Tožnica zmore samostojno opravljati večino osnovnih življenjskih opravil. Tudi v primeru, če sama ne more skrbeti za osebno higieno, iz izvedenih dokazov izhaja ugotovitev, da ostala osnovna življenjska opravila, kot so opisana v prvem odstavku 101. člena ZPIZ-2 tožnica še vedno opravlja samostojno, pa čeprav s težavo oziroma ob velikih naporih. Zato je tožbeni zahtevek za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo utemeljeno zavrnjen.
stečajni postopek - regres za letni dopust - jubilejna nagrada
Zoper toženo stranko je bil začet stečajni postopek. Ker pa so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank, tako za vložitev pritožbe kot odgovora na pritožbo, začetek stečajnega postopka ni razlog za prekinitev postopka oziroma ni ovira za odločanje o predmetni pritožbi.
Ker tožena stranka tožnici ni izplačala dela regresa za letni dopust za leto 2013, celotnega regresa za letni dopust za leto 2014 in jubilejne nagrade, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku iz tega naslova utemeljeno ugodilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006962
ZIZ člen 272, 272/1. ZEPT člen 18. OZ člen 134, 134/1, 134/2.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve – kršitev osebnostnih pravic – protipravnost zapisa na blogu
Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek 272. ZIZ). V skladu s prvim odstavkom 18. člena Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT) pa lahko vsak, kdor meni, da ponudnik storitev krši katero njegovo pravico, pred pristojnim sodiščem zahteva izdajo začasne odredbe. Vsak (tudi pravna oseba) ima pravico od sodišča zahtevati prenehanje kršitev osebnostnih pravic, pri čemer sodišče lahko odredi, da kršitelj preneha s takšnim dejanjem in da odstrani posledice takšnega dejanja, ker bo sicer moral plačati prizadetemu določeni denarni znesek, odmerjen skupaj ali od časovne enote (prvi in drugi odstavek 134. člena OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084992
ZPP člen 188, 188/4, 325, 325/1, 325/2, 328.
obseg skupnega premoženja – popravni sklep – predlog za izdajo dopolnilne sodbe – rok za podajo predloga
Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, naj se sodba dopolni. Določba je dovolj jasna, predlog mora biti vložen v petnajstih dneh po prejemu tiste sodbe, s katero ni bilo odločeno o vseh zahtevkih, v konkretnem primeru torej po prejemu sodbe sodišča prve stopnje z dne 11. 11. 2015, ki jo je tožnica prejela 10. 12. 2015.
ZDoh-2 člen 44.. ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.
neizkoriščen tedenski počitek - vojak - misija - premoženjska škoda
Odškodnina, do katere je upravičen tožnik zato, ker v času, ko je bil na misiji, ni mogel iz razlogov na strani tožene stranke koristiti dni tedenskega počitka, po naravi odškodnina za opravljeno delo na prosti dan. Gre za premoženjsko škodo, ki je prejemek iz delovnega razmerja, vendar pa ne sodi v kategorijo dohodka iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. Tako se odškodnina za premoženjsko škodo skladno z določbo 44. člena ZDoh-2 všteva v davčno osnovo, ob upoštevanju določb 1. odstavka 144. člena ZPIZ-2 ter 3. odstavka 2. člena ZPSV pa se prispevki za socialno varnost plačajo tudi od odškodnine za premoženjsko škodo.
ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/5, 187, 447, 447/1, 495, 495/1. ZGD-1 člen 580, 580/6.
spor majhne vrednosti - pritožba zoper sklep - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - tožba vložena zoper neobstoječo osebo - univerzalno pravno nasledstvo
Pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka, ker nima pravne subjektivitete.
Ko je tožena (pravna) oseba, ki v trenutku vložitve tožbe ni več obstajala, gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti. Takšna situacija je urejena v petem odstavku 81. člena ZPP. Ta določa, da sodišče v takšnih primerih tožbo zavrže.
zemljiškoknjižni postopek - odločba o razlastitvi - vpis lastninske pravice na nepremičnini - predlagatelj - pravno nasledstvo - predložitev listin v pritožbi
Ker je bil predlagatelj šele z zadnjim sklepom, ki ga je izdala zemljiškoknjižna sodnica, seznanjen z razlogi sodišča, zaradi katerih predlagani vpis ni dovoljen, manjkajočih listinskih dokazil ni mogel predložiti v ugovornem postopku, kot mu to sicer dovoljuje četrti odstavek 146. člena ZZK-1. Le-te je zato predložil šele v pritožbenem postopku in ker je bila pritožba vročena tudi nasprotni stranki, ki je tako pridobila možnost vplivati na presojo pritožbenega sodišča, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlagani vpis dovolilo.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 236a, 236a/4, 339, 339/2, 339/2-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave
V skladu s pravili pravdnega postopka morajo biti razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov razvidni bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Pri tem je ključno, da sodišče navede konkretne vsebinske razloge in na ta način stranki, katere dokazni predlog je zavrnjen, omogoči, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade. Ker je sodišče prve stopnje navedlo le pavšalne razloge za zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca psihiatrične stroke, brez vsebinske vrednosti, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Kazensko sankcijo na spodnji meji predpisane je mogoče izreči le pod pogojem, da razen olajševalnih okoliščin ni podana nobena obteževalna okoliščina. Kot pa je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, sodišče prve stopnje pri nobenem od obtoženih olajševalnih okoliščin ni našlo, je pa ugotovilo, da je pri obeh obtožencih podana obteževalna okoliščina in sicer predkaznovanost.
