ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZZavar člen 14, 120 – 124.
odškodninska odgovornost uprave - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - polje podjetniške presoje - trditveno in dokazno breme
Tožnik mora podati trditve, ki omogočajo zaključek o obstoju nedopustnega ravnanja in iz katerih so razvidni vsebina očitka in njegove posledice v taki meri, da lahko toženec dokazuje, da je bilo njegovo ravnanje v skladu s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Toženec mora zatrjevati in dokazati, da je ravnal v skladu z dolžno skrbnostjo ali da je nekrivdno ni upošteval ali da bi do škode prišlo tudi v primeru ravnanja z dolžno skrbnostjo. V ta okvir sodi tudi dokazovanje trditev, da je ravnal v okviru – praviloma širokega – polja podjetniške presoje, se pravi, da je smel razumno domnevati, da je odločitev, sprejeta na podlagi ustreznih informacij, v dobro družbe.
Navedeno predpostavlja, da je zbral vse razpoložljive informacije pravnega in dejanskega značaja, da je na tej podlagi skrbno ocenil prednosti in slabosti možnih odločitev in da je upošteval razpoznana tveganja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082716
ZDen člen 20, 22. OZ člen 198. SPZ člen 95, 96.
stvarna pristojnost - narava zahtevka - nepravdni postopek - pravdni postopek - skupno obravnavanje - enaki vsebinski kriteriji - upravičenost do odmene za uporabo nepremičnine - tržna najemnina - postopek denacionalizacije - vrnitev nepremičnine v last - koncesija - višina ustrezne tržne najemnine - primerjalna metoda ugotavljanja tržnih najemnin
Zadeva je sprva sodila v nepravdni, ne pa v pravdni postopek. Ker pa tožnica vtožuje uporabnino tudi za obdobje po 4. 1. 2013, ko toženka nima več omenjene pravice uporabe tožničinega solastninskega deleža in gre v tem pogledu za vprašanje obogatitvenega zahtevka iz 198. člena OZ (oziroma v povezavi s 96. členom in drugim odstavkom 95. člena SPZ), ki se obravnava po pravilih pravdnega postopka, je bilo navsezadnje tudi v skladu z načelom smotrnosti in ekonomičnosti postopka, da je bilo o celotnem tožbenem zahtevku odločeno v pravdnem postopku. Tudi zato, ker je treba o najemnini v smislu četrtega odstavka 22. člena ZDen in o nadomestilu dosežene koristi iz 198. člena OZ odločati z upoštevanjem enakih vsebinskih kriterijev, in sicer, da je tožnica upravičena do odmene, ki jo predstavlja tržna najemnina.
Višino ustrezne tržne najemnine bi prvo sodišče moralo ugotoviti s pomočjo sodnega cenilca (izvedenca).
Ker gramoz, ki ga na nepremičninah v solastnini tožnice (tudi) v obravnavanem obdobju izkorišča toženka, ni (so)last tožnice, ampak je v lasti države, vrednost te mineralne surovine ne more biti neposredno upoštevana oziroma zajeta v sami tržni najemnini za te nepremičnine. Kakšna bi bila primerna tržna najemnina je odvisno od vseh okoliščin obravnavanega primera in narave same nepremičnine, kar vpliva na izbiro konkretnih meril za izračun tržne najemnine. Na obravnavanih nepremičninah se črpa gramoz, poleg tega pa toženka na njih izvaja tudi svojo dejavnost predelave odpadkov. Sorazmerno temu imajo te nepremičnine zato višji ekonomski potencial, saj so tržno bolj zanimive (premo sorazmerne temu so zlasti količine zalog gramoza na teh nepremičninah, relevantne okoliščine pa so na primer tudi velikost peskokopa in stroškovni vidik izkoriščanja gramoza), kar vse je treba upoštevati pri določitvi primerne najemnine. V sodni praksi je največkrat uporabljana primerjalna metoda ugotavljanja tržnih najemnin glede na podobne nepremičnine v državi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0086913
OZ člen 5, 15, 58. SZ-1 člen 84, 84/4.
najemna pogodba – oblika najemne pogodbe – pisnost – teorija o realizaciji – realizacija ustno sklenjene najemne pogodbe – lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice – prodaja nepremičnine v stečajnem postopku – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku – razpolagalna sposobnost – načelo vestnosti in poštenja
Prenos lastninske pravice na nepremičnini začne učinkovati, ko prenositelj lastninske pravice izstavi in izroči pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo. Ker je šlo v konkretnem primeru za prodajo nepremičnine v stečajnem postopku, zemljiškoknjižno dovolilo nadomesti pravnomočen sklep stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim stečajno sodišče ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca v zemljiško knjigo. Do prenosa lastninske pravice na kupca v smislu določila 6. člena prodajne pogodbe z dne 18. 5. 2012 je imel razpolagalno pravico stečajni upravitelj.
