Ker je pridobitev zaposlitve za posameznika življenjskega pomena, je mogoče pričakovati, da kandidat pooblaščenemu zdravniku ne bo izdal vseh podrobnosti zdravstvenega stanja, še posebej, če bo laično ocenil, da so te za njegovo delovno zmožnost nerelevantne. Naloga pooblaščenega zdravnika medicine dela je, da s strani delavca pridobljene podatke objektivizira, pri čemer mora vpogledati tudi v zdravstveni karton, kot mu nalaga Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev. Za izdajo pozitivnega potrdila o sposobnosti za opravljeno delo zgolj na podlagi podatkov delavca brez vpogleda v ostalo zdravniško dokumentacijo je lahko zdravnik ob izpolnjenih drugih pogojih odškodninsko odgovoren.
določitev preživnine – nova dejstva – kredit – otroški dodatek – spremenjene okoliščine – pritožbena novota – enotna sodna praksa
Krediti, ki so bili pridobljeni v času zakonske zveze, so zmanjševali finančne sposobnosti pravdnih strank že v času skupnega življenja, zato je bil že takrat, iz tega razloga, obseg kritja življenjskih potreb otrok ustrezno zmanjšan.
Načeloma potrebe otrok tudi po razpadu življenjske skupnosti pravdnih strank ostajajo nespremenjene in jih ni moč spreminjati (zmanjševati) ter jih starša morata kriti, razen če je prišlo do opravičljivih spremenjenih okoliščin, zaradi katerih starša več ne moreta kriti vseh preživninskih potreb otrok, kot v času življenjske skupnosti.
Iz navedenih razlogov otroškega dodatka ni mogoče šteti kot denarna sredstva, ki pripadajo tožnici, kot to zmotno trdi toženec v pritožbi. Otroški dodatek pa je namenjen zadovoljevanju tistih (dodatnih) potreb otroka, ki jih starša ne moreta kriti, zaradi omejenih finančnih zmožnosti.
Sodna praksa je enotna, da se nova dejstva in dokazi v postopkih v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko navajajo tudi v pritožbenem postopku.
gradbena pogodba - dodatna dela - obličnost - ustni dogovor
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil ustno sklenjen dogovor o dodatnih delih pretežno izpolnjen, je utemeljeno zaključilo, da je veljaven (58. člen OZ).
Zakon o agrarni skupnosti ne ureja primerov dedovanja, ki so urejeni v Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic.
Ker ni ugotovljeno, da je pritožnica članica agrarne skupnosti, ni podlage za zaključek, da deduje v naravi zapustnikovo premoženje, ki je vključeno v agrarno skupnost.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081731
URS člen 54, 55. ZZZDR člen 132. ZPP člen 285.
svobodno odločanje o rojstvih otrok – pravice in dolžnosti staršev – znižanje preživnine – spremenjene okoliščine – dvofaznost postopka pri znižanju preživnine – nosečnost in rojstvo otroka – materialno procesno vodstvo
Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno, kot to določa 55. člen Ustave RS. To pravico tožnice je treba v postopku znižanja preživnine upoštevati v povezavi s pravicami in dolžnostmi staršev iz 54. člen Ustave RS, ki imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Že sedaj je torej mogoče napovedati, da zgolj rojstvo otroka po določitvi preživninske obveznosti tožnice, ne daje pravne podlage za določitev (znižane) simbolne preživnine v višini 10,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082716
ZDen člen 20, 22. OZ člen 198. SPZ člen 95, 96.
stvarna pristojnost - narava zahtevka - nepravdni postopek - pravdni postopek - skupno obravnavanje - enaki vsebinski kriteriji - upravičenost do odmene za uporabo nepremičnine - tržna najemnina - postopek denacionalizacije - vrnitev nepremičnine v last - koncesija - višina ustrezne tržne najemnine - primerjalna metoda ugotavljanja tržnih najemnin
Zadeva je sprva sodila v nepravdni, ne pa v pravdni postopek. Ker pa tožnica vtožuje uporabnino tudi za obdobje po 4. 1. 2013, ko toženka nima več omenjene pravice uporabe tožničinega solastninskega deleža in gre v tem pogledu za vprašanje obogatitvenega zahtevka iz 198. člena OZ (oziroma v povezavi s 96. členom in drugim odstavkom 95. člena SPZ), ki se obravnava po pravilih pravdnega postopka, je bilo navsezadnje tudi v skladu z načelom smotrnosti in ekonomičnosti postopka, da je bilo o celotnem tožbenem zahtevku odločeno v pravdnem postopku. Tudi zato, ker je treba o najemnini v smislu četrtega odstavka 22. člena ZDen in o nadomestilu dosežene koristi iz 198. člena OZ odločati z upoštevanjem enakih vsebinskih kriterijev, in sicer, da je tožnica upravičena do odmene, ki jo predstavlja tržna najemnina.
