ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086068
OZ člen 246, 741, 741/3, 741/4, 742, 742/1, 743, 746.
odgovornost bolnišnice – odgovornost za pacientove stvari – hramba – gostinska hramba – varovanje osebnih predmetov pacientov – protipravnost – skrbnost pri hrambi – razbremenitev odgovornosti – obseg škode – vzročna zveza – hospitalizacija – sef – odtujitev bančne kartice – nepooblaščen dvig denarnih sredstev – dokazno breme
Za stvari, ki jih pacient izroči v hrambo bolnišnici, velja četrti odstavek 741. člena OZ, po katerem bolnišnica dolguje popolno odškodnino; enako velja, če je škoda nastala po krivdi bolnišnice ali po krivdi osebe, za katero odgovarja. Prva toženka bi torej morala dokazati, da je pri prevzemu, hrambi in izročitvi tožnikovih stvari ravnala dovolj skrbno, da škoda ne bi mogla nastati. Odškodninske odgovornosti bi se lahko razbremenila le, če bi dokazala, da je škoda nastala zaradi okoliščin, ki jih ni mogla preprečiti, jih odpraviti ali se jim izogniti. Doslej prepričljivih trditev in dokazov o tem ni ponudila.
Dejstvo, da je dostop do sefa, v katerem je prva toženka hranila tožnikove stvari, vključno z njegovimi bančnimi karticami, imelo kar trinajst oseb, vzbuja resne pomisleke o tem, da je prva toženka zadostila zahtevani skrbnosti pri hrambi pacientovih stvari. Kako je nadzorovala dostop do sefa, ni pojasnila. Za povrh ni poskrbela niti za natančen popis pacientovih stvari, predvsem dokumentov, ki jih je prevzela v hrambo.
Tudi če bi se izkazalo, da je tožnik morebiti prepozno priglasil, da je njegova bančna kartica izginila, pa bi po 743. členu OZ obdržal pravico do odškodnine, le da bi zaradi prevalitve dokaznega bremena moral sam dokazati, da je škoda nastala po krivdi prve toženke ali osebe, za katero ona odgovarja.
URS člen 14, 23, 23/1, 54, 54/1. ZZZDR člen 113, 113/1, 113/2, 113/3. ZPP člen 421, 421/1.
pravica do učinkovitega sodnega varstva - nova odločba o varstvu in vzgoji otrok ter o stikih - spremenjene razmere - koristi otroka - pravnomočna sodna odločba - izvrševanje roditeljske pravice - skupno starševstvo
Sprememba pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otrok, mora biti bistvena, saj vsakršna sprememba še ne more povzročiti nove dodelitve otroka. Spoštovanje pravnomočne sodne odločbe je splošno pomembna ustavnopravna vrednota ter sestavni del pravice do učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS. Iz navedenega razloga morajo biti zato bistveno spremenjene okoliščine na strani enega od staršev oziroma na strani otrok. Predpostavlja se namreč, da pravnomočna sodna odločba, v kateri je odločeno o dodelitvi mladoletnih otrok v vzgojo in varstvo razvezanima zakoncema, temelji na spoštovanju načela največje koristi otroka.
Dela nadzornika ne gre enačiti s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Slednje izvaja policija po predpisanem postopku na podlagi odredbe državnega tožilca oziroma sodišča v točno določenih primerih. Nadzornika sta izvajala nadzor neodvisno od dela policije, skladno s pogodbenimi določili in internimi pravili, zato je zmotno pritožbeno stališče, da sta izvajala ukrep tajnega opazovanja.
Za pregled delno odprtega nebivalnega kontejnerja, stoječega na odprtem, neograjenem, velikem parkirišču ni potrebna odredba za hišno preiskavo. To velja še toliko bolj ob danem obdolženčevem soglasju za pregled.
motenjski spor – vzpostavitev prejšnjega stanja – postopek deložacije – izpraznitev poslovnega prostora – izpraznitev nepremičnine – ravnanje izvršitelja – način izvršbe – rubež – oprava rubeža – protipravnost
Izvršitelj je dolžan opraviti neposredna dejanja izvršbe, ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če sodišče odredi drugače. Sodni izvršitelj po seznanitvi, da je sklep o izvršbi pravnomočen, in ob odsotnosti obvestila sodišča, da obstajajo zadržki za opravo rubeža, tožnikovih ugovorov ni smel upoštevati.
