ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZZavar člen 14, 120 – 124.
odškodninska odgovornost uprave - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - polje podjetniške presoje - trditveno in dokazno breme
Tožnik mora podati trditve, ki omogočajo zaključek o obstoju nedopustnega ravnanja in iz katerih so razvidni vsebina očitka in njegove posledice v taki meri, da lahko toženec dokazuje, da je bilo njegovo ravnanje v skladu s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Toženec mora zatrjevati in dokazati, da je ravnal v skladu z dolžno skrbnostjo ali da je nekrivdno ni upošteval ali da bi do škode prišlo tudi v primeru ravnanja z dolžno skrbnostjo. V ta okvir sodi tudi dokazovanje trditev, da je ravnal v okviru – praviloma širokega – polja podjetniške presoje, se pravi, da je smel razumno domnevati, da je odločitev, sprejeta na podlagi ustreznih informacij, v dobro družbe.
Navedeno predpostavlja, da je zbral vse razpoložljive informacije pravnega in dejanskega značaja, da je na tej podlagi skrbno ocenil prednosti in slabosti možnih odločitev in da je upošteval razpoznana tveganja.
Ne (vsebinska) povezanost obeh zahtevkov, ne okoliščina (ne)obstoja interesa tožnikov za vodenje te pravde v primeru uspeha v zadevi I P 1588/2014 ne pomenita, da imamo opravka s predhodnim vprašanjem. Za kaj takega mora obstajati odvisnost, kot jo opredeljuje 13. člen ZPP, ki pa v konkretnem primeru ni razvidna.
ZFPPIPP člen 19/1, 121, 121/1, 226, 226/4, 262, 263, 264, 331, 331/2, 341, 341/2, 341/7, 364, 366/2, 371/10, 374, 371, 371/10, 371/11, 371/11-1, 374. OZ člen 311.
prodaja premoženja ločitvenemu upniku - posebna razdelitvena masa - izročitev nepremičnin kupcu - pravnomočnost sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase v pobot terjatev – ločitvena pravica
V obravnavanem primeru prodaje premoženja stečajnega dolžnika je stečajni dolžnik pridobil terjatev do kupca tega premoženja na plačilo kupnine. Ker pa ima navedeni kupec pravico do ločenega poplačila iz tega premoženja, po presoji pritožbenega sodišča ni ovir za pobot navedenih terjatev, če so izpolnjene materialnopravne predpostavke za pobot iz 311. člena OZ, torej če gre za medsebojni denarni terjatvi in če sta obe zapadli.
Terjatev upnika DUTB d.d. za poplačilo iz posebne razdelitvene mase še ni zapadla, ker sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase niti pravnomočen še ni postal, torej doslej še niso izpolnjeni materialnopravni pogoji za pobot terjatve stečajnega dolžnika do upnika DUTB d.d. kot kupca za plačilo kupnine s terjatvijo upnika DUTB d.d. do poplačila njegove terjatve iz posebne razdelitvene mase. Prvostopenjsko sodišče je s tem, ko je akceptiralo medsebojni pobot še pred pravnomočnostjo sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase, torej zmotno uporabilo materialno pravo.
Ustanoviteljico vrtca ni moč uvrstiti v krog oseb, ki so po zakonu lahko stranke v delovnem sporu. Tožnica in druga toženka nista v razmerju delavca in delodajalca, med njima niti ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo kot specializirano pristojno delovno sodišče.
predmet zapuščine – darilo – dokazovanje – dokazna ocena
Sodišče je na podlagi izpovedbe prvega toženca ocenilo, da so bila sredstva na pokojnikovem bančnem računu namenjena plačevanju stroškov pokojnika, za kar je bil prvi toženec tudi pooblaščen, darilnega namena (med drugim) pa takšno pooblastilo samo po sebi ne dokazuje, poleg navedenega pa ni bilo dano istočasno, kot naj bi bila, po navedbah tožencev, sklenjena sporna ustna darilna pogodba.
motenje posesti - ponovno motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - izvršilni naslov - izdaja novega sklepa o izvršbi - nedopustnost vložitve nove tožbe o ponovnem motenju
Kadar tožena stranka (dolžnik) ponovno moti posest, potem ko je bilo prejšnje posestno stanje že vzpostavljeno (bodisi prostovoljno bodisi v izvršilnem postopku) na način, ki se v bistvenem ne razlikuje od prejšnjega motenja, lahko predlaga upnik v roku 30 dni, najkasneje pa v roku enega leta, na podlagi istega izvršilnega naslova izdajo novega sklepa o izvršbi. To izhaja iz dela sklepa sodišča o motenju posesti, s katerim se toženi stranki prepoveduje v bodoče posegati v posest tožeče stranke s takimi ali podobnimi ravnanji. To pomeni, da tožeča stranka pred ponovnim motenjem nima možnosti izbire sodnega varstva. Ne more namreč uspešno vložiti nove tožbe ob vsakem ponovnem motenju, saj bi bilo ponovno razpravljanje o enakovrstnem motenju obravnavanje zadeve, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno in glede katere že obstaja izvršilni naslov.
