motenjski spor – vzpostavitev prejšnjega stanja – postopek deložacije – izpraznitev poslovnega prostora – izpraznitev nepremičnine – ravnanje izvršitelja – način izvršbe – rubež – oprava rubeža – protipravnost
Izvršitelj je dolžan opraviti neposredna dejanja izvršbe, ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če sodišče odredi drugače. Sodni izvršitelj po seznanitvi, da je sklep o izvršbi pravnomočen, in ob odsotnosti obvestila sodišča, da obstajajo zadržki za opravo rubeža, tožnikovih ugovorov ni smel upoštevati.
Odstranitev pritožnikovih stvari iz poslovnega prostora ne predstavlja nedopustnega ravnanja izvršilnega organa, četudi pritožnik ni bil dolžnik v izvršilnem postopku. Odstranitvena dejanja se namreč nanašajo tudi na osebe, ki niso dolžniki v izvršilnem postopku.
Zakon o agrarni skupnosti ne ureja primerov dedovanja, ki so urejeni v Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic.
Ker ni ugotovljeno, da je pritožnica članica agrarne skupnosti, ni podlage za zaključek, da deduje v naravi zapustnikovo premoženje, ki je vključeno v agrarno skupnost.
nekokretiziran ugovor – priznano dejstvo – pogodba o ustanovitvi računa – pogodba o zlatem računu – nedovoljeno negativno stanje – kršitev pogodbene obveznosti – odstop od pogodbe
V primeru, če toženec poda pavšalen in nekonkretiziran ugovor, iz katerega ni možno razbrati, kateri bančni stroški iz izpisa prometa so prerekani, ter ugovora ne obrazloži niti po navedbah nasprotne stranke, kjer izrecno navaja, da je ugovor pavšalen in se zato ne more določno opredeliti do posameznega bančnega stroška, se dejstva, ki jih je navedla tožnica, štejejo za priznana, saj so bila zanikana pavšalno in brez navajanja razlogov.
Toženec je s Pogodbo o ustanovitvi računa in Pogodbo o zlatem računu zavezal zagotoviti redne prilive denarnih sredstev, vendar teh določil ni spoštoval ter je zato prišel v nedovoljeno negativno stanje. S tem je kršil pogodbene obveznosti, zato je tožeča stranka od pogodb odstopila.
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega materialnopravnega izhodišča o tožencu kot zastopniku, ki je podpisal kupoprodajno pogodbo in glede na jasno določbo v prej citirani kupoprodajni pogodbi tudi prejel kupnino v višini 75.000,00 EUR.
Pritožnik ni izkazal, da novih dejstev in novih dokazov, ki jih uveljavlja v pritožbi, brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. Toženec ni pravočasno zatrjeval in izkazal, da bi tožnici izročil znesek kupnine, pridobljen s prodajo njenega stanovanja, niti ni izkazal, da bi tožnica kupnino za sporno stanovanje prejela od kupca stanovanja.
začasni skrbnik zapuščine – postavitev začasnega skrbnika – upravljanje zapuščine – sporazum o upravljanju zapuščine
Od zapustnikove smrti z zapuščino (hišo s pripadajočim zemljiščem) upravlja zapustnikov sin, čemur sodedinja nasprotuje in poudarja, da jo je sodedič kljub njenim ugovorom iz upravljanja zapuščine povsem izključil in kljub njenim predlogom ni pripravljen na noben dogovor, z zapuščino pa upravlja izključno v svojo korist. V takšnih okoliščinah je postavitev začasnega skrbnika potrebna, saj očitno med zakonitima dedičema ni mogoče doseči sporazuma o upravljanju zapuščine, potrebno pa je, da se uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino.
priposestvovanje – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti na javnem dobru – priposestvovanje stvari v občinski lasti – javno dobro
Dejstvo, da naj bi tožnik skupaj s svojimi pravnimi predniki za potrebe svoje nepremičnine več kot 100 let uporabljal sporno („služeče“) zemljišče za hojo in vožnjo, je brez pomena. Tožnik namreč ne zanika ugotovitve izpodbijane sodbe, da je bilo sporno zemljišče vse od nastavitve zemljiške knjige do leta 2013 javno dobro. Tožnik in njegovi pravni predniki so tako s hojo in vožnjo po sporni poti izvrševali pravico javnega prava. Čeprav je bila po vsebini podobna služnosti kot pravici zasebnega prava, opisana uporaba tujega zemljišča, kljub njeni dolgotrajnosti ni mogla privesti do priposestvovanja služnosti, saj se obe pravici izključujeta.