Odstranitev pritožnikovih stvari iz poslovnega prostora ne predstavlja nedopustnega ravnanja izvršilnega organa, četudi pritožnik ni bil dolžnik v izvršilnem postopku. Odstranitvena dejanja se namreč nanašajo tudi na osebe, ki niso dolžniki v izvršilnem postopku.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068463
URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 416, 416/2. ZD člen 145. SPZ člen 70, 70/1, 72, 72/5.
kolektivna terjatev – skupnost dedičev – dediščinska skupnost – razdelitev zapuščine – dedni dogovor – spor majhne vrednosti – kršitev ustavne pravice do enakega varstva – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – oblikovanje tožbenega zahtevka
Tožnica, ki je od toženca zahtevala plačilo kolektivne terjatve, bi morala tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi zahtevala izpolnitev v korist dediščinske skupnosti ali pa, da toženec zahtevani znesek položi pri sodišču.
ZTLR člen 55. ZZK-1 člen 19. ZPP člen 7, 108, 212, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
stvarna pravica na tuji stvari – služnostna pravica – priposestvovanje – priposestvovalna doba – trditveno in dokazno breme – razlogi o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Drži sicer, da je število voženj, ki je potrebno za izkoriščanje gozdnih zemljišč, redkejše, kot število voženj za izrabo drugih kmetijskih zemljišč, vendar priposestvovalna doba ne more pričeti teči preden so se vožnje dejansko začele izvajati. Na tožeči stranki je dokazno breme, da so te potekale kontinuirano celotno priposestvovalno dobo, torej že pred letom 1995. Ker sodbe glede poteka dvajsetletnega dejanskega izvrševanja stvarne služnosti ni mogoče preizkusiti, saj o izvrševanju med letoma 1989, ki ga sodišče šteje kot odločilno za začetek teka priposestvovalne dobe, in letom 1995, ni podatkov, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je služnost mogoče priposestvovati le v obsegu dejanskega izvajanja in ne širše, zato mora sodišče ločeno ugotavljati morebitno priposestvovanje služnosti pešpoti od priposestvovanja služnosti z uporabo vseh vozil, namenjenih izvajanju gozdnih del.
USTAVNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081746
URS člen 36. OZ člen 480, 480/1. ZVKSES člen 25, 25/3. ZPP člen 251.
odgovornost prodajalca za stvarne napake – jamčevanje za napake – jamčevalni zahtevki – sanacija napak – neodprava napak – ponovno opozarjanje – ogled – prisotnost stranke na ogledu – dokaz – izvajanje dokaza – zagotovitev vstopa v stanovanje – načelo enakega obravnavanja
V obravnavani zadevi tožena stranka ne nasprotuje dejanskim ugotovitvam, da je po obvestilu o napakah izvedla določena sanacijska dela ter se s takšnim ravnanjem ne le zavezala odpraviti napake, pač pa jih je tudi začela odpravljati. Ker je torej tožnika pustila v prepričanju, da bodo napake odpravljene, se na potek enoletnega prekluzivnega roka ne more sklicevati.
Ker napak toženka v primernem roku ni odpravila, sta imela tožnika v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZVKSES po poteku roka pravico vztrajati pri zahtevku na odpravo napak, sama odpraviti napake na stroške tožene stranke ali zahtevati znižanje kupnine. Zakon ponovnega opozarjanja, češ da z delnimi sanacijskimi ukrepi napake niso bile odpravljene, ne zahteva.
ZPP ne predpisuje, da mora izvedenec na ogled, ki ga opravi zato, da lahko odgovori na vprašanja sodišča, vabiti tudi stranke.
Tožena stranka nadalje zatrjuje kršitev načela enake obravnave, ker je bila ob ogledu prisotna tožeča stranka. Navedenemu pritožbeno sodišče ne sledi, saj je bila navzočnost tožnikov ob ogledu potrebna zato, da sta zagotovila vstop v njuno stanovanje, v katerem se je opravljal ogled (36. člen URS).