Dela nadzornika ne gre enačiti s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Slednje izvaja policija po predpisanem postopku na podlagi odredbe državnega tožilca oziroma sodišča v točno določenih primerih. Nadzornika sta izvajala nadzor neodvisno od dela policije, skladno s pogodbenimi določili in internimi pravili, zato je zmotno pritožbeno stališče, da sta izvajala ukrep tajnega opazovanja.
Za pregled delno odprtega nebivalnega kontejnerja, stoječega na odprtem, neograjenem, velikem parkirišču ni potrebna odredba za hišno preiskavo. To velja še toliko bolj ob danem obdolženčevem soglasju za pregled.
motenjski spor – vzpostavitev prejšnjega stanja – postopek deložacije – izpraznitev poslovnega prostora – izpraznitev nepremičnine – ravnanje izvršitelja – način izvršbe – rubež – oprava rubeža – protipravnost
Izvršitelj je dolžan opraviti neposredna dejanja izvršbe, ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če sodišče odredi drugače. Sodni izvršitelj po seznanitvi, da je sklep o izvršbi pravnomočen, in ob odsotnosti obvestila sodišča, da obstajajo zadržki za opravo rubeža, tožnikovih ugovorov ni smel upoštevati.
Odstranitev pritožnikovih stvari iz poslovnega prostora ne predstavlja nedopustnega ravnanja izvršilnega organa, četudi pritožnik ni bil dolžnik v izvršilnem postopku. Odstranitvena dejanja se namreč nanašajo tudi na osebe, ki niso dolžniki v izvršilnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0084991
OZ člen 131, 147, 147/1.
podlage odškodninske odgovornosti – odgovornost za drugega – odgovornost delodajalcev – poškodba policista na tekmovanju – krivdna odgovornost – protipravnost ravnanja – varno delovno okolje
Ravnanje, ki z zakonom ali drugim predpisom ni določeno kot protipravno, postane kljub temu nedopustno, če je možnost nastanka škode njegova predvidljiva posledica (ki ni nujno najbolj običajna, pogosta, pač pa je stopnja njene verjetnosti lahko tudi nizka).
Ker zavarovanec toženke ni storil vsega, kar bi moral in mogel storiti, da bi vaja potekala varno, je ravnal neskrbno in s tem malomarno. Po drugi strani tožniku neskrbnosti ni mogoče očitati. Res je sicer, da si je poligon ogledal in je bil s postavljenimi količki (enako kot ostali člani ekipe) seznanjen, vendar je bil pri izvedbi vaje odvisen še od svojih sotekmovalcev.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0085988
OZ člen 131, 171, 179, 182, 965. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb člen 9, 11, 11/1, 11/3. ZPP člen 154.
krivdna odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – soprispevek – skrbnost oškodovanca – zlom petnice – prenos predmeta iz trgovine – padec pred trgovino – označba robu pločnika – zahteve v zvezi z dostopi – zahteve v zvezi s prehodi – nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – strah – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – odbitna franšiza – način upoštevanja odbitne franšize – stroški pravdnega postopka
Od vsakega kupca se lahko pričakuje povprečna skrbnost in pazljivost pri gibanju v trgovini in pred njo (v obravnavnem primeru pred parkiriščem trgovine).
Pravilen način upoštevanja odbitne franšize, ko obstoji deljena odgovornost med toženo in tožečo stranko, je, da se od odmerjene odškodnine ob polnem temelju, najprej odšteje delež soprispevka tožeče stranke, nato pa znesek odbitne franšize.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086784
ZPP člen 285. ZIZ člen 193. OZ člen 5, 7.