ZDR-1 člen 33, 33/3, 89, 89/1, 89/1-2, 91, 163.. ZVZD-1 člen 38, 38/4, 38/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - prepoved opravljanja dela - razporeditev delavca
ZVZD-1 v četrtem odstavku 38. člena določa, da delodajalec določi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni ter za delavce, ki delajo na delovnih mestih, na katerih so nezgode pri delu in poklicne bolezni pogostejše. Prav tako peti odstavek 38. člena ZVZD-1 določa, da rok za občasne preizkuse iz prejšnjega (torej četrtega) odstavka ne sme biti daljši od dveh let. V skladu z določilom četrtega in petega odstavka 38. člena ZVZD-1, zakon nedvomno obvezuje delodajalca (toženo stranko), da določi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti, ki se morajo izvajati znotraj časovnega okvirja največ dveh let. Namen in cilj ZVZD-1 je, da se delavcem zagotovi varnost in zdravje pri delu. Sodišče prve stopnje bi moralo uporabiti teleološko in logično razlago 38. člena ZVZD-1, ne pa jezikovne razlage, s katero je ugotovilo, da v zakonih in na podlagi zakona izdanih predpisih ni eksplicitno zapisano, da bi moral delavec, ki sicer izpolnjuje pogoje strokovne izobrazbe in ima strokovni izpit, redno letno uspešno opravljati preverjanje znanja. Vprašanje razlage zakona je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. S tem, ko je sodišče prve stopnje 38. člen ZVZD-1 razlagalo v nasprotju z njegovim namenom (torej zagotovitvi varnosti delavcev v delovnem procesu), je zmotno uporabilo materialno pravo.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da zgolj ustno odrejanje dela ni pravilno v smislu zakonskih določb, ki določajo, da se delavcu v pisni obliki odredi začasno opravljanje drugega dela.
starostna pokojnina - invalidska pokojnina - II. kategorija invalidnosti
Tožnik ni sočasno izpolnjeval pogojev za invalidsko, starostno oziroma predčasno pokojnino, saj na dan nastanka invalidnosti ni izpolnjeval pogojev za starostno pokojnino. Četrti odstavek 109. člena ZPIZ-2 v tem primeru ni mogoče uporabiti in se uporabi prvi odstavek 109. člena ZPIZ-2, po katerem ima zavarovanec ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja pravico, da uživa le eno od njih po lastni izbiri. Kako se bo tožnik odločil, bo verjetno odvisno, ko mu bo znana višina ene in druge pokojnine.
Pritožba opozarja na uporabo določil OZ o družbeni pogodbi, zato pritožbeno sodišče izpostavlja, da je tudi v 992. členu OZ prav tako predpisano pravilo o odločanju družbenikov z določeno večino glasov.
Čeprav je bila tožnica v spornem obdobju (od 2008 do 2014) vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot oseba, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, ima na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je bilo za nazaj vzpostavljeno delovno razmerje in s tem podlaga za obvezno zavarovanje po 14. členu ZPIZ-2, lastnost zavarovanca iz naslova delovnega razmerja.
Kršitev kazenskega zakona uveljavlja pritožba ne da bi v njej opredelila, v katerem vprašanju iz 372. člena ZKP naj bi sodišče prve stopnje kazenski zakon kršilo. To ni razvidno niti iz njene obrazložitve. Pritožbeno sodišče zato izpodbijane sodbe v tej smeri ni moglo preizkusiti, kršitev, na katere je dolžno paziti, pa ni ugotovilo. V kolikor pa pritožba uveljavlja ta pritožbeni razlog v posledici zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, pa pritožbeno sodišče poudarja, da taka kršitev ni mogoča. Kazenski zakon je kršen le tedaj, ko sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon napačno uporabi, ali pa ga sploh ne uporabi. Kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003424
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 352.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - soprispevek - absolutno zastaranje odškodninske terjatve
Tožnik je s plezanjem na delovni stroj izpolnjeval navodila nadrejenega in ni ravnal samovoljno. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je res nenavadno, da bi se delavec med delovnim procesom vzpel na delujoč delovni stroj, a tega ni upoštevalo pri ugotavljanju soprispevka tožnika, saj je kot bistveno štelo le dejstvo, da je tožnik izpolnjeval navodilo. Tožnik bi se moral zavedati, da plezanje na delovni stroj ni dovoljeno, in da se lahko stroj premakne, ne nazadnje pa je bil tožnik skupinovodja in ne navaden delavec, zato je utemeljena pritožbena navedba prvotožene stranke, da bi moral biti toliko bolj pazljiv. Pritožbeno sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin ocenjuje, da je tožnik s svojim ravnanjem in kršenjem pravil o varnem delu vsaj v manjšem delu prispeval k nastanku škodnega dogodka (10-20 %).