Višino ustrezne tržne najemnine bi prvo sodišče moralo ugotoviti s pomočjo sodnega cenilca (izvedenca).
Ker gramoz, ki ga na nepremičninah v solastnini tožnice (tudi) v obravnavanem obdobju izkorišča toženka, ni (so)last tožnice, ampak je v lasti države, vrednost te mineralne surovine ne more biti neposredno upoštevana oziroma zajeta v sami tržni najemnini za te nepremičnine. Kakšna bi bila primerna tržna najemnina je odvisno od vseh okoliščin obravnavanega primera in narave same nepremičnine, kar vpliva na izbiro konkretnih meril za izračun tržne najemnine. Na obravnavanih nepremičninah se črpa gramoz, poleg tega pa toženka na njih izvaja tudi svojo dejavnost predelave odpadkov. Sorazmerno temu imajo te nepremičnine zato višji ekonomski potencial, saj so tržno bolj zanimive (premo sorazmerne temu so zlasti količine zalog gramoza na teh nepremičninah, relevantne okoliščine pa so na primer tudi velikost peskokopa in stroškovni vidik izkoriščanja gramoza), kar vse je treba upoštevati pri določitvi primerne najemnine. V sodni praksi je največkrat uporabljana primerjalna metoda ugotavljanja tržnih najemnin glede na podobne nepremičnine v državi.
Sodišče prve stopnje je kljub (pravilnemu) stališču, da so tožnikova pričakovanja trajnejše zveze s toženko predstavljala odločilen nagib za izročitev daril (denarja) in da je nagib pri darilni pogodbi tako pomemben, da njegov odpad pomeni odpad pravne podlage, tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je za nekatera darila (sodišče prve stopnje ne pojasni za katera to velja), možna naturalna restitucija. Takšni razlogi so (ker sodišče ne pojasni, zakaj in za katera darila je možna naturalna restitucija) nejasni (kar onemogoča preizkus sodbe) in nasprotujejo ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik toženki naklonil več daril oziroma denarnih sredstev in ji tako omogočil nabavo premičnin in nepremičnin.
Ne (vsebinska) povezanost obeh zahtevkov, ne okoliščina (ne)obstoja interesa tožnikov za vodenje te pravde v primeru uspeha v zadevi I P 1588/2014 ne pomenita, da imamo opravka s predhodnim vprašanjem. Za kaj takega mora obstajati odvisnost, kot jo opredeljuje 13. člen ZPP, ki pa v konkretnem primeru ni razvidna.
ZFPPIPP člen 19/1, 121, 121/1, 226, 226/4, 262, 263, 264, 331, 331/2, 341, 341/2, 341/7, 364, 366/2, 371/10, 374, 371, 371/10, 371/11, 371/11-1, 374. OZ člen 311.
prodaja premoženja ločitvenemu upniku - posebna razdelitvena masa - izročitev nepremičnin kupcu - pravnomočnost sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase v pobot terjatev – ločitvena pravica
V obravnavanem primeru prodaje premoženja stečajnega dolžnika je stečajni dolžnik pridobil terjatev do kupca tega premoženja na plačilo kupnine. Ker pa ima navedeni kupec pravico do ločenega poplačila iz tega premoženja, po presoji pritožbenega sodišča ni ovir za pobot navedenih terjatev, če so izpolnjene materialnopravne predpostavke za pobot iz 311. člena OZ, torej če gre za medsebojni denarni terjatvi in če sta obe zapadli.