ugotovitev lastninske pravice – neveljavnost vknjižbe – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – druga pravna podlaga – sodba presenečenja – zloraba izvršilnega postopka – pomanjkljiva trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo – revizija – ponovljen postopek
Ker je bilo prvič drugačno materialno pravo (ZLNDL) uporabljeno na višji stopnji v prejšnjem postopku in nato omenjeno tudi na revizijski stopnji kot pomembno, v skladu s katerim se je nepremičnina (v kolikor ne gre za kmetijsko zemljišče in je upoštevana v otvoritveni bilanci) olastninila in postala z dnem uveljavitve zakona (ZLNDL) last tiste osebe, ki je bila v tem trenutku imetnik pravice uporabe, bi moralo sodišče prve stopnje svoje materialnopravno gledišče razkriti, česar ni in tako tožnica do sodbe (gre za sodbo presenečenja) ni vedela, da sodba kot odločilni dejstvi šteje, ali je šlo pri sporni nepremičnini za kmetijsko ali stavbno zemljišče oziroma ali je bila sporna nepremičnina vključena v otvoritveno bilanco prodajalca - olastninjenega podjetja v postopku lastninskega preoblikovanja. Sodišče prve stopnje je v okviru odprtega sojenja na naroku za glavno obravnavo v ponovljenem sojenju predstavilo svoje stališče v obravnavani zadevi, iz katerega pa ne izhaja, da bi sodišče tožečo stranko opozorilo, katera dejstva bo štelo za odločilna v okviru dodatno uporabljenih predpisov o lastninjenju (tako glede statusa sporne nepremičnine in njen vključitve v otvoritveno bilanco). Sodišče bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva (285. člena ZPP), če je ti dve dejstvi štelo za odločilni, tožečo stranko s tem seznaniti in ji omogočiti, da ponudi ustrezno trditveno podlago in predloži dokaze v zvezi z relevantnimi okoliščinami glede lastninskega preoblikovanja prodajalca.
V takšni situaciji, kot je obravnavana, ko je na relevantnost zlorabe izvršilnega postopka opozorilo šele revizijsko sodišče, je imela tožeča stranka možnost, da v ponovljenem postopku na prvi stopnji v tem delu dopolni navedbe. Sodišče prve stopnje bi tako moralo upoštevati vse dodatne navedbe tožeče stranke (posledično seveda tudi tožene stranke) do konca prvega naroka glavne obravnave v ponovljenem postopku (to je 1. 3. 2016 in ne 20. 10. 2015, ko je bil prvi narok preložen zaradi vloženih vlog strank), s katerimi podrobneje in na novo utemeljujeta okoliščine, ki bi lahko kazale na zlorabo izvršilnega postopka, med drugim tudi v zvezi z zatrjevano navideznostjo odstopljene terjatve. S tem ko novih (pravočasnih) navedb in dokaznih predlogov v ponovljenem postopku ni upoštevalo, je tožeči stranki odvzelo pravico do izjave, na kar pritožba utemeljeno opozarja.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0077556
ZD člen 142, 142/1, 184. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 24, 24/1, 24/2.
nadaljevanje izvršbe zoper dediče – ugovor novega dolžnika – omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove – višina podedovanega premoženja – dokazna sredstva – denarna sredstva na računu – popis in cenitev podedovanega premoženja – enakovrednost dokaznih sredstev – pravica do izjave – kontradiktornost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dedič se svoje odgovornosti kot odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove lahko razbremeni z ugovorom, da je njegova odgovornost omejena do višine podedovanega premoženja. Pri tem mora v ugovoru zatrjevati in dokazati, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost. Pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, da predlaga dokaze ter se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke, je eden izmed elementov pravice do izjave v postopku. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja obveznost, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno relevantna, tudi izvede. Dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da se vsako sporno dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih. Dokazila, ki jih dolžniki lahko priložijo ugovoru so namreč lahko ne le listinska, temveč tudi druga primerna dokazila, s katerimi bi lahko izkazali dejansko višino podedovanega premoženja.
Z zavrnitvijo dokaznih predlogov, ki so bili predlagani v zvezi z bistvenimi dejstvi in ki bi, če bi dolžnik z njimi uspel, lahko pomenili uspeh v postopku, je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, saj je bilo prvemu dolžniku, z nezakonito zavrnitvijo dokaznih predlogov, onemogočeno enakopravno obravnavanje pred sodiščem.
Če so predmet dedovanja le denarna sredstva na računu, ni predviden popis in cenitev podedovanega premoženja v zapuščinskem postopku oziroma cenitev v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove.
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega materialnopravnega izhodišča o tožencu kot zastopniku, ki je podpisal kupoprodajno pogodbo in glede na jasno določbo v prej citirani kupoprodajni pogodbi tudi prejel kupnino v višini 75.000,00 EUR.
Pritožnik ni izkazal, da novih dejstev in novih dokazov, ki jih uveljavlja v pritožbi, brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. Toženec ni pravočasno zatrjeval in izkazal, da bi tožnici izročil znesek kupnine, pridobljen s prodajo njenega stanovanja, niti ni izkazal, da bi tožnica kupnino za sporno stanovanje prejela od kupca stanovanja.
izpolnitveni (paricijski) rok za izselitev iz stanovanja
ZIZ nima posebnih določb, v kakšnem roku se mora dolžnik iz nepremičnin, ki so bile prodane in izročene kupcu, izseliti. Določba drugega odstavka 313. člena ZPP, katerega določbe se smiselno uporabljajo v izvršilnem postopku (15. člen ZIZ), sicer določa 8-dnevni in 15-dnevni rok za izpolnitev denarne terjatve, medtem ko za nedenarno terjatev izrecno določa, da lahko sodišče določi daljši rok.