ZUN člen 46. SZ člen 9. ZPN člen 7. ZPDS člen 6. ZVEtL člen 7, 7/4, 7/4-1, 30, 30/5, 30/6. SZ-1 člen 190.
pripadajoče zemljišče – funkcionalno zemljišče – solastnina – etažna lastnina – večstanovanjska stavba – družbena lastnina – pravica uporabe – lastninska pravica – spor o lastništvu – spor o obsegu funkcionalnega zemljišča – postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – zaključena celota – kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča – subsidiarni kriteriji – namenska opredelitev funkionalnega zemljišča – pretekla raba – merila in pogoji iz prostorskih aktov, ki so veljali v času izgradnje
Kaj je pravna podlaga za določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003? Če je bila že izdana pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele, se uporabi peti odstavek 30. člena ZVEtL. V nasprotnem primeru se uporabi šesti odstavek tega člena, pri čemer je primarni kriterij določitev funkcionalnega zemljišča na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, subsidiarno pa kriteriji iz četrtega odstavka 7. člena, razen njegove 3. točke, ki je na podlagi šestega odstavka 30. člena ZVEtL nadomeščena s kriterijem „merila in pogoji iz tistih prostorskih aktov, ki so veljali v času izgradnje stavbe.“
Sodišče prve stopnje je kljub (pravilnemu) stališču, da so tožnikova pričakovanja trajnejše zveze s toženko predstavljala odločilen nagib za izročitev daril (denarja) in da je nagib pri darilni pogodbi tako pomemben, da njegov odpad pomeni odpad pravne podlage, tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je za nekatera darila (sodišče prve stopnje ne pojasni za katera to velja), možna naturalna restitucija. Takšni razlogi so (ker sodišče ne pojasni, zakaj in za katera darila je možna naturalna restitucija) nejasni (kar onemogoča preizkus sodbe) in nasprotujejo ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik toženki naklonil več daril oziroma denarnih sredstev in ji tako omogočil nabavo premičnin in nepremičnin.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0084991
OZ člen 131, 147, 147/1.
podlage odškodninske odgovornosti – odgovornost za drugega – odgovornost delodajalcev – poškodba policista na tekmovanju – krivdna odgovornost – protipravnost ravnanja – varno delovno okolje
Ravnanje, ki z zakonom ali drugim predpisom ni določeno kot protipravno, postane kljub temu nedopustno, če je možnost nastanka škode njegova predvidljiva posledica (ki ni nujno najbolj običajna, pogosta, pač pa je stopnja njene verjetnosti lahko tudi nizka).
Ker zavarovanec toženke ni storil vsega, kar bi moral in mogel storiti, da bi vaja potekala varno, je ravnal neskrbno in s tem malomarno. Po drugi strani tožniku neskrbnosti ni mogoče očitati. Res je sicer, da si je poligon ogledal in je bil s postavljenimi količki (enako kot ostali člani ekipe) seznanjen, vendar je bil pri izvedbi vaje odvisen še od svojih sotekmovalcev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084995
OZ člen 9, 103, 112, 112/4, 239, 239/1, 282, 282/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 20a.
sporazum o delitvi skupnega premoženja – notarski zapis – izpolnitev obveznosti – materialno procesno vodstvo – kršitev pogodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Na podlagi sporazuma ima tožnica torej drugačen zahtevek, od tega, ki ga uveljavlja, za katerega pa poleg tega že ima izvršilni naslov (sporazum). To je zaznalo tudi sodišče prve stopnje (pa na to ni v okviru materialnega procesnega vodstva opozorilo tožeče stranke, čeprav bi jo moralo), ko je obrazložilo, da je „... to tožbo šteti kot zahtevek za izpolnitev obveznosti, vendar ne na način, kot sta se pravdni stranki dogovorili s pogodbo, pač pa je tožnica zahtevek spremenila na ta način, da je toženec dolžan plačati kupnino za stanovanje njej.“ Kaj daje tožnici pravno podlago zahtevati “izpolnitev obveznosti, vendar ne na način, kot sta se pravdni stranki dogovorili s pogodbo“, torej drugače, kot je bilo dogovorjeno, sodišče prve stopnje ni obrazložilo, pritožbeno sodišče pa podlage za to ob dosedanjih ugotovitvah sodišča prve stopnje ne najde.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086068
OZ člen 246, 741, 741/3, 741/4, 742, 742/1, 743, 746.