EKČP člen 8. ZZZDR člen 105, 105/3, 129. ZUJF člen 12.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo – skupno starševstvo – koristi otroka – mnenje centra za socialno delo – sodni izvedenec – določitev stikov – določitev preživnine – višina preživnine – preživninske potrebe otroka – preživninske zmožnosti staršev – otroški dodatek – dodatek na veliko družino
Sodišče je ustrezno argumentiralo svojo odločitev, da se hčerke zaupajo v varstvo in vzgojo materi. Iz izpodbijane sodbe smiselno izhaja, da skupno starševstvo ne bi bilo v korist mladoletnih hčera. Podlago za sprejeto odločitev med drugim predstavlja tudi mnenje pristojnega centra za socialno delo. V primeru nestrinjanja z mnenjem je imel pritožnik na razpolago vse možnosti, da mnenju konkretizirano oporeka in predlaga postavitev izvedenca. Tega se pritožnik ni poslužil, zato je sodišče, ki je mnenju strokovnega organa sledilo, ravnalo pravilno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084995
OZ člen 9, 103, 112, 112/4, 239, 239/1, 282, 282/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 20a.
sporazum o delitvi skupnega premoženja – notarski zapis – izpolnitev obveznosti – materialno procesno vodstvo – kršitev pogodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Na podlagi sporazuma ima tožnica torej drugačen zahtevek, od tega, ki ga uveljavlja, za katerega pa poleg tega že ima izvršilni naslov (sporazum). To je zaznalo tudi sodišče prve stopnje (pa na to ni v okviru materialnega procesnega vodstva opozorilo tožeče stranke, čeprav bi jo moralo), ko je obrazložilo, da je „... to tožbo šteti kot zahtevek za izpolnitev obveznosti, vendar ne na način, kot sta se pravdni stranki dogovorili s pogodbo, pač pa je tožnica zahtevek spremenila na ta način, da je toženec dolžan plačati kupnino za stanovanje njej.“ Kaj daje tožnici pravno podlago zahtevati “izpolnitev obveznosti, vendar ne na način, kot sta se pravdni stranki dogovorili s pogodbo“, torej drugače, kot je bilo dogovorjeno, sodišče prve stopnje ni obrazložilo, pritožbeno sodišče pa podlage za to ob dosedanjih ugotovitvah sodišča prve stopnje ne najde.
URS člen 14, 23, 23/1, 54, 54/1. ZZZDR člen 113, 113/1, 113/2, 113/3. ZPP člen 421, 421/1.
pravica do učinkovitega sodnega varstva - nova odločba o varstvu in vzgoji otrok ter o stikih - spremenjene razmere - koristi otroka - pravnomočna sodna odločba - izvrševanje roditeljske pravice - skupno starševstvo
Sprememba pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otrok, mora biti bistvena, saj vsakršna sprememba še ne more povzročiti nove dodelitve otroka. Spoštovanje pravnomočne sodne odločbe je splošno pomembna ustavnopravna vrednota ter sestavni del pravice do učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS. Iz navedenega razloga morajo biti zato bistveno spremenjene okoliščine na strani enega od staršev oziroma na strani otrok. Predpostavlja se namreč, da pravnomočna sodna odločba, v kateri je odločeno o dodelitvi mladoletnih otrok v vzgojo in varstvo razvezanima zakoncema, temelji na spoštovanju načela največje koristi otroka.