Za nastop absolutnega zastaranja je odločilen čas nastanka škode. Škoda nastane takrat, ko se poseg izraža v eni od njenih oblik, ko je torej mogoče izraziti tako obstoj kot tudi obseg škode, ki jo trpi oškodovanec. Od ugotovitve tega časa je odvisen začetek teka objektivnega zastaralnega roka. Absolutno zastaranje odškodninske terjatve po drugem odstavku 352. člena OZ teče od tedaj, ko je škoda nastala, to pa ni vedno istočasno s škodnim dogodkom in je zato treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdaj je posamezna škoda nastala.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZKolP člen 34, 34/2. ZDSS-1 člen 21.
kolektivni delovni spor – izvrševanje kolektivne pogodbe – prehrana med delom – prekinitev postopka – predhodno vprašanje
Problem veljavnosti KPPN prestavlja predhodno vprašanje za odločitev v obravnavani zadevi, in je predmet drugega kolektivnega delovnega spora, ki je že v teku. Zato so bili izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka po določbah 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, kakor tudi pogoji iz 21. člena ZDSS-1.
ZJU člen 5, 5/1, 22, 22/1, 24, 24/5, 25.. ZDR člen 204, 204/4.. ZUJF člen 164, 164/1, 168, 168/1, 169, 169/1.
nadomestilo za ločeno življenje - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da na podlagi Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji in 167. člena ZUJF od 1. 6. 2012 dalje pravica do nadomestila za ločeno življenje pripada le javnemu uslužbencu, ki je razporejen na delo izven kraja bivališča. Tožnica ni bila razporejena na delo izven kraja bivališča svoje družine. Zato ji ne pripada nadomestilo za ločeno življenje.
V tretjem odstavku 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialnovarstvenih storitev je določeno, da v primeru, če je kdo od zavezancev, na podlagi izvršljivega pravnega naslova ali pravnega posla, zavezan upravičencu v celoti plačevati oskrbo v institucionalnem varstvu, se njegov prispevek določi v višini zneska, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve. Za vrednotenje služnosti stanovanja v solastninskem deležu podarjene nepremičnine kot edine obveznosti, določene v darilni pogodbi, v tretjem odstavku 18. člena Uredbe, ni podlage. Oskrba na domu pomeni oskrbo in pomoč v različnih oblikah v primeru bolezni ali starosti. Glede na darilno pogodbo, s katero se obdarjenec oziroma zavezanec ni zavezal darovalki oziroma upravičenki nuditi oskrbo na domu oziroma, ji v kakršnikoli obliki nuditi pomoč v primeru starosti ali bolezni in drugo, za vrednotenje služnosti stanovanja, ki traja do upravičenkine smrti, ni podlage. V konkretnem primeru zato velja peti odstavek 18. člena Uredbe in določanje prispevkov zavezancev, ki veljajo za njihovo plačilno sposobnost.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja - povračilo stroškov zdravljenja v tujini
Ker so bile pri tožnici v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja in je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja, so izpolnjeni pogoji iz 44.a člena ZZVZZ za povračilo stroškov zdravljenja v tujini.
regres za letni dopust - prekinitev postopka - stečaj
Tekom pritožbenega postopka je bil zoper toženo stranko začet stečajni postopek. Pravdni postopek se po določbi 205. člena ZPP po samem zakonu prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Načeloma ima prekinitev postopka za posledico, da sodišče po dnevu začetka stečajnega postopka ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, dokler takšna prekinitev traja (prvi stavek 1. odstavka 207. člena ZPP). Vendar pa lahko sodišče skladno z drugim stavkom 2. odstavka 207. člena ZPP, če prekinitev nastane po koncu glavne obravnave, na podlagi te obravnave izda odločbo. To velja tudi ob odločanju na pritožbeni stopnji, ko so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank - vložitev pritožbe in odgovora na pritožbo in je bilo o zadevi le še potrebno odločiti. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na pritožbeni seji lahko odločalo o pritožbi tožene stranke in izdalo sodbo.