Ne (vsebinska) povezanost obeh zahtevkov, ne okoliščina (ne)obstoja interesa tožnikov za vodenje te pravde v primeru uspeha v zadevi I P 1588/2014 ne pomenita, da imamo opravka s predhodnim vprašanjem. Za kaj takega mora obstajati odvisnost, kot jo opredeljuje 13. člen ZPP, ki pa v konkretnem primeru ni razvidna.
ZFPPIPP člen 19/1, 121, 121/1, 226, 226/4, 262, 263, 264, 331, 331/2, 341, 341/2, 341/7, 364, 366/2, 371/10, 374, 371, 371/10, 371/11, 371/11-1, 374. OZ člen 311.
prodaja premoženja ločitvenemu upniku - posebna razdelitvena masa - izročitev nepremičnin kupcu - pravnomočnost sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase v pobot terjatev – ločitvena pravica
V obravnavanem primeru prodaje premoženja stečajnega dolžnika je stečajni dolžnik pridobil terjatev do kupca tega premoženja na plačilo kupnine. Ker pa ima navedeni kupec pravico do ločenega poplačila iz tega premoženja, po presoji pritožbenega sodišča ni ovir za pobot navedenih terjatev, če so izpolnjene materialnopravne predpostavke za pobot iz 311. člena OZ, torej če gre za medsebojni denarni terjatvi in če sta obe zapadli.
Terjatev upnika DUTB d.d. za poplačilo iz posebne razdelitvene mase še ni zapadla, ker sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase niti pravnomočen še ni postal, torej doslej še niso izpolnjeni materialnopravni pogoji za pobot terjatve stečajnega dolžnika do upnika DUTB d.d. kot kupca za plačilo kupnine s terjatvijo upnika DUTB d.d. do poplačila njegove terjatve iz posebne razdelitvene mase. Prvostopenjsko sodišče je s tem, ko je akceptiralo medsebojni pobot še pred pravnomočnostjo sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase, torej zmotno uporabilo materialno pravo.
Ustanoviteljico vrtca ni moč uvrstiti v krog oseb, ki so po zakonu lahko stranke v delovnem sporu. Tožnica in druga toženka nista v razmerju delavca in delodajalca, med njima niti ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo kot specializirano pristojno delovno sodišče.
odvzem poslovne sposobnosti – blodnjava motnja – izvedensko mnenje – nagrada izvedenca
Sodišče je na naroku zaslišalo sodno izvedenko, ki je svoje psihiatrično mnenje še dodatno obrazložila in podala izčrpne razloge, h katerim pritožbeno sodišče nima kaj dodati. Nobenega razloga tudi ni bilo, da sodišče kljub nasprotovanju nasprotne udeleženke, da sodna izvedenka ni opravila niti enega testiranja njenih nadnaravnih sposobnosti in ni dojela, da gre za izjemen primer, mnenja izvedenke ne bi upoštevalo.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0077556
ZD člen 142, 142/1, 184. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 24, 24/1, 24/2.
nadaljevanje izvršbe zoper dediče – ugovor novega dolžnika – omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove – višina podedovanega premoženja – dokazna sredstva – denarna sredstva na računu – popis in cenitev podedovanega premoženja – enakovrednost dokaznih sredstev – pravica do izjave – kontradiktornost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dedič se svoje odgovornosti kot odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove lahko razbremeni z ugovorom, da je njegova odgovornost omejena do višine podedovanega premoženja. Pri tem mora v ugovoru zatrjevati in dokazati, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost. Pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, da predlaga dokaze ter se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke, je eden izmed elementov pravice do izjave v postopku. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja obveznost, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno relevantna, tudi izvede. Dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da se vsako sporno dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih. Dokazila, ki jih dolžniki lahko priložijo ugovoru so namreč lahko ne le listinska, temveč tudi druga primerna dokazila, s katerimi bi lahko izkazali dejansko višino podedovanega premoženja.