OZ člen 35, 37, 288, 299, 299/1, 375, 375/1, 375/2, 378, 378/1, 382, 382/1, 1057, 1057/2. ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/1, 40, 40/1, 40/1-3, 53, 53/2. ZPOMZO-1 člen 2. ZPotK-1 člen 15, 15/5, 27, 27/1. ZPP člen 3.
notarski zapis - izvršilni naslov - zakonske zamudne obresti - ničnost pogodbenih določil o zakonskih zamudnih obrestih - potrošniški kredit - odpoklic kredita - pogodbene obresti - linearna metoda - konformna metoda - obrestne obresti - specifikacija predloga
Upnik je kot kreditodajalec uveljavil opcijsko upravičenje, da zahteva v primeru zamude kreditojemalca z določenim številom obrokov kredita plačilo vseh preostalih obrokov pred njihovo zapadlostjo (odpoklic kredita). V tem primeru pogodba ne preneha, ampak je spremenjena le zapadlost preostalega dela kredita, s čimer ostanejo v veljavi vsa druga pogodbena določila, tudi glede pogodbene opredelitve zamudnih obresti.
- Upnikova specifikacija, ki jo je podal v dosedanjih vlogah je neustrezna, saj seštevek pogodbenih in zamudnih obresti presega postavljeni izvršilni zahtevek, s tem pa tudi ni razvidno, koliko od kapitaliziranega zneska odpade na ene in druge obresti. Podan tudi ni časovni prikaz teka obresti od posameznega dela glavnice kredita po njihovi zapadlosti (iz izvršilnega naslova izhaja obročno plačilo kredita).
- Zamudne obresti tečejo le od zapadlega neplačanega dela čiste glavnice kredita.
- Do učinkovanja odpoklica kredita, ko so zapadli tudi preostali še ne zapadli obroki kredita, upnik ni upravičen do obračunavanja zamudnih obresti od celotnega zneska glavnice.
- Pogodbene (redne) obresti po svoji naravi tečejo le od nastanka kreditne obveznosti do njene zapadlosti (prvi odstavek 382. člena OZ). Navedeno pomeni, da za zapadli del čiste glavnice kredita ne morejo več teči pogodbene obresti, ampak le še zamudne obresti. Pogodbene obresti po zapadlosti dela glavnice kredita tečejo le še od nezapadlega dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085160
OZ člen 132, 168, 336, 336/1, 640, 641, 642, 642/3. ZPP člen 285.
zastaranje – gradbena pogodba – pravica do plačila – izročitev – prevzem opravljenega posla – pravilno opravljen posel – zapadlost terjatve iz gradbene pogodbe – znižanje plačila – vrednost dela – izgubljeni dobiček – trditveno breme
Izrecne določbe o tem, kdaj pridobi podjemnik pravico do plačila, OZ ne določa. Je pa to pravilo mogoče izpeljati iz osrednje značilnosti podjemnikove (oziroma izvajalčeve) storitvene obveznosti kot obligacije rezultata. Pravico do plačila za opravljen posel podjemnik tako ne pridobi zgolj z dokončanjem posla, temveč šele z izročitvijo naročniku (oziroma dosledneje, ko naročniku omogoči, da opravi prevzem opravljenega posla). Ko mu torej omogoči, da opravljeni posel uporabi za namen (za uresničitev interesa), zaradi katerega je sklenil podjemno pogodbo.
Znižanje plačila je odvisno od vrednosti dela in če je bilo v Pogodbi mogoče ločeno oceniti vrednost del za konstrukcijo in ločeno vrednost del za fasado, ni utemeljenega razloga, da se znižanje plačila ne bi opravilo glede na vrednost izvršenega dela (zgolj) za fasado.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086068
OZ člen 246, 741, 741/3, 741/4, 742, 742/1, 743, 746.
odgovornost bolnišnice – odgovornost za pacientove stvari – hramba – gostinska hramba – varovanje osebnih predmetov pacientov – protipravnost – skrbnost pri hrambi – razbremenitev odgovornosti – obseg škode – vzročna zveza – hospitalizacija – sef – odtujitev bančne kartice – nepooblaščen dvig denarnih sredstev – dokazno breme
Za stvari, ki jih pacient izroči v hrambo bolnišnici, velja četrti odstavek 741. člena OZ, po katerem bolnišnica dolguje popolno odškodnino; enako velja, če je škoda nastala po krivdi bolnišnice ali po krivdi osebe, za katero odgovarja. Prva toženka bi torej morala dokazati, da je pri prevzemu, hrambi in izročitvi tožnikovih stvari ravnala dovolj skrbno, da škoda ne bi mogla nastati. Odškodninske odgovornosti bi se lahko razbremenila le, če bi dokazala, da je škoda nastala zaradi okoliščin, ki jih ni mogla preprečiti, jih odpraviti ali se jim izogniti. Doslej prepričljivih trditev in dokazov o tem ni ponudila.