Terjatev upnika DUTB d.d. za poplačilo iz posebne razdelitvene mase še ni zapadla, ker sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase niti pravnomočen še ni postal, torej doslej še niso izpolnjeni materialnopravni pogoji za pobot terjatve stečajnega dolžnika do upnika DUTB d.d. kot kupca za plačilo kupnine s terjatvijo upnika DUTB d.d. do poplačila njegove terjatve iz posebne razdelitvene mase. Prvostopenjsko sodišče je s tem, ko je akceptiralo medsebojni pobot še pred pravnomočnostjo sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase, torej zmotno uporabilo materialno pravo.
Dela nadzornika ne gre enačiti s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Slednje izvaja policija po predpisanem postopku na podlagi odredbe državnega tožilca oziroma sodišča v točno določenih primerih. Nadzornika sta izvajala nadzor neodvisno od dela policije, skladno s pogodbenimi določili in internimi pravili, zato je zmotno pritožbeno stališče, da sta izvajala ukrep tajnega opazovanja.
Za pregled delno odprtega nebivalnega kontejnerja, stoječega na odprtem, neograjenem, velikem parkirišču ni potrebna odredba za hišno preiskavo. To velja še toliko bolj ob danem obdolženčevem soglasju za pregled.
motenjski spor – vzpostavitev prejšnjega stanja – postopek deložacije – izpraznitev poslovnega prostora – izpraznitev nepremičnine – ravnanje izvršitelja – način izvršbe – rubež – oprava rubeža – protipravnost
Izvršitelj je dolžan opraviti neposredna dejanja izvršbe, ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če sodišče odredi drugače. Sodni izvršitelj po seznanitvi, da je sklep o izvršbi pravnomočen, in ob odsotnosti obvestila sodišča, da obstajajo zadržki za opravo rubeža, tožnikovih ugovorov ni smel upoštevati.
Odstranitev pritožnikovih stvari iz poslovnega prostora ne predstavlja nedopustnega ravnanja izvršilnega organa, četudi pritožnik ni bil dolžnik v izvršilnem postopku. Odstranitvena dejanja se namreč nanašajo tudi na osebe, ki niso dolžniki v izvršilnem postopku.
začasni skrbnik zapuščine – postavitev začasnega skrbnika – upravljanje zapuščine – sporazum o upravljanju zapuščine
Od zapustnikove smrti z zapuščino (hišo s pripadajočim zemljiščem) upravlja zapustnikov sin, čemur sodedinja nasprotuje in poudarja, da jo je sodedič kljub njenim ugovorom iz upravljanja zapuščine povsem izključil in kljub njenim predlogom ni pripravljen na noben dogovor, z zapuščino pa upravlja izključno v svojo korist. V takšnih okoliščinah je postavitev začasnega skrbnika potrebna, saj očitno med zakonitima dedičema ni mogoče doseči sporazuma o upravljanju zapuščine, potrebno pa je, da se uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086031
ZPP člen 8, 14, 292, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 359, 451, 452, 453, 457, 457/3. OZ člen 131.
spor majhne vrednosti - bolniška odsotnost - nadomestilo plače - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - identično dejansko stanje - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - prekluzija - pogoj nekrivde - nedovoljen pritožbeni razlog - pravica do izjave - reformatio in peius - odškodninska odgovornost
V postopku v sporih majhne vrednosti se pravdni stranki ne moreta sklicevati na izpolnjenost pogoja nekrivde.
Pri izračunu prihodkov se upošteva samo cena za storitve, ki bi jo oškodovanec dosegel na trgu, brez davka na dodano vrednost, če je oškodovanec zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost. Trditveno breme za navedena dejstva je na oškodovancu.
URS člen 14, 23, 23/1, 54, 54/1. ZZZDR člen 113, 113/1, 113/2, 113/3. ZPP člen 421, 421/1.
pravica do učinkovitega sodnega varstva - nova odločba o varstvu in vzgoji otrok ter o stikih - spremenjene razmere - koristi otroka - pravnomočna sodna odločba - izvrševanje roditeljske pravice - skupno starševstvo
Sprememba pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otrok, mora biti bistvena, saj vsakršna sprememba še ne more povzročiti nove dodelitve otroka. Spoštovanje pravnomočne sodne odločbe je splošno pomembna ustavnopravna vrednota ter sestavni del pravice do učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS. Iz navedenega razloga morajo biti zato bistveno spremenjene okoliščine na strani enega od staršev oziroma na strani otrok. Predpostavlja se namreč, da pravnomočna sodna odločba, v kateri je odločeno o dodelitvi mladoletnih otrok v vzgojo in varstvo razvezanima zakoncema, temelji na spoštovanju načela največje koristi otroka.