Z zavrnitvijo dokaznih predlogov, ki so bili predlagani v zvezi z bistvenimi dejstvi in ki bi, če bi dolžnik z njimi uspel, lahko pomenili uspeh v postopku, je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, saj je bilo prvemu dolžniku, z nezakonito zavrnitvijo dokaznih predlogov, onemogočeno enakopravno obravnavanje pred sodiščem.
Če so predmet dedovanja le denarna sredstva na računu, ni predviden popis in cenitev podedovanega premoženja v zapuščinskem postopku oziroma cenitev v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZZavar člen 14, 120 – 124.
odškodninska odgovornost uprave - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - polje podjetniške presoje - trditveno in dokazno breme
Tožnik mora podati trditve, ki omogočajo zaključek o obstoju nedopustnega ravnanja in iz katerih so razvidni vsebina očitka in njegove posledice v taki meri, da lahko toženec dokazuje, da je bilo njegovo ravnanje v skladu s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Toženec mora zatrjevati in dokazati, da je ravnal v skladu z dolžno skrbnostjo ali da je nekrivdno ni upošteval ali da bi do škode prišlo tudi v primeru ravnanja z dolžno skrbnostjo. V ta okvir sodi tudi dokazovanje trditev, da je ravnal v okviru – praviloma širokega – polja podjetniške presoje, se pravi, da je smel razumno domnevati, da je odločitev, sprejeta na podlagi ustreznih informacij, v dobro družbe.
Navedeno predpostavlja, da je zbral vse razpoložljive informacije pravnega in dejanskega značaja, da je na tej podlagi skrbno ocenil prednosti in slabosti možnih odločitev in da je upošteval razpoznana tveganja.
Vprašanje, ali je posojilojemalec kreditno pogodbo podpisal že isti dan ali nekaj dni kasneje, za veljavnost oziroma učinkovanje poroštvene izjave ni odločilno.
OZ člen 35, 37, 288, 299, 299/1, 375, 375/1, 375/2, 378, 378/1, 382, 382/1, 1057, 1057/2. ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/1, 40, 40/1, 40/1-3, 53, 53/2. ZPOMZO-1 člen 2. ZPotK-1 člen 15, 15/5, 27, 27/1. ZPP člen 3.
notarski zapis - izvršilni naslov - zakonske zamudne obresti - ničnost pogodbenih določil o zakonskih zamudnih obrestih - potrošniški kredit - odpoklic kredita - pogodbene obresti - linearna metoda - konformna metoda - obrestne obresti - specifikacija predloga
Upnik je kot kreditodajalec uveljavil opcijsko upravičenje, da zahteva v primeru zamude kreditojemalca z določenim številom obrokov kredita plačilo vseh preostalih obrokov pred njihovo zapadlostjo (odpoklic kredita). V tem primeru pogodba ne preneha, ampak je spremenjena le zapadlost preostalega dela kredita, s čimer ostanejo v veljavi vsa druga pogodbena določila, tudi glede pogodbene opredelitve zamudnih obresti.
- Upnikova specifikacija, ki jo je podal v dosedanjih vlogah je neustrezna, saj seštevek pogodbenih in zamudnih obresti presega postavljeni izvršilni zahtevek, s tem pa tudi ni razvidno, koliko od kapitaliziranega zneska odpade na ene in druge obresti. Podan tudi ni časovni prikaz teka obresti od posameznega dela glavnice kredita po njihovi zapadlosti (iz izvršilnega naslova izhaja obročno plačilo kredita).
- Zamudne obresti tečejo le od zapadlega neplačanega dela čiste glavnice kredita.
- Do učinkovanja odpoklica kredita, ko so zapadli tudi preostali še ne zapadli obroki kredita, upnik ni upravičen do obračunavanja zamudnih obresti od celotnega zneska glavnice.
- Pogodbene (redne) obresti po svoji naravi tečejo le od nastanka kreditne obveznosti do njene zapadlosti (prvi odstavek 382. člena OZ). Navedeno pomeni, da za zapadli del čiste glavnice kredita ne morejo več teči pogodbene obresti, ampak le še zamudne obresti. Pogodbene obresti po zapadlosti dela glavnice kredita tečejo le še od nezapadlega dela.