Dejstvo, da je dostop do sefa, v katerem je prva toženka hranila tožnikove stvari, vključno z njegovimi bančnimi karticami, imelo kar trinajst oseb, vzbuja resne pomisleke o tem, da je prva toženka zadostila zahtevani skrbnosti pri hrambi pacientovih stvari. Kako je nadzorovala dostop do sefa, ni pojasnila. Za povrh ni poskrbela niti za natančen popis pacientovih stvari, predvsem dokumentov, ki jih je prevzela v hrambo.
Tudi če bi se izkazalo, da je tožnik morebiti prepozno priglasil, da je njegova bančna kartica izginila, pa bi po 743. členu OZ obdržal pravico do odškodnine, le da bi zaradi prevalitve dokaznega bremena moral sam dokazati, da je škoda nastala po krivdi prve toženke ali osebe, za katero ona odgovarja.
Tožbeni zahtevek na ugotovitev nedopustnosti izvršbe mora vsebovati navedbo vseh predmetov, glede katerih tožnik zatrjuje, da je izvršba zaradi kakšne njegove pravice nedopustna. V nasprotju z načelom dispozitivnosti je, če sodišče dopolni tožnikov zahtevek z opisom teh predmetov.
povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravic osebnosti - poseg v osebnostno pravico do zasebnosti in osebnega dostojanstva - čast in dobro ime - duševne bolečine
Dogodek, zaradi katerega sta tožnici v preteklosti vzbudili zanimanje javnosti, ni takšne narave, ki bi mu bilo mogoče pripisati tudi njuno hotenje izpostaviti se v javnosti ali jima posledično naložiti kakršnokoli obvezo sprejeti interes javnosti za njuno življenje v zvezi z njim. Prvi tožnici in drugi tožnici zato ni mogoče šteti za relativno javni osebi.
OZ člen 468, 468/3, 639, 639/3. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – jamčevalni zahtevki – odprava napak na stroške prodajalca – refleksna škoda
Refleksna škoda je škoda, ki kupcu, zaradi napake stvari, nastane na drugih njegovih dobrinah. V obravnavanem primeru ne gre za takšno škodo. Tožeča stranka zahteva povračilo škode, ki ji je nastala s tem, ko je na zahtevo končnega kupca na lastne stroške zamenjala frekvenčni regulator. Gre torej za situacijo, ko od tožene stranke (dobavitelja/podjemnika) dejansko zahteva povračilo stroškov, ki naj bi jih imela s tem, ko je sama odpravila njegovo napako.
Odprava napak na stroške prodajalca je mogoča tudi pri prodajni pogodbi.
oprostilna sodba - pravni interes za vložitev pritožbe - napoved pritožbe zoper sodbo - odločba o stroških kazenskega postopka
Obdolženec ima pravni interes za pritožbo zoper oprostilno sodbo, in sicer zoper odločbo o stroških kazenskega postopka, na podlagi katere je sodišče nepravilno odločilo, da vsi stroški kazenskega postopka vključno s potrebnimi izdatki in nagrado njegovih zagovornikov bremenijo oškodovanko kot tožilko.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072626
ZPIZ-1 člen 271, 274, 274/2. ZPIZ-2 člen 190, 190a,193, 193/2. ZOZP člen 18. ZPP člen 328.
nadomestilo za invalidnost – regres plačanih nadomestil za invalidnost – ugotavljanje odškodnine – odgovornost zavarovalnice za škodo zavodu – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – prometna nesreča – sprememba zakonodaje – pisna pomota
Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2 (glede na prej veljavni drugi odstavek 274. člena ZPIZ-1) resda določa, da sme zavod terjati odškodnino brez omejitev, ki so določene v drugih zakonih, vendar ta določba še vedno ne daje pravne podlage, po kateri bi lahko tožnica od toženke kot odgovornostne zavarovalnice zahtevala regres plačanih nadomestil za invalidnost. Tako podlago daje šele novi 190a. člen ZPIZ-2, ki pa v konkretnem primeru ni uporabljiv.