ZTLR člen 55. ZZK-1 člen 19. ZPP člen 7, 108, 212, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
stvarna pravica na tuji stvari – služnostna pravica – priposestvovanje – priposestvovalna doba – trditveno in dokazno breme – razlogi o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Drži sicer, da je število voženj, ki je potrebno za izkoriščanje gozdnih zemljišč, redkejše, kot število voženj za izrabo drugih kmetijskih zemljišč, vendar priposestvovalna doba ne more pričeti teči preden so se vožnje dejansko začele izvajati. Na tožeči stranki je dokazno breme, da so te potekale kontinuirano celotno priposestvovalno dobo, torej že pred letom 1995. Ker sodbe glede poteka dvajsetletnega dejanskega izvrševanja stvarne služnosti ni mogoče preizkusiti, saj o izvrševanju med letoma 1989, ki ga sodišče šteje kot odločilno za začetek teka priposestvovalne dobe, in letom 1995, ni podatkov, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je služnost mogoče priposestvovati le v obsegu dejanskega izvajanja in ne širše, zato mora sodišče ločeno ugotavljati morebitno priposestvovanje služnosti pešpoti od priposestvovanja služnosti z uporabo vseh vozil, namenjenih izvajanju gozdnih del.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068463
URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 416, 416/2. ZD člen 145. SPZ člen 70, 70/1, 72, 72/5.
kolektivna terjatev – skupnost dedičev – dediščinska skupnost – razdelitev zapuščine – dedni dogovor – spor majhne vrednosti – kršitev ustavne pravice do enakega varstva – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – oblikovanje tožbenega zahtevka
Tožnica, ki je od toženca zahtevala plačilo kolektivne terjatve, bi morala tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi zahtevala izpolnitev v korist dediščinske skupnosti ali pa, da toženec zahtevani znesek položi pri sodišču.
odvzem poslovne sposobnosti – blodnjava motnja – izvedensko mnenje – nagrada izvedenca
Sodišče je na naroku zaslišalo sodno izvedenko, ki je svoje psihiatrično mnenje še dodatno obrazložila in podala izčrpne razloge, h katerim pritožbeno sodišče nima kaj dodati. Nobenega razloga tudi ni bilo, da sodišče kljub nasprotovanju nasprotne udeleženke, da sodna izvedenka ni opravila niti enega testiranja njenih nadnaravnih sposobnosti in ni dojela, da gre za izjemen primer, mnenja izvedenke ne bi upoštevalo.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0077556
ZD člen 142, 142/1, 184. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 24, 24/1, 24/2.
nadaljevanje izvršbe zoper dediče – ugovor novega dolžnika – omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove – višina podedovanega premoženja – dokazna sredstva – denarna sredstva na računu – popis in cenitev podedovanega premoženja – enakovrednost dokaznih sredstev – pravica do izjave – kontradiktornost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dedič se svoje odgovornosti kot odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove lahko razbremeni z ugovorom, da je njegova odgovornost omejena do višine podedovanega premoženja. Pri tem mora v ugovoru zatrjevati in dokazati, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost. Pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, da predlaga dokaze ter se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke, je eden izmed elementov pravice do izjave v postopku. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja obveznost, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno relevantna, tudi izvede. Dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da se vsako sporno dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih. Dokazila, ki jih dolžniki lahko priložijo ugovoru so namreč lahko ne le listinska, temveč tudi druga primerna dokazila, s katerimi bi lahko izkazali dejansko višino podedovanega premoženja.
Z zavrnitvijo dokaznih predlogov, ki so bili predlagani v zvezi z bistvenimi dejstvi in ki bi, če bi dolžnik z njimi uspel, lahko pomenili uspeh v postopku, je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, saj je bilo prvemu dolžniku, z nezakonito zavrnitvijo dokaznih predlogov, onemogočeno enakopravno obravnavanje pred sodiščem.
Če so predmet dedovanja le denarna sredstva na računu, ni predviden popis in cenitev podedovanega premoženja v zapuščinskem postopku oziroma cenitev v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove.
Dela nadzornika ne gre enačiti s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Slednje izvaja policija po predpisanem postopku na podlagi odredbe državnega tožilca oziroma sodišča v točno določenih primerih. Nadzornika sta izvajala nadzor neodvisno od dela policije, skladno s pogodbenimi določili in internimi pravili, zato je zmotno pritožbeno stališče, da sta izvajala ukrep tajnega opazovanja.
Za pregled delno odprtega nebivalnega kontejnerja, stoječega na odprtem, neograjenem, velikem parkirišču ni potrebna odredba za hišno preiskavo. To velja še toliko bolj ob danem obdolženčevem soglasju za pregled.
motenjski spor – vzpostavitev prejšnjega stanja – postopek deložacije – izpraznitev poslovnega prostora – izpraznitev nepremičnine – ravnanje izvršitelja – način izvršbe – rubež – oprava rubeža – protipravnost
Izvršitelj je dolžan opraviti neposredna dejanja izvršbe, ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če sodišče odredi drugače. Sodni izvršitelj po seznanitvi, da je sklep o izvršbi pravnomočen, in ob odsotnosti obvestila sodišča, da obstajajo zadržki za opravo rubeža, tožnikovih ugovorov ni smel upoštevati.