odgovornost bolnišnice – odgovornost za pacientove stvari – hramba – gostinska hramba – varovanje osebnih predmetov pacientov – protipravnost – skrbnost pri hrambi – razbremenitev odgovornosti – obseg škode – vzročna zveza – hospitalizacija – sef – odtujitev bančne kartice – nepooblaščen dvig denarnih sredstev – dokazno breme
Za stvari, ki jih pacient izroči v hrambo bolnišnici, velja četrti odstavek 741. člena OZ, po katerem bolnišnica dolguje popolno odškodnino; enako velja, če je škoda nastala po krivdi bolnišnice ali po krivdi osebe, za katero odgovarja. Prva toženka bi torej morala dokazati, da je pri prevzemu, hrambi in izročitvi tožnikovih stvari ravnala dovolj skrbno, da škoda ne bi mogla nastati. Odškodninske odgovornosti bi se lahko razbremenila le, če bi dokazala, da je škoda nastala zaradi okoliščin, ki jih ni mogla preprečiti, jih odpraviti ali se jim izogniti. Doslej prepričljivih trditev in dokazov o tem ni ponudila.
Dejstvo, da je dostop do sefa, v katerem je prva toženka hranila tožnikove stvari, vključno z njegovimi bančnimi karticami, imelo kar trinajst oseb, vzbuja resne pomisleke o tem, da je prva toženka zadostila zahtevani skrbnosti pri hrambi pacientovih stvari. Kako je nadzorovala dostop do sefa, ni pojasnila. Za povrh ni poskrbela niti za natančen popis pacientovih stvari, predvsem dokumentov, ki jih je prevzela v hrambo.
Tudi če bi se izkazalo, da je tožnik morebiti prepozno priglasil, da je njegova bančna kartica izginila, pa bi po 743. členu OZ obdržal pravico do odškodnine, le da bi zaradi prevalitve dokaznega bremena moral sam dokazati, da je škoda nastala po krivdi prve toženke ali osebe, za katero ona odgovarja.
USTAVNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081746
URS člen 36. OZ člen 480, 480/1. ZVKSES člen 25, 25/3. ZPP člen 251.
odgovornost prodajalca za stvarne napake – jamčevanje za napake – jamčevalni zahtevki – sanacija napak – neodprava napak – ponovno opozarjanje – ogled – prisotnost stranke na ogledu – dokaz – izvajanje dokaza – zagotovitev vstopa v stanovanje – načelo enakega obravnavanja
V obravnavani zadevi tožena stranka ne nasprotuje dejanskim ugotovitvam, da je po obvestilu o napakah izvedla določena sanacijska dela ter se s takšnim ravnanjem ne le zavezala odpraviti napake, pač pa jih je tudi začela odpravljati. Ker je torej tožnika pustila v prepričanju, da bodo napake odpravljene, se na potek enoletnega prekluzivnega roka ne more sklicevati.
Ker napak toženka v primernem roku ni odpravila, sta imela tožnika v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZVKSES po poteku roka pravico vztrajati pri zahtevku na odpravo napak, sama odpraviti napake na stroške tožene stranke ali zahtevati znižanje kupnine. Zakon ponovnega opozarjanja, češ da z delnimi sanacijskimi ukrepi napake niso bile odpravljene, ne zahteva.
ZPP ne predpisuje, da mora izvedenec na ogled, ki ga opravi zato, da lahko odgovori na vprašanja sodišča, vabiti tudi stranke.
