CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082716
ZDen člen 20, 22. OZ člen 198. SPZ člen 95, 96.
stvarna pristojnost - narava zahtevka - nepravdni postopek - pravdni postopek - skupno obravnavanje - enaki vsebinski kriteriji - upravičenost do odmene za uporabo nepremičnine - tržna najemnina - postopek denacionalizacije - vrnitev nepremičnine v last - koncesija - višina ustrezne tržne najemnine - primerjalna metoda ugotavljanja tržnih najemnin
Zadeva je sprva sodila v nepravdni, ne pa v pravdni postopek. Ker pa tožnica vtožuje uporabnino tudi za obdobje po 4. 1. 2013, ko toženka nima več omenjene pravice uporabe tožničinega solastninskega deleža in gre v tem pogledu za vprašanje obogatitvenega zahtevka iz 198. člena OZ (oziroma v povezavi s 96. členom in drugim odstavkom 95. člena SPZ), ki se obravnava po pravilih pravdnega postopka, je bilo navsezadnje tudi v skladu z načelom smotrnosti in ekonomičnosti postopka, da je bilo o celotnem tožbenem zahtevku odločeno v pravdnem postopku. Tudi zato, ker je treba o najemnini v smislu četrtega odstavka 22. člena ZDen in o nadomestilu dosežene koristi iz 198. člena OZ odločati z upoštevanjem enakih vsebinskih kriterijev, in sicer, da je tožnica upravičena do odmene, ki jo predstavlja tržna najemnina.
Višino ustrezne tržne najemnine bi prvo sodišče moralo ugotoviti s pomočjo sodnega cenilca (izvedenca).
Ker gramoz, ki ga na nepremičninah v solastnini tožnice (tudi) v obravnavanem obdobju izkorišča toženka, ni (so)last tožnice, ampak je v lasti države, vrednost te mineralne surovine ne more biti neposredno upoštevana oziroma zajeta v sami tržni najemnini za te nepremičnine. Kakšna bi bila primerna tržna najemnina je odvisno od vseh okoliščin obravnavanega primera in narave same nepremičnine, kar vpliva na izbiro konkretnih meril za izračun tržne najemnine. Na obravnavanih nepremičninah se črpa gramoz, poleg tega pa toženka na njih izvaja tudi svojo dejavnost predelave odpadkov. Sorazmerno temu imajo te nepremičnine zato višji ekonomski potencial, saj so tržno bolj zanimive (premo sorazmerne temu so zlasti količine zalog gramoza na teh nepremičninah, relevantne okoliščine pa so na primer tudi velikost peskokopa in stroškovni vidik izkoriščanja gramoza), kar vse je treba upoštevati pri določitvi primerne najemnine. V sodni praksi je največkrat uporabljana primerjalna metoda ugotavljanja tržnih najemnin glede na podobne nepremičnine v državi.
določitev preživnine – nova dejstva – kredit – otroški dodatek – spremenjene okoliščine – pritožbena novota – enotna sodna praksa
Krediti, ki so bili pridobljeni v času zakonske zveze, so zmanjševali finančne sposobnosti pravdnih strank že v času skupnega življenja, zato je bil že takrat, iz tega razloga, obseg kritja življenjskih potreb otrok ustrezno zmanjšan.
Načeloma potrebe otrok tudi po razpadu življenjske skupnosti pravdnih strank ostajajo nespremenjene in jih ni moč spreminjati (zmanjševati) ter jih starša morata kriti, razen če je prišlo do opravičljivih spremenjenih okoliščin, zaradi katerih starša več ne moreta kriti vseh preživninskih potreb otrok, kot v času življenjske skupnosti.
Iz navedenih razlogov otroškega dodatka ni mogoče šteti kot denarna sredstva, ki pripadajo tožnici, kot to zmotno trdi toženec v pritožbi. Otroški dodatek pa je namenjen zadovoljevanju tistih (dodatnih) potreb otroka, ki jih starša ne moreta kriti, zaradi omejenih finančnih zmožnosti.
Sodna praksa je enotna, da se nova dejstva in dokazi v postopkih v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko navajajo tudi v pritožbenem postopku.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0077556
ZD člen 142, 142/1, 184. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 24, 24/1, 24/2.
nadaljevanje izvršbe zoper dediče – ugovor novega dolžnika – omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove – višina podedovanega premoženja – dokazna sredstva – denarna sredstva na računu – popis in cenitev podedovanega premoženja – enakovrednost dokaznih sredstev – pravica do izjave – kontradiktornost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dedič se svoje odgovornosti kot odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove lahko razbremeni z ugovorom, da je njegova odgovornost omejena do višine podedovanega premoženja. Pri tem mora v ugovoru zatrjevati in dokazati, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost. Pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, da predlaga dokaze ter se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke, je eden izmed elementov pravice do izjave v postopku. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja obveznost, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno relevantna, tudi izvede. Dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da se vsako sporno dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih. Dokazila, ki jih dolžniki lahko priložijo ugovoru so namreč lahko ne le listinska, temveč tudi druga primerna dokazila, s katerimi bi lahko izkazali dejansko višino podedovanega premoženja.