Ker je pridobitev zaposlitve za posameznika življenjskega pomena, je mogoče pričakovati, da kandidat pooblaščenemu zdravniku ne bo izdal vseh podrobnosti zdravstvenega stanja, še posebej, če bo laično ocenil, da so te za njegovo delovno zmožnost nerelevantne. Naloga pooblaščenega zdravnika medicine dela je, da s strani delavca pridobljene podatke objektivizira, pri čemer mora vpogledati tudi v zdravstveni karton, kot mu nalaga Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev. Za izdajo pozitivnega potrdila o sposobnosti za opravljeno delo zgolj na podlagi podatkov delavca brez vpogleda v ostalo zdravniško dokumentacijo je lahko zdravnik ob izpolnjenih drugih pogojih odškodninsko odgovoren.
Seznam terjatev, ki ga je dolžnik predložil s predlogom za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, ne vsebuje podatkov, ki so navedeni v četrtem odstavku 221.d člena ZFPPIPP in jih tudi ne more, saj ob vložitvi predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave še ni znano, na kateri dan bo postopek poenostavljene prisilne poravnave začet, niti mu ni priložena izjava, navedena v četrtem odstavku 221.d člena ZFPPIPP. Zato navedeni seznam terjatev ne predstavlja posodobljenega seznama terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086422
ZIZ člen 17, 20, 20/1, 20/3. ZPP člen 12, 236. OZ člen 82.
sodna poravnava – zapadlost terjatve – načelo formalne legalitete – izvršljivost sodne poravnave – dokazni predlog za zaslišanje priče – zavrnitev dokaznega predloga – dokazovanje – pomoč prava neuki stranki
Vprašanje izvršljivosti nedenarnega dela sodne poravnave bi bilo relevantno v postopku izvršbe nedenarne terjatve. Tožnik pa želi doseči izvršbo s sodno poravnavo dogovorjene denarne terjatve. To pa bo lahko dosegel, če bo izvršilnemu sodišču predložil dokaz o zapadlosti v sodni poravnavi dogovorjenega plačila (prvi odstavek 20. člena ZIZ). Kako se dokazuje zapadlost terjatve iz sodne poravnave, je predpisano v 20. členu ZIZ. Ker tožnik ne razpolaga z listinami, s katerimi se glede na drugi odstavek 20. člena ZIZ dokazuje zapadlost terjatve, mora to dokazati s sodbo, v kateri je ugotovljena zapadlost terjatve (tretji odstavek 20. člena ZIZ).
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0085988
OZ člen 131, 171, 179, 182, 965. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb člen 9, 11, 11/1, 11/3. ZPP člen 154.
krivdna odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – soprispevek – skrbnost oškodovanca – zlom petnice – prenos predmeta iz trgovine – padec pred trgovino – označba robu pločnika – zahteve v zvezi z dostopi – zahteve v zvezi s prehodi – nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – strah – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – odbitna franšiza – način upoštevanja odbitne franšize – stroški pravdnega postopka
Od vsakega kupca se lahko pričakuje povprečna skrbnost in pazljivost pri gibanju v trgovini in pred njo (v obravnavnem primeru pred parkiriščem trgovine).
Pravilen način upoštevanja odbitne franšize, ko obstoji deljena odgovornost med toženo in tožečo stranko, je, da se od odmerjene odškodnine ob polnem temelju, najprej odšteje delež soprispevka tožeče stranke, nato pa znesek odbitne franšize.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086031
ZPP člen 8, 14, 292, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 359, 451, 452, 453, 457, 457/3. OZ člen 131.
spor majhne vrednosti - bolniška odsotnost - nadomestilo plače - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - identično dejansko stanje - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - prekluzija - pogoj nekrivde - nedovoljen pritožbeni razlog - pravica do izjave - reformatio in peius - odškodninska odgovornost
V postopku v sporih majhne vrednosti se pravdni stranki ne moreta sklicevati na izpolnjenost pogoja nekrivde.
Pri izračunu prihodkov se upošteva samo cena za storitve, ki bi jo oškodovanec dosegel na trgu, brez davka na dodano vrednost, če je oškodovanec zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost. Trditveno breme za navedena dejstva je na oškodovancu.