priposestovanje - lastninska pravica - priposestvovanje lastninske pravice - zakupna pogodba - dokazi in dokazna ocena - prodajna pogodba - sklenitev pogodbe - dobra vera - opravičljiva zmota - pravica do izjave
Priposestvovalec v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice mora utemeljeno misliti, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice. Toženec iz vsebine listine, ki predstavlja pogodbeno razmerje med pravdnima strankama, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogel utemeljeno izvajati svoje dobre vere o tem, da je bil dogovor pravdnih strank usmerjen v pridobitev lastninske pravice.
ZP-1 člen 49, 49/1. ZCes-1 člen 5, 5/6, 5/8, 106, 106/2, 121, 121/2.
parkiranje - hitri postopek o prekršku - prekrškovni organ - avtocesta - pristojnost
Za obravnavo prekrškov iz šestega odstavka 5. člena ZCes-1 na avtocestah in hitrih cestah sta pristojna tako tako policija kot tudi cestninski nadzorniki.
ZSPJS člen 22e.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 5, 5/1.. ZJU člen 24, 24/5.
plačilo delovne uspešnosti - povečan obseg dela - procesna predpostavka
Ključna procesna predpostavka je določena v petem odstavku 24. člena ZJU. Po tej določbi je zoper sklep o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe pri delodajalcu, ki pa v tožnikovem primeru, kot pravilno izpostavlja tožena stranka, ni izpolnjena. Zoper izdane sklepe o delu plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela se tožnik ni pritožil, čeprav ga je tožena stranka o tem poučila. Priznanje (večje) mesečne delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela bi moral tožnik najprej uveljavljati pri toženi stranki skladno s 24. členom ZJU, da bi lahko na tej podlagi temeljil denarni zahtevek. Ker tega ni storil, ni podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - obvezno zastopanje po odvetniku - stroški postopka - stroški in nagrada odvetnika - postavitev odvetnika po uradni dolžnosti - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - zastopanje po uradni dolžnosti - pooblastilo za zastopanje - odvetniška tarifa
Ker pritožnik na naroku odločitvi sodišča, s katero je bil določen za postavljenega odvetnika, ni nasprotoval, tej odločitvi pa ne nasprotuje niti v pritožbi, je odločitev sodišča prve stopnje glede višine nagrade pravilna. Kot postavljeni odvetnik je na podlagi zgoraj povzetega petega odstavka 17. člena ZOdv upravičen le do polovice zneska, ki bi mu sicer pripadal po Odvetniški tarifi.
Vse navedbe nasprotne udeleženke in njenega sina se nanašajo na domnevne nepravilnosti v Domu ..., kar nima nobene zveze z obravnavano zadevo, to je s postavitvijo začasnega skrbnika nasprotni udeleženki (prvi odstavek 2. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00055627
ZP-1 člen 27, 27/1. ZCes-1 člen 30, 30/3, 30/6, 30/7, 31, 31a.
idealni stek - načelo konsumpcije - največja dovoljena masa vozila - osna obremenitev vozil na javnih cestah - navidezni idealni stek - kršitev cestnoprometnih predpisov
Med prekrški prekoračitve osne obremenitve in prekoračitve največje dovoljene mase vozila ne gre za navidezni idealni stek, saj prekrivanje obeh kriminalnih količin v primeru teh dveh prekrškov ni mogoče.
Med prekrškoma prekoračitve osne obremenitve vozil na javnih cestah po tretjem odstavku 30. člena in šestem odstavku 30. člena ZCes-1 je podan odnos konsumpcije, saj je storilec z vožnjo preobremenjenega vozila kršil tako pravila o največji dovoljeni osni obremenitvi, ki je predpisana s Pravilnikom o delih in opremi vozil, kot pravilo o osni obremenitvi po določilih proizvajalca vozila. Enako velja za razmerje med prekrškoma po 31. členu ZCes-1 ter 31.a členu ZCes-1.