Z zavrnitvijo dokaznih predlogov, ki so bili predlagani v zvezi z bistvenimi dejstvi in ki bi, če bi dolžnik z njimi uspel, lahko pomenili uspeh v postopku, je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, saj je bilo prvemu dolžniku, z nezakonito zavrnitvijo dokaznih predlogov, onemogočeno enakopravno obravnavanje pred sodiščem.
Če so predmet dedovanja le denarna sredstva na računu, ni predviden popis in cenitev podedovanega premoženja v zapuščinskem postopku oziroma cenitev v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove.
ZZZDR člen 123, 129, 129a, 129a/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 414.
dolžnost preživljanja – določitev preživnine – preživninske potrebe otroka – preživninska sposobnost – preživninske zmožnosti staršev – kredit – bivanje v hiši, ki je skupno premoženje – nova dejstva – odgovor na pritožbo – pomoč staršev
Ker tožnica ni vložila pritožbe, v odgovoru na pritožbo pa je izpodbijala zase neugodne dejanske ugotovitve iz sodbe, ji je pritožbeno sodišče priznalo pravico do izpodbijanja teh za tožnico neugodnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v postopku odločanja o utemeljenosti pritožbe.
Če je bila zmožnost preživljanja otrok že v času življenjske skupnosti zmanjšana, ker sta pravdni stranki odplačevali kredit, ki je bil porabljen za gradnjo hiše, ki je njuno skupno premoženje, da sta s tem zagotovili otrokom brezplačne bivalne pogoje v času življenjske skupnosti, enako pa otroci brezplačno bivajo v hiši tudi po razpadu življenjske skupnosti, je mesečno odplačilo kredita tudi po razpadu življenjske skupnosti potreben strošek, ki je v korist otrok, zato se upošteva pri ugotavljanju materialnih zmožnostih roditelja, ki kredit odplačuje.
Okoliščina, da tožnica in hčeri stanujejo v skupni hiši, je relevantna za vprašanje delitve skupnega premoženja in morebitne obligacijske terjatve, ne pa za določitev višine preživnine.
Denarna sredstva, ki jih je zagotavljala tožničina mati za preživljanje otrok, je treba upoštevati pri določitvi preživninske obveznosti za preteklo obdobje (oziroma za obdobje, ko je izkazano, da je prispevala k preživljanju otrok), za bodoče obdobje pa le, če bo dokazano, da bo to (ostal) stalen vir denarnih sredstev za preživljanje otrok.
Tožbeni zahtevek na ugotovitev nedopustnosti izvršbe mora vsebovati navedbo vseh predmetov, glede katerih tožnik zatrjuje, da je izvršba zaradi kakšne njegove pravice nedopustna. V nasprotju z načelom dispozitivnosti je, če sodišče dopolni tožnikov zahtevek z opisom teh predmetov.
priposestvovanje – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti na javnem dobru – priposestvovanje stvari v občinski lasti – javno dobro
Dejstvo, da naj bi tožnik skupaj s svojimi pravnimi predniki za potrebe svoje nepremičnine več kot 100 let uporabljal sporno („služeče“) zemljišče za hojo in vožnjo, je brez pomena. Tožnik namreč ne zanika ugotovitve izpodbijane sodbe, da je bilo sporno zemljišče vse od nastavitve zemljiške knjige do leta 2013 javno dobro. Tožnik in njegovi pravni predniki so tako s hojo in vožnjo po sporni poti izvrševali pravico javnega prava. Čeprav je bila po vsebini podobna služnosti kot pravici zasebnega prava, opisana uporaba tujega zemljišča, kljub njeni dolgotrajnosti ni mogla privesti do priposestvovanja služnosti, saj se obe pravici izključujeta.
Sodišče prve stopnje je kljub (pravilnemu) stališču, da so tožnikova pričakovanja trajnejše zveze s toženko predstavljala odločilen nagib za izročitev daril (denarja) in da je nagib pri darilni pogodbi tako pomemben, da njegov odpad pomeni odpad pravne podlage, tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je za nekatera darila (sodišče prve stopnje ne pojasni za katera to velja), možna naturalna restitucija. Takšni razlogi so (ker sodišče ne pojasni, zakaj in za katera darila je možna naturalna restitucija) nejasni (kar onemogoča preizkus sodbe) in nasprotujejo ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik toženki naklonil več daril oziroma denarnih sredstev in ji tako omogočil nabavo premičnin in nepremičnin.
