ZSPJS člen 17a.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 4, 4/2.
preizkus ocene dela - zamuda roka
Tožena stranka je tožnici 4. 2. 2019 vročila ocenjevalni list, v katerem je nadrejeni navedel, da tožnice za ocenjevalno obdobje (leto 2018) ni ocenil, in takšno odločitev utemeljil. Ob prejemu ocenjevalnega lista je tožnica podpisala izjavo o seznanitvi. Tožnica je zahtevo za oceno njene delovne uspešnosti za leto 2018 vložila 18. 3. 2019, kar je po poteku osemdnevnega roka iz prvega odstavka 17.a člena ZSPJS, zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožnica zahtevo vložila prepozno.
nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da storilec prekrška ni storil.
dedna pravica izvenzakonskega partnerja - obstoj zunajzakonske skupnosti - prenehanje zunajzakonske skupnosti - pogoji za izvenzakonsko skupnost - spregled pogoja skupnega življenja - ločeno življenje - skupno življenje
Pritrditi gre sodišču prve stopnje, da je možnost spregleda pogoja skupnega življenja zgolj izjemna, in sicer če za ločeno življenje obstajajo objektivni razlogi, to so razlogi, na katere partnerja nista mogla vplivati, med drugim tudi zdravstveni ali starostni razlogi.
Vse navedbe nasprotne udeleženke in njenega sina se nanašajo na domnevne nepravilnosti v Domu ..., kar nima nobene zveze z obravnavano zadevo, to je s postavitvijo začasnega skrbnika nasprotni udeleženki (prvi odstavek 2. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
nedovoljen predlog - prepozen predlog - zavrženje predloga - cenzus - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist
Predloga za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na to, da je bil prekršek zaradi katerega je bila storilcu izrečena globa, za katero prosi, da se mu jo nadomesti z delom v splošno korist, storjen pod vplivom "višje sile".
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - plačevanje preživnine - ukinitev
Odločitev o začasni ukinitvi plačevanja preživnine je posledica takšne odločitve, saj ni sprejemljivo, da bi moral oče, ki mu je otrok začasno dodeljen v vzgojo in varstvo, zanj plačevati tudi preživnino. Začasna ukinitev plačevanja obveznosti preživnine materi, je posledica odločitve o dodelitvi otroka v vzgojo in varstvo očetu, saj bi moral oče v nasprotnem primeru, poleg skrbi za vzgojo, izobraževanje in preživljanje, materi še nakazovati denar, kakor da bi bil otrok pri njej.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da ji sodišče prve stopnje ni priznalo stroškov pritožbe zoper sklep Pd 66/2017 z dne 30. 6. 2020, ki v skladu z določili OT znašajo 200 točk, oziroma z materialnimi stroški in DDV 149,33 EUR. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo tako, da je znesek 6.044,56 EUR zvišalo na 6.193,89 EUR s pripadki (3. točka 365. člena ZPP).
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - umik objave - umik vsebin s spletne strani - poseg v čast in dobro ime - novinarski prispevek - svoboda izražanja - relativno javna osebnost - nastanek težko nadomestljive škode
Tožnika, ki je bil do pred kratkim vodja sektorja kriminalistične policije pri Policijski upravi, sodi med t.i. relativno javne osebnosti. V zvezi s svojim poklicnim delom je zato moral pričakovati povečano zanimanje in kritično presojo javnosti (ter sprejeti manjše polje pričakovane zasebnosti).
Že zaradi antagonističnega razmerja med tožnikom in intervjuvancem (obsojencem na dolgo zaporno kazen zaradi sodelovanja v hudodelski združbi, ki se je med drugim ukvarjala s prodajo droge) je pričakovati, da bo javnost kritično presojala vsebino spornih izjav. Tudi iz tega razloga ne drži, da bi se ta medijska vsebina (zaradi trajajoče objave oziroma povečevanja števila ogledov) lahko ukoreninila in percipirala kot dejstvo.
Sprejemljiv je zaključek, da tožniku ne grozi tako intenzivna škoda, ki je ugodilna sodba v rednem postopku ne bi mogla več odpraviti (težko nadomestljiva oziroma nenadomestljiva škoda).
nasilje v družini - psihično nasilje - pogoji za izrek ukrepa - načelo sorazmernosti - nedopusten poseg v zasebnost - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
V konkretnem primeru gre po oceni sodišča druge stopnje zgolj za enkratno dejanje kot ga navaja predlagateljica, torej eno SMS sporočilo, ki pa ga predlagateljica sodišču ni predložila, tudi iz odredbe PP R. ter sklepa Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu ne izhaja, da bi SMS bil predložen, s tem pa po oceni sodišča druge stopnje niso podane okoliščine, ki bi kazale na to, da so predlagatelji žrtve nasilnega dogodka ogroženi.
imenovanje posebnega revizorja - sodno imenovanje posebnega revizorja - konkretiziranost tožbenega predloga - domneva nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta - stroški posebne revizije
Predlagatelju ni treba dokazati s stopnjo verjetnosti, da je najemnina res previsoka oziroma netržna. Dovolj je, da so razlogi v prid temu dejstvu vsaj v ravnovesju z razlogi proti temu, kar pa je z obema zatrjevanima okoliščinama predlagatelj uspel dokazati. Po presoji višjega sodišča več od tega od predlagatelja v tej fazi ne gre zahtevati; če bi npr. od predlagatelja terjali, da dokaže, da je zaračunana najemnina res netržna, potem ne bi bilo nobene potrebe za postavitev posebnega revizorja. Ali je najemnina v takšnem znesku tudi v resnici škodljiva za nasprotnega udeleženca, bodo pokazali prav izsledki posebne revizije.
pravična denarna odškodnina - višina in izčrpanost zavarovalne vsote - nova škoda in dodatna odškodnina - mesečna renta
Odmerjen znesek odškodnine predstavlja v času sojenja (oziroma v času odmere odškodnine ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje) 33,3 povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji, kar je primerljivo s primeri iz sodne prakse in ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine.