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - razporejanje delovnega časa
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da je bil tožnik v letu 2018 samostojen pri razporejanju svojega delovnega časa in da je bil odgovoren za organizacijo delovnega procesa pri toženi stranki, med drugim tudi na način, da bi lahko sam izrabil pripadajoče dni letnega dopusta, pravilno presodilo, da do nadomestila za neizrabljen letni dopust ni upravičen, četudi ga na dolžnost izrabe ni nihče posebej opozoril.
vzpostavitev prejšnjega stanja - odstranitveni zahtevek - plačilo uporabnine - izračun prikrajšanja - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedenec geodetske stroke - nepotreben dokaz z izvedencem - meteorne vode - zamakanje - dokazna ocena
Po drugem odstavku 287. člena ZPP lahko sodišče zavrne predlagan dokaz za katerega meni, da ni pomemben za odločbo, vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave. Sodišču pa ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano; nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno, ali gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev dejanskega stanja. Sodišče tudi ni dolžno izvajati dokazov za ugotavljanje že dokazanih dejstev.
Če stranka z neprimernim dokazom (po oceni pritožbenega sodišča bi stranka s pooblaščencem, ki je odvetnik, morala in mogla vedeti, da se višina parcele ugotavlja z izvedencem geodetske in ne gradbene stroke) dokazuje neko dejstvo, ji to ne more (sme) omogočiti navajanja novih dokazov mimo pravil prekluzije.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - čas izdaje odločbe
Zmotno je stališče pritožnika, da bi sodišče sklep o izterjavi stalnih prejemkov smelo izdati šele po pravnomočnosti sklepa o začetku postopka osebnega stečaja. Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 34a, 34a/1. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZPP člen 2, 182, 182/3, 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - fizična oseba - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - osnovni znesek minimalnega dohodka - kreditne obveznosti - pritožbene novote - predlog za obročno plačilo sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - eventualna kumulacija zahtevkov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse ter ugodilo predlogu za obročno plačilo sodne takse. Tretji odstavek 182. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 določa, da lahko dva ali več tožbenih zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, tožeča stranka uveljavlja z eno tožbo tudi tako, da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen. Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni predlog, bi moralo najprej odločiti o utemeljenosti prvega podrednega predloga. O drugem podrednem predlogu bi lahko odločalo le v primeru, če bi presodilo, da prvi podredni predlog ni utemeljen.
pravična denarna odškodnina - višina in izčrpanost zavarovalne vsote - nova škoda in dodatna odškodnina - mesečna renta
Odmerjen znesek odškodnine predstavlja v času sojenja (oziroma v času odmere odškodnine ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje) 33,3 povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji, kar je primerljivo s primeri iz sodne prakse in ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine.
ZP-1 člen 49, 49/1. ZCes-1 člen 5, 5/6, 5/8, 106, 106/2, 121, 121/2.
parkiranje - hitri postopek o prekršku - prekrškovni organ - pristojni prekrškovni organ - ustavitev in parkiranje
Za obravnavo prekrškov iz šestega odstavka 5. člena ZCes-1 na avtocestah in hitrih cestah sta pristojna tako tako policija kot tudi cestninski nadzorniki.
preslikava listin iz sodnega spisa - zavezanec za plačilo sodne takse - zagovornik po uradni dolžnosti - kaznivo dejanje mladoletnika
Višje sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da je v obravnavanem primeru, torej kot gre za plačilo sodne takse za preslikavo listin iz sodnega spisa po tarifni številki 10103 ZST-1, taksna zavezanka odvetnica ne pa mladoletnik. Po določbi prvega odstavka 3. člena ZST-1 mora po tem zakonu predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ZST-1 ne določa drugače. V predmetnem primeru je odvetnica oziroma zagovornica mladoletnika predlagala opravo posameznega dejanja, t. j. preslikavo listin (vloga z dne 12. 10. 2020 na list. št 39) in zato je prvo sodišče 13. 10. 2020 njej izdalo Plačilni nalog za plačilo takse po tarifni številki 10103 v znesku 4,80 EUR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu - izguba zaupanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kljub temu, da je kršitev neodzivnost in spanje na delovnem mestu dne 13. 9. 2019 enkraten dogodek, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se tožnik na jok uporabnice ni odzval, čeprav bi se skladno s strokovno prakso moral, ne glede na njeno diagnozo. Glede na to, da je imel odmor za malico že pred tem, ko si je kuhal testenine, mu sodišče utemeljeno ni verjelo, da je ves ta čas koristil odmor za malico. Pravilno je tudi ugotovilo, da si je tožnik sicer lahko med odmorom za malico spočil oči, s katerimi je imel zaradi leč probleme, vendar pa bi moral najprej poskrbeti za uporabnike in ker tega ni storil, je vsaj iz hude malomarnosti kršil delovne obveznosti iz delovnega razmerja. Tudi, če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik tega dne na delovnem mestu ni spal, je že sama neodzivnost na jok uporabnice huda kršitev delovnih obveznosti, saj so bili zdravstveni delavci v okviru nočne izmene dolžni najprej poskrbeti za uporabnike in šele po tem za lastne potrebe.