Vprašanje, ali je posojilojemalec kreditno pogodbo podpisal že isti dan ali nekaj dni kasneje, za veljavnost oziroma učinkovanje poroštvene izjave ni odločilno.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086068
OZ člen 246, 741, 741/3, 741/4, 742, 742/1, 743, 746.
odgovornost bolnišnice – odgovornost za pacientove stvari – hramba – gostinska hramba – varovanje osebnih predmetov pacientov – protipravnost – skrbnost pri hrambi – razbremenitev odgovornosti – obseg škode – vzročna zveza – hospitalizacija – sef – odtujitev bančne kartice – nepooblaščen dvig denarnih sredstev – dokazno breme
Za stvari, ki jih pacient izroči v hrambo bolnišnici, velja četrti odstavek 741. člena OZ, po katerem bolnišnica dolguje popolno odškodnino; enako velja, če je škoda nastala po krivdi bolnišnice ali po krivdi osebe, za katero odgovarja. Prva toženka bi torej morala dokazati, da je pri prevzemu, hrambi in izročitvi tožnikovih stvari ravnala dovolj skrbno, da škoda ne bi mogla nastati. Odškodninske odgovornosti bi se lahko razbremenila le, če bi dokazala, da je škoda nastala zaradi okoliščin, ki jih ni mogla preprečiti, jih odpraviti ali se jim izogniti. Doslej prepričljivih trditev in dokazov o tem ni ponudila.
Dejstvo, da je dostop do sefa, v katerem je prva toženka hranila tožnikove stvari, vključno z njegovimi bančnimi karticami, imelo kar trinajst oseb, vzbuja resne pomisleke o tem, da je prva toženka zadostila zahtevani skrbnosti pri hrambi pacientovih stvari. Kako je nadzorovala dostop do sefa, ni pojasnila. Za povrh ni poskrbela niti za natančen popis pacientovih stvari, predvsem dokumentov, ki jih je prevzela v hrambo.
Tudi če bi se izkazalo, da je tožnik morebiti prepozno priglasil, da je njegova bančna kartica izginila, pa bi po 743. členu OZ obdržal pravico do odškodnine, le da bi zaradi prevalitve dokaznega bremena moral sam dokazati, da je škoda nastala po krivdi prve toženke ali osebe, za katero ona odgovarja.
izpolnitveni (paricijski) rok za izselitev iz stanovanja
ZIZ nima posebnih določb, v kakšnem roku se mora dolžnik iz nepremičnin, ki so bile prodane in izročene kupcu, izseliti. Določba drugega odstavka 313. člena ZPP, katerega določbe se smiselno uporabljajo v izvršilnem postopku (15. člen ZIZ), sicer določa 8-dnevni in 15-dnevni rok za izpolnitev denarne terjatve, medtem ko za nedenarno terjatev izrecno določa, da lahko sodišče določi daljši rok.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0085988
OZ člen 131, 171, 179, 182, 965. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb člen 9, 11, 11/1, 11/3. ZPP člen 154.
krivdna odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – soprispevek – skrbnost oškodovanca – zlom petnice – prenos predmeta iz trgovine – padec pred trgovino – označba robu pločnika – zahteve v zvezi z dostopi – zahteve v zvezi s prehodi – nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – strah – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – odbitna franšiza – način upoštevanja odbitne franšize – stroški pravdnega postopka
Od vsakega kupca se lahko pričakuje povprečna skrbnost in pazljivost pri gibanju v trgovini in pred njo (v obravnavnem primeru pred parkiriščem trgovine).
Pravilen način upoštevanja odbitne franšize, ko obstoji deljena odgovornost med toženo in tožečo stranko, je, da se od odmerjene odškodnine ob polnem temelju, najprej odšteje delež soprispevka tožeče stranke, nato pa znesek odbitne franšize.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068463
URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 416, 416/2. ZD člen 145. SPZ člen 70, 70/1, 72, 72/5.
kolektivna terjatev – skupnost dedičev – dediščinska skupnost – razdelitev zapuščine – dedni dogovor – spor majhne vrednosti – kršitev ustavne pravice do enakega varstva – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – oblikovanje tožbenega zahtevka
Tožnica, ki je od toženca zahtevala plačilo kolektivne terjatve, bi morala tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi zahtevala izpolnitev v korist dediščinske skupnosti ali pa, da toženec zahtevani znesek položi pri sodišču.
