URS člen 22, 25. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4. ZST-1 člen 4, 4/1, 4/2, 8, 11, 12.
taksna oprostitev - začasni zastopnik
Zakonodajalec je posebej določil, da začasni zastopnik ni dolžan plačati takse za tistega, ki ga zastopa, taksa pa se izterja iz premoženja zastopanega (prvi in drugi odstavek 4. člena ZST-1). Navedeno specialno določilo razveljavlja tudi splošno določilo 8. člena ZST-1, ki opredeljuje plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za opravo dejanja sodišča. Stranka, ki ji je postavljen začasni zastopnik, po pojasnjenem ni oproščena plačila sodne takse, zato tudi lahko predlaga taksno oprostitev v skladu z 11. členom ZST-1.
sodna ureditev meje – zavrženje predloga – predložitev zadostnega števila vlog – pravica do sodnega varstva
Predlagatelji so v pretežni meri sledili pozivu sodišča, neizkazana je ostala le predložitev dodatnega osnovnega izvoda predloga in prilog za novo nasprotno udeleženko.
Vse okoliščine primera govorijo v prid stališču, da odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za ureditev meje pomeni nesorazmeren poseg v pravico do dostopa do sodišča iz 23. člena Ustave RS. Prvo sodišče je določbam ZPP o procesnih predpostavkah dalo – glede na vse okoliščine primera – občutno preveč omejujoč pomen.
Po splošnih življenjskih izkušnjah ne more biti dvoma, da lahko lesena tla v kleti ob prenašanju grozdja z vedrom iz kadi v prešo postanejo mokra in zdrsljiva. Vendar je to običajen riziko, ki ne terja posebnega ukrepanja. Vsaka povprečno izkušena in razumna odrasla oseba se že z običajno pazljivostjo temu lahko izogne. Da bi zavarovanec tožene stranke moral namestiti na leseni podest zaščito s folijo ali s čim drugim, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pretirana zahteva in tega od povprečno skrbnega lastnika zidanice v kletnih prostorih ni razumno zahtevati.
OZ člen 311, 312, 313, 318. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15.
ugovor pobota – konkretiziran ugovor pobota – materialnopravno pobotanje – pogoji za pobot – protispisnost – pritožbene novote
Kdaj naj bi toženec tekom pravdnega postopka (v smislu vseh za to potrebnih predpostavk predvidenih v določbah OZ) jasno uveljavljal oziroma se ustrezno (to je konkretizirano) skliceval na materialno-pravni ugovor pobota, ni razvidno. Povsem splošno sklicevanje na okoliščino, da so se finančne obveznosti med pravdnima strankama tekom poslovnega razmerja „zapirale“ tudi z medsebojnimi kompenzacijami, v tem oziru ne zadostuje.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
nagrada izvedenca – nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja – odgovor na pripombe strank – odgovor na dodatna vprašanja sodišča
Plačilo za pisno izdelavo izvida in mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja bodisi ustno bodisi pisno podana izvedenčeva pojasnila v zvezi s pripombami strank k mnenju. Nagrada za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja po drugem odstavku 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih pripada izvedencu (še)le takrat, ko mora odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njega še ni terjalo.
VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0004715
ZP-1 člen 113, 113a. ZPrCP člen 106, 107.
utemeljen sum - začasen odvzem vozniškega dovoljenja - vožnja pod vplivom drog - strokovni pregled - hitri test za ugotavljanje prisotnosti drog
Sodišče mora pri presoji obstoja utemeljenega suma presojati vse okoliščine in dejstva v zvezi z ugotavljanjem obdolženčevih psihofizičnih sposobnosti na kraju samem, torej tudi rezultat hitrega testa oziroma predhodnega postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica vpliva drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih prepovedanih psihoaktivnih snovi in da nikakor ni pritrditi zaključkom prvega sodišča, da je že na podlagi dela strokovnega pregleda (v katerem je sicer zapis o tem, da niso zaznane motnje, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu), mogoče kategorično izključiti obstoj utemeljenega suma, ne da bi se ob tem sodišče opredelilo tudi do tega, da je bil hitri test (test sline) pozitiven na snov opijati in da tudi iz predhodnega postopka za prepoznavo znakov (priloga A2) izhaja, da je poslujoči policist zaznal, da obstaja sum, da je obdolženec v kritičnem času vozil pod vplivom prepovedanih substanc.
vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki - podlaga za vpis spremembe imetnika hipoteke - načelo formalnosti postopka
V tej zadevi gre za vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki. Zato so nepotrebni razlogi pritožbe o vsebini te v zemljiški knjigi vpisane pravice. Zemljiškoknjižnemu predlogu je bila priložena Pogodba o potrditvi odstopa z dne 21.7.2016, iz katere izhaja dejstvo sklenitve pravnega posla (pogodba o odstopu terjatve - terjatev je določno opredeljena), z zemljiškoknjižnim dovolilom. S tem je načelu kavzalnosti zadoščeno.
zemljiškoknjižni postopek - udeleženci zemljiškoknjižnega postopka - prijava udeležbe v zemljiškoknjižnem postopku - izkazovanje pravnega interesa
Glede na prvi odstavek 132. člena ZZK-1, ki določa udeležence zemljiškoknjižnega postopka, bi bilo pritožnico moč šteti za udeleženko predmetnega postopka, če bi izkazala, da bi utegnil biti z vpisom prizadet njen pravni interes (4. točka prvega odstavka 132. člena ZZK-1). Trditveno in dokazno breme, da utemelji svoj pravni interes, je v primeru tovrstne udeležbe na osebi, ki priglasi udeležbo.
ZFPPod člen 27. ZGD člen 394. ZPP člen 196, 325, 394.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe – enotni sospornik – sosporništvo – navadni sosporniki – solidarna odgovornost – družbeniki izbrisane gospodarske družbe
Naknadna, vsebinsko drugačna odločitev proti enemu navadnemu sosporniku (na pasivni strani) ni razlog, s katerim bi bilo mogoče razveljaviti klavzulo pravnomočnosti na predhodni in že pravnomočni sodbi, ki veže drugega sospornika – solidarnega dolžnika.
Nedeljivost pravnega razmerja družbenikov izbrisane gospodarske družbe ne izvira niti iz njegove pravne narave niti ni do take razlage mogoče priti z razlago pravne norme. Toženci so glede na solidarno odgovornost družbenikov, določeno v 27. členu takrat veljavnega ZFPPod v zvezi s 394. člena tedaj veljavnega ZGD, navadni sosporniki, in tako je v primeru solidarne odgovornosti vedno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086013
ODZ člen 841 – 849. ZNP člen 35, 37, 126. ZPP člen 154.
delitev solastnine – agrarna skupnost – delitev nepremičnin – delitev nepremičnin agrarne skupnosti – izstop člana – družbena pogodba – stroški postopka – skupni stroški
Pri agrarnih skupnostih je skozi celotno zgodovino v ospredju načelo nedeljivosti in ohranitve premoženja. To načelo odraža poseben pomen tovrstne lastnine, saj je agrarna skupnost dolžna ohraniti lastnino, gozdove in pašnike za bodoče rodove. Skozi vsa obdobja je člane agrarnih skupnosti prevevala zavest, da gojijo do zemlje globoko spoštovanje, ker jo morajo ohraniti za otroke in vnuke táko, kakršno so prejeli od očetov in dedov. Prav zaradi tega namena se premoženje naj ne bi odtujilo ali delilo.
Neprepričljivo je pritožbeno razlogovanje, da namen ne bi bil v ničemer ogrožen, ker bi tudi po izločitvi nepremičnin ostala v agrarni skupnosti velika količina zemljišč, saj je predlagatelj solastnik le do 5/64. Glede na prej izpostavljen namen agrarnih skupnosti in Pravila ne more biti vsakemu posamičnemu članu agrarne skupnosti prepuščeno, kdaj se bo odločil za izstop in s tem povezano izločitev dela nepremičnin, ki ustrezajo njegovemu deležu.
Ker preostali člani z delitvijo premoženja agrarne skupnosti ne soglašajo in želijo ohranitev agrarne skupnosti, je odločitev prvega sodišča o zavrnitvi predloga pravilna.
STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023308
SPZ člen 70, 70/2, 70/5. ZNP člen 21, 119. ZPP člen 286.
delitev solastnine - kriterij delitve solastnine - prekluzija glede oblikovanja predloga - vezanost sodišča na predlog
Glede na pritožbeno grajo, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbo 286. člena ZPP upoštevalo navedbe predlagateljice dane po prvem naroku, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da četudi je predlagateljica povzela izvedensko mnenje v kasnejših vlogah, po prvem naroku