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - plačevanje preživnine - ukinitev
Odločitev o začasni ukinitvi plačevanja preživnine je posledica takšne odločitve, saj ni sprejemljivo, da bi moral oče, ki mu je otrok začasno dodeljen v vzgojo in varstvo, zanj plačevati tudi preživnino. Začasna ukinitev plačevanja obveznosti preživnine materi, je posledica odločitve o dodelitvi otroka v vzgojo in varstvo očetu, saj bi moral oče v nasprotnem primeru, poleg skrbi za vzgojo, izobraževanje in preživljanje, materi še nakazovati denar, kakor da bi bil otrok pri njej.
zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi - nedostojno vedenje
Prekrškovni organ v pritožbenih navedbah vztraja pri tem, da sta v obravnavani zadevi bila izpolnjena oba pogoja za obstoj prekrška, s tem pa dejansko izpodbija oceno in sodišču očita, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, kar pa predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - ocena ogroženosti - dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje - pomanjkljiva obrazložitev - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - ogrožanje življenja s samomorom
Nezmožnost razlikovanja med bolezenskim doživljanjem in dejanskim dogajanjem sama po sebi ne zadostuje za sklep o neogibnosti zadržanja v bolnišnici. V sklepu je ugotovljeno, da je za umiritev bolezni potrebno jemanje ustrezne terapije. Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da za utemeljenost zadržanja v bolnišnici manjkajo okoliščine, ki bi utemeljevale sklep, da tega ne bi bilo mogoče zagotoviti v domačem okolju.
Na toženki je breme dokazovanja, da ji tožba ni bila vročena v odgovor 4. 6. 2020, kot izhaja iz vročilnice. Trdi, da ji je bila tožba vročena šele 9. 6. 2020 – v posledici pomotnega sprejema pošiljke s strani administracije druge pravne osebe 4. 6. 2020, vendar pa iz pritožbenih trditev ne izhaja niti to, v čem naj bi bilo nepravilno ravnanje vročevalca, komu točno bi moralo biti pisanje vročeno, komu je bilo vročeno in v kakšnih okoliščinah. Tudi je toženka šele v pritožbi z dne 27. 8. 2020 zoper zamudno sodbo, ne npr. že ob vložitvi odgovora na tožbo 24. 6. 2020, kar bi imelo večjo težo, podala navedbe o napačnem vročanju tožbe v odgovor. Bolj kot skopa izjava direktorja druge pravne osebe (šele) z dne 4. 8. 2020 (da je njihova administracija po pomoti sprejela pošto, ki je v lasti podjetja B. d.o.o., ki je registrirano na istem naslovu, in jo po petih dneh predala lastniku omenjenega podjetja), bi bila za dokazovanje napačne vročitve primernejša izjava konkretne, poimensko določene administratorke z dne 4. 6. 2020 ali 9. 6. 2020 oziroma iz aktualnega časa napačnega vročanja, v kateri bi bilo natančno opisano zakaj je prišlo do pomotnega sprejema pošte, kako je potekala sporna vročitev, v čem naj bi bila napaka vročevalca, zakaj je prišlo do 5-dnevnega zamika predaje pošte toženki ipd. Zgolj z navedeno izjavo direktorja in s predlogom njegovega zaslišanja za potrjevanje navedb toženke o napačni vročitvi, ki so že same po sebi preskromne, da bi toženka lahko ovrgla dokazno moč vročilnice, pritožba ni uspela izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da je bila toženki tožba 4. 6. 2020 pravilno vročena v odgovor.
nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da storilec prekrška ni storil.