ZTLR člen 55. ZZK-1 člen 19. ZPP člen 7, 108, 212, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
stvarna pravica na tuji stvari – služnostna pravica – priposestvovanje – priposestvovalna doba – trditveno in dokazno breme – razlogi o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Drži sicer, da je število voženj, ki je potrebno za izkoriščanje gozdnih zemljišč, redkejše, kot število voženj za izrabo drugih kmetijskih zemljišč, vendar priposestvovalna doba ne more pričeti teči preden so se vožnje dejansko začele izvajati. Na tožeči stranki je dokazno breme, da so te potekale kontinuirano celotno priposestvovalno dobo, torej že pred letom 1995. Ker sodbe glede poteka dvajsetletnega dejanskega izvrševanja stvarne služnosti ni mogoče preizkusiti, saj o izvrševanju med letoma 1989, ki ga sodišče šteje kot odločilno za začetek teka priposestvovalne dobe, in letom 1995, ni podatkov, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je služnost mogoče priposestvovati le v obsegu dejanskega izvajanja in ne širše, zato mora sodišče ločeno ugotavljati morebitno priposestvovanje služnosti pešpoti od priposestvovanja služnosti z uporabo vseh vozil, namenjenih izvajanju gozdnih del.
Ustanoviteljico vrtca ni moč uvrstiti v krog oseb, ki so po zakonu lahko stranke v delovnem sporu. Tožnica in druga toženka nista v razmerju delavca in delodajalca, med njima niti ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo kot specializirano pristojno delovno sodišče.
odjemalec toplotne energije - zavezanec za plačilo - podlaga za zaračuvanje dobave toplotne energije
Po določbi Splošnih pogojev in Tarifnega sistema za dobavo in odjem toplotne energije je odjemalec toplote lahko tudi skupina pravnih in fizičnih oseb, ki so priključene na skupno odjemno mesto. Ker je bilo ugotovljeno, da tožena stranka na skupno odjemno mesto ni priključena, predsem pa tudi nikoli ni bila priključena, ni odjemalec, in zato v aktih, na katere se tožeča stranka sklicuje, ni podlage za zaračunavanje dobave toplotne energije.
nekokretiziran ugovor – priznano dejstvo – pogodba o ustanovitvi računa – pogodba o zlatem računu – nedovoljeno negativno stanje – kršitev pogodbene obveznosti – odstop od pogodbe
V primeru, če toženec poda pavšalen in nekonkretiziran ugovor, iz katerega ni možno razbrati, kateri bančni stroški iz izpisa prometa so prerekani, ter ugovora ne obrazloži niti po navedbah nasprotne stranke, kjer izrecno navaja, da je ugovor pavšalen in se zato ne more določno opredeliti do posameznega bančnega stroška, se dejstva, ki jih je navedla tožnica, štejejo za priznana, saj so bila zanikana pavšalno in brez navajanja razlogov.
Toženec je s Pogodbo o ustanovitvi računa in Pogodbo o zlatem računu zavezal zagotoviti redne prilive denarnih sredstev, vendar teh določil ni spoštoval ter je zato prišel v nedovoljeno negativno stanje. S tem je kršil pogodbene obveznosti, zato je tožeča stranka od pogodb odstopila.
gradbena pogodba - dodatna dela - obličnost - ustni dogovor
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil ustno sklenjen dogovor o dodatnih delih pretežno izpolnjen, je utemeljeno zaključilo, da je veljaven (58. člen OZ).
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZZavar člen 14, 120 – 124.
odškodninska odgovornost uprave - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - polje podjetniške presoje - trditveno in dokazno breme
Tožnik mora podati trditve, ki omogočajo zaključek o obstoju nedopustnega ravnanja in iz katerih so razvidni vsebina očitka in njegove posledice v taki meri, da lahko toženec dokazuje, da je bilo njegovo ravnanje v skladu s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Toženec mora zatrjevati in dokazati, da je ravnal v skladu z dolžno skrbnostjo ali da je nekrivdno ni upošteval ali da bi do škode prišlo tudi v primeru ravnanja z dolžno skrbnostjo. V ta okvir sodi tudi dokazovanje trditev, da je ravnal v okviru – praviloma širokega – polja podjetniške presoje, se pravi, da je smel razumno domnevati, da je odločitev, sprejeta na podlagi ustreznih informacij, v dobro družbe.
Navedeno predpostavlja, da je zbral vse razpoložljive informacije pravnega in dejanskega značaja, da je na tej podlagi skrbno ocenil prednosti in slabosti možnih odločitev in da je upošteval razpoznana tveganja.
Zakon o agrarni skupnosti ne ureja primerov dedovanja, ki so urejeni v Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic.
Ker ni ugotovljeno, da je pritožnica članica agrarne skupnosti, ni podlage za zaključek, da deduje v naravi zapustnikovo premoženje, ki je vključeno v agrarno skupnost.