Odstranitev pritožnikovih stvari iz poslovnega prostora ne predstavlja nedopustnega ravnanja izvršilnega organa, četudi pritožnik ni bil dolžnik v izvršilnem postopku. Odstranitvena dejanja se namreč nanašajo tudi na osebe, ki niso dolžniki v izvršilnem postopku.
obseg zapuščine – spor o obsegu zapuščine – prekinitev postopka – napotitev na pravdo
Spor med dediči o tem, ali določeno premoženje spada v zapuščino ali ne, ima za posledico obligatorno prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev strank na pravdo. Prvostopenjsko sodišče je res zapuščinski postopek dvakrat prekinilo, vendar za ugotavljanje drugih spornih dejstev. Oporočnima dedičema ni bilo omogočeno, da s tožbo uveljavljata svoja upravičenja, ki jih opirata na tezo, da premoženje, ki je bilo predmet sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanjem med zapustnikom in njima, ne spada v zapuščino in zato zapuščine ni ter posledično nista dolžna izplačati dednega deleža nujnemu dediču.
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega materialnopravnega izhodišča o tožencu kot zastopniku, ki je podpisal kupoprodajno pogodbo in glede na jasno določbo v prej citirani kupoprodajni pogodbi tudi prejel kupnino v višini 75.000,00 EUR.
Pritožnik ni izkazal, da novih dejstev in novih dokazov, ki jih uveljavlja v pritožbi, brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. Toženec ni pravočasno zatrjeval in izkazal, da bi tožnici izročil znesek kupnine, pridobljen s prodajo njenega stanovanja, niti ni izkazal, da bi tožnica kupnino za sporno stanovanje prejela od kupca stanovanja.
PRAVO DRUŽB – SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085155
ZSReg člen 9, 9/2, 17, 17/1, 19, 36, 36/1. ZNP člen 37.
vpis zaznambe pravnomočne sodbe in sklepa – odločanje po uradni dolžnosti – postopek vpisa v sodni register –postopek s pritožbo
Z izpodbijanim sklepom je bila le realizirana vsebina prvostopenjske sodbe in sklepa. S sklepom je bilo ugodeno ugovoru zoper izdano začasno odredbo in zavrnjen predlog za njeno izdajo. S sodbo pa je bila ugotovljena ničnost sklepov skupščine subjekta vpisa.
Smiselno je sicer v razlogih izpodbijanega sklepa zapisano, da je izpodbijani sklep izdan v korist pritožniku in subjektu vpisa. Slednje razloge je mogoče razumeti tako, da pritožba, s katero pritožnik ne more zase doseči koristi in si s sodno odločbo izboljšati svoj pravni položaj, nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. Iz podatkov spisa niti ne izhaja, da bi pritožnik pojasnil, zakaj utegne biti njegov pravni interes s sodno odločbo prizadet. Le tako bi lahko registrsko sodišče na podlagi njegovih pojasnil pravilno presojalo, ali ima sploh položaj udeleženca v postopku (prvi odstavek 17. člena ZSReg).
ZUN člen 46. SZ člen 9. ZPN člen 7. ZPDS člen 6. ZVEtL člen 7, 7/4, 7/4-1, 30, 30/5, 30/6. SZ-1 člen 190.
pripadajoče zemljišče – funkcionalno zemljišče – solastnina – etažna lastnina – večstanovanjska stavba – družbena lastnina – pravica uporabe – lastninska pravica – spor o lastništvu – spor o obsegu funkcionalnega zemljišča – postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – zaključena celota – kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča – subsidiarni kriteriji – namenska opredelitev funkionalnega zemljišča – pretekla raba – merila in pogoji iz prostorskih aktov, ki so veljali v času izgradnje
Kaj je pravna podlaga za določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003? Če je bila že izdana pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele, se uporabi peti odstavek 30. člena ZVEtL. V nasprotnem primeru se uporabi šesti odstavek tega člena, pri čemer je primarni kriterij določitev funkcionalnega zemljišča na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, subsidiarno pa kriteriji iz četrtega odstavka 7. člena, razen njegove 3. točke, ki je na podlagi šestega odstavka 30. člena ZVEtL nadomeščena s kriterijem „merila in pogoji iz tistih prostorskih aktov, ki so veljali v času izgradnje stavbe.“