Le v primeru, če je pod vprašajem identifikacija obdolženca kot storilca v postopku o prekršku in razumljivost obdolžilnega predloga glede konkretizacije dejanskega stana prekrška, ki se obdolžencu očita, mora prvo sodišče poslovati tako, da od predlagatelja zahteva dopolnitev oziroma popravo vloženega obdolžilnega predloga v zakonitem roku (15 dni).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0084989
OZ člen 179, 299. ZOZP člen 20a.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – zlom obeh gležnjev – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – zamuda zavarovalnice
Uporaba določila 20a. člena ZOZP, ki je lex specialis, pride v poštev zgolj v primerih nesporne odgovornosti in ocene škode; v vseh drugih primerih se uporabi 299. člen OZ za vprašanja zamude in pričetka teka zakonskih zamudnih obresti, kot je pravilno ravnalo sodišče prve stopnje.
ZNP člen 4, 4/1, 4/2, 37. ZGD-1 člen 50, 52, 52/2, 256, 274, 514, 515, 515/4. ZIZ člen 53, 239.
imenovanje prek sodišča – zadeve, o katerih sodišče odloča v nepravdnem postopku – posebne določbe o postopku – vročanje predloga v nepravdnem postopku zaradi imenovanja članov nadzornega sveta
Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo predlogu in imenovalo člane nadzornega sveta nasprotnega udeleženca, ki je družba z omejeno odgovornostjo (256. člen ZGD-1).
Tudi v postopku, kot je predmetni, sodišče mora dati udeležencem pravnega razmerja, ki se v tem postopku ureja, možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka, saj sme sodišče odločiti, ne da bi dalo udeležencu možnost, da se izjavi, če zakon tako določa (drugi odstavek 4. člena ZNP). Ker taka izjema za predlog, ki je predmet tega postopka, v ZGD-1 ni določena, je treba pri obravnavanju predloga načelo kontradiktornosti upoštevati.
Tudi ni utemeljeno primerjanje s postopkom zavarovanja terjatve z začasno odredbo. Tisti postopek je urejen drugače.
ZFPPIPP člen 389, 389/3, 400, 400/2, 400/8. ZIZ člen 102.
odpust obveznosti – preizkusno obdobje – skrajšanje preizkusnega obdobja zaradi izjemnih okoliščin – minimalna plača
Dejstvo, da dolžnici ostaja minimalna plača, s katero težko shaja, ker živi v najemniškem stanovanju in ima visoke stroške, ne more spremeniti odločitve sodišča. Višje sodišče razume težak položaj, v katerem se je dolžnica znašla zaradi nakopičenih obveznosti, ko ima za vsakodnevno preživljanje na voljo le del svoje plače, vendar je tak položaj v postopku osebnega stečaja pričakovan, kar končno izhaja iz tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP, ki določa, da se pri omejitvi zasega stalnih denarnih prejemkom upoštevajo omejitve iz 102. člena ZIZ.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0086005
ZZZDR člen 51, 59. ZNP člen 128. ZPP člen 236a, 238. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
premoženjska razmerja med zakonci – delitev skupnega premoženja – skupno premoženje zakoncev – premične stvari – deleži na skupnem premoženju – fizična delitev – civilna delitev – pisna izjava priče – stroški postopka – samostojna storitev – konferenca s stranko in pregled spisa
Delitev skupnega premoženja je predvidena tako, da se posamezna stvar iz skupnega premoženja dodeli posameznemu skupnemu lastniku. S svojo nezainteresiranostjo za nekatere od stvari, ki jih je ob odhodu pustila v toženčevi posesti, tožnica denarnega zahtevka, uveljavljanega s tožbo, ne more uspešno utemeljiti.
Odvetniška tarifa konference s stranko in pregleda spisovne dokumentacije, izvedenih v vezi s sestavo vloge ne opredeljuje kot samostojnih storitev. Obe storitvi sta zajeti v vrednosti vloge, zaradi katere je bila konferenca opravljena oz. so bile listine pregledane.