Tožena stranka nadalje zatrjuje kršitev načela enake obravnave, ker je bila ob ogledu prisotna tožeča stranka. Navedenemu pritožbeno sodišče ne sledi, saj je bila navzočnost tožnikov ob ogledu potrebna zato, da sta zagotovila vstop v njuno stanovanje, v katerem se je opravljal ogled (36. člen URS).
spor majhne vrednosti – upravnik – večstanovanjska hiša – stroški upravljanja – stroški ogrevanja – akontacija stroškov ogrevanja – fiksni del – dejanska poraba – variabilni del – izvrševanje pravic najemnika
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka izstavljala račune za ogrevanje toženi stranki, ki teh računov ni poravnala. Računi so bili dovolj jasni, po zaslišanju tožeče stranke je sodišče prve stopnje odgovorilo na ugovore tožene stranke, zato ni podana očitana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
OZ člen 132, 168, 168/1, 168/3. ZGD-1 člen 71 – 75. ZOdvT tarifna številka 3100.
nezmožnost za delo – zaposlitev nadomestnega delavca – samozaposlena oseba – navadna škoda – izgubljeni dobiček – nagrada za postopek
Tožnik ima status samozaposlene osebe in pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da je njegov pravni položaj primerljiv s položajem samostojnega podjetnika v slovenskem prostoru (določbe 71. do 75. člena Zakona o gospodarskih družbah).
Samozaposlena oseba si ne izplačuje plače, njena plača je dobiček. S prisluženim denarjem lahko kadarkoli razpolaga. S tem, ko je tožnik del zaslužka potrošil za plačilo nadomestnega delavca, mu je nedvomno nastala škoda in to navadna škoda, saj se mu je zaslužek (osebno premoženje) zmanjšal za sporni znesek (132. člen Obligacijskega zakonika).
Nagrada za postopek nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe.
URS člen 14, 23, 23/1, 54, 54/1. ZZZDR člen 113, 113/1, 113/2, 113/3. ZPP člen 421, 421/1.
pravica do učinkovitega sodnega varstva - nova odločba o varstvu in vzgoji otrok ter o stikih - spremenjene razmere - koristi otroka - pravnomočna sodna odločba - izvrševanje roditeljske pravice - skupno starševstvo
Sprememba pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otrok, mora biti bistvena, saj vsakršna sprememba še ne more povzročiti nove dodelitve otroka. Spoštovanje pravnomočne sodne odločbe je splošno pomembna ustavnopravna vrednota ter sestavni del pravice do učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS. Iz navedenega razloga morajo biti zato bistveno spremenjene okoliščine na strani enega od staršev oziroma na strani otrok. Predpostavlja se namreč, da pravnomočna sodna odločba, v kateri je odločeno o dodelitvi mladoletnih otrok v vzgojo in varstvo razvezanima zakoncema, temelji na spoštovanju načela največje koristi otroka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086422
ZIZ člen 17, 20, 20/1, 20/3. ZPP člen 12, 236. OZ člen 82.
sodna poravnava – zapadlost terjatve – načelo formalne legalitete – izvršljivost sodne poravnave – dokazni predlog za zaslišanje priče – zavrnitev dokaznega predloga – dokazovanje – pomoč prava neuki stranki
Vprašanje izvršljivosti nedenarnega dela sodne poravnave bi bilo relevantno v postopku izvršbe nedenarne terjatve. Tožnik pa želi doseči izvršbo s sodno poravnavo dogovorjene denarne terjatve. To pa bo lahko dosegel, če bo izvršilnemu sodišču predložil dokaz o zapadlosti v sodni poravnavi dogovorjenega plačila (prvi odstavek 20. člena ZIZ). Kako se dokazuje zapadlost terjatve iz sodne poravnave, je predpisano v 20. členu ZIZ. Ker tožnik ne razpolaga z listinami, s katerimi se glede na drugi odstavek 20. člena ZIZ dokazuje zapadlost terjatve, mora to dokazati s sodbo, v kateri je ugotovljena zapadlost terjatve (tretji odstavek 20. člena ZIZ).
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije – razveljavitev sklepa o obstoju izbrisnega razloga in začetku postopka, po uradni dolžnosti
Iz navedenega izhaja, da registrsko sodišče v postopku izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, začetem na predlog predlagatelja iz 433. člena ZFPPIPP, v primeru, če ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa ni vložen, ne more po uradni dolžnosti razveljaviti izdanih sklepov o začetku postopka izbrisa in o obstoju izbrisnega razloga zato, ker je o predlogu istega predlagatelja iz enakih razlogov že predhodno odločilo in postopek za izbris po vloženem ugovoru ustavilo.
gradbena pogodba - dodatna dela - obličnost - ustni dogovor
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil ustno sklenjen dogovor o dodatnih delih pretežno izpolnjen, je utemeljeno zaključilo, da je veljaven (58. člen OZ).