sodne prakse in ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine.
razlika v plači - dejansko delo - odpoved terjatvi
Sodišče prve stopnje je tožniku na podlagi ugotovitve, da je tožnik v mesecu avgustu 2018 kljub formalno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za nižje vrednoteno delo opravljal dela in naloge delovnega mesta novinar specialist, prisodilo vtoževano razliko v plači, ki v času podpisa nove pogodbe o zaposlitvi še ni zapadla v plačilo. Za preostalo vtoževano obdobje je tožbeni zahtevek za obračun in izplačilo razlike v plači zavrnilo kot neutemeljen, saj se je tožnik s podpisom nove pogodbe o zaposlitvi odpovedal vsem zapadlim terjatvam iz delovnega razmerja zoper toženo stranko, torej tudi razlikam v plači iz naslova dejansko opravljenega dela za obdobje od 1. 2. 2016 do 31. 7. 2018.
Res je temeljna predpostavka za obstoj kaznivega dejanja izneverjenja v vseh njegovih oblikah obstoj skrbniškega razmerja, vendar glede na inkriminacijo očitanega kaznivega dejanja ni nujno, da je izdana odločba skrbstvenega organa, saj lahko obveznost skrbi za premoženje drugega izhaja tudi iz pravnega posla, tudi ustnega dogovora med strankama.
ZFPPIPP člen 48, 386, 386/1-2, 401, 401/1-1, 403, 403/1-2. ZPP člen 7, 13, 13/1, 212, 214, 214/2, 286. ZDR-1 člen 118, 200.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - načelo hitrosti stečajnega postopka - predhodno vprašanje - zavrnitev dokaznih predlogov - materialno procesno vodstvo
V obravnavani zadevi gre (za razliko od sodne prakse, navedene v pritožbi) za stečajno zadevo. 48. člen ZFPPIPP izrecno določa načelo hitrosti v postopkih zaradi insolventnosti. Že zakonska ureditev specialnega zakona, ki se nanaša na stečajne postopke, po presoji višjega sodišča v razmerju iz 286. člena ZPP tehtnico nagne na stran načela koncentracije in pospešitve postopka. Iz tega razloga sodišče ne sledi pritožbi, da bi moralo sodišče prve stopnje kljub naknadno predloženim dokaznim predlogom te upoštevati.
odmera pravdnih stroškov za izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov
Vsebinsko nestrinjanje stranke z zaključki izvedenca oziroma strankino prepričanje, da naj bi bilo vztrajanje izvedenca pri podanem naziranju napačno, ne vpliva na pravico izvedenca do povračila stroškov in nagrade za opravila, potrebna za izdelavo mnenja.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 10.. ZDR-1 člen 170.
potni stroški - službena pot - izobraževanje - odsotnost z dela
Tožnica se v pritožbi neutemeljeno zavzema za to, da je šlo pri njeni udeležbi na predavanjih za službeno pot, kar bi pomenilo, da je upravičena do povračila višjih potnih stroškov v skladu z 10. členom Aneksa, ki določa kilometrino v višini 18 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženi kilometer. S tem, ko se je udeležila izobraževanja, za katerega je bila med strankama sklenjena pogodba o izobraževanju, ni bila napotena na službeno pot, ampak je bila z dela odsotna, tožena stranka pa ji je plačevala nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.