ZP-1 člen 22, 22/3, 67, 67/1. ZST-1 člen 34, 34/3.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - sklep o popravi - popravni sklep - dopolnilni sklep - vrnitev v prejšnje stanje - odmera sodne takse
Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je mogoče ugoditi le, če predlagatelj iz opravičenih razlogov zamudi rok za vložitev pritožbe oziroma napovedi pritožbe, rok za vložitev pritožbe pa lahko začne teči šele, če je izkazana pravilna vročitev sodne odločbe.
V postopkih o prekrških sodišče ne odmerja sodne takse s plačilnim nalogom iz prvega odstavka 34. člena ZST-1, temveč se taksa odmeri z odločbo, s katero se odloči v postopku, za katerega se odmerja sodna taksa.
Iz zgoraj povzetih navedb toženca in tožnika izhaja, da med njima niti ni sporno, da na podlagi dogovora v izvensodni poravnavi z dne 19. 4. 2021 vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Posledično za odločitev o tem delu pritožbe niti ni odločilno vprašanje izpolnitve zahtevka oziroma pravilne uporabe 158. člena ZPP, po katerem mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Toženec ne uveljavlja povračila svojih stroškov od tožnika, tožnik pa mora svoje stroške postopka kriti sam.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka s predlogi o poizvedbah o tem, katera vozila naj bi tožnik v času trajanja zakonske zveze dejansko kupil in nato prodal, skušala ugotavljati dejstva (ne pa jih dokazovati), zato je tak predlog utemeljeno zavrnilo, s čimer ni kršilo določil 227. in 228. člena ZPP.
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - razporejanje delovnega časa
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da je bil tožnik v letu 2018 samostojen pri razporejanju svojega delovnega časa in da je bil odgovoren za organizacijo delovnega procesa pri toženi stranki, med drugim tudi na način, da bi lahko sam izrabil pripadajoče dni letnega dopusta, pravilno presodilo, da do nadomestila za neizrabljen letni dopust ni upravičen, četudi ga na dolžnost izrabe ni nihče posebej opozoril.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/1.. ZDR-1 člen 130, 130/1.. ZPP člen 337, 337/1.
potni stroški - razdalja med krajem bivanja in delovnim mestom
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. Toženko je v vtoževanem obdobju zavezoval Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki je v prvem odstavku 5. člena določal, da povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada javnemu uslužbencu glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da toženka ni ravnala prav, ko je pri izračunu razdalje med tožničinim bivališčem in tožničinim delovnim mestom upoštevala tudi pot v odseku 340 metrov, ki poteka po makadamski poti A., ki ni redno vzdrževana in prehodna skozi celotno leto.
vzpostavitev prejšnjega stanja - odstranitveni zahtevek - plačilo uporabnine - izračun prikrajšanja - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedenec geodetske stroke - nepotreben dokaz z izvedencem - meteorne vode - zamakanje - dokazna ocena
Po drugem odstavku 287. člena ZPP lahko sodišče zavrne predlagan dokaz za katerega meni, da ni pomemben za odločbo, vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave. Sodišču pa ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano; nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno, ali gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev dejanskega stanja. Sodišče tudi ni dolžno izvajati dokazov za ugotavljanje že dokazanih dejstev.
Če stranka z neprimernim dokazom (po oceni pritožbenega sodišča bi stranka s pooblaščencem, ki je odvetnik, morala in mogla vedeti, da se višina parcele ugotavlja z izvedencem geodetske in ne gradbene stroke) dokazuje neko dejstvo, ji to ne more (sme) omogočiti navajanja novih dokazov mimo pravil prekluzije.
ZP-1 člen 49, 49/1. ZCes-1 člen 5, 5/6, 5/8, 106, 106/2, 121, 121/2.
parkiranje - hitri postopek o prekršku - prekrškovni organ - pristojni prekrškovni organ - ustavitev in parkiranje
Za obravnavo prekrškov iz šestega odstavka 5. člena ZCes-1 na avtocestah in hitrih cestah sta pristojna tako tako policija kot tudi cestninski nadzorniki.
preslikava listin iz sodnega spisa - zavezanec za plačilo sodne takse - zagovornik po uradni dolžnosti - kaznivo dejanje mladoletnika
Višje sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da je v obravnavanem primeru, torej kot gre za plačilo sodne takse za preslikavo listin iz sodnega spisa po tarifni številki 10103 ZST-1, taksna zavezanka odvetnica ne pa mladoletnik. Po določbi prvega odstavka 3. člena ZST-1 mora po tem zakonu predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ZST-1 ne določa drugače. V predmetnem primeru je odvetnica oziroma zagovornica mladoletnika predlagala opravo posameznega dejanja, t. j. preslikavo listin (vloga z dne 12. 10. 2020 na list. št 39) in zato je prvo sodišče 13. 10. 2020 njej izdalo Plačilni nalog za plačilo takse po tarifni številki 10103 v znesku 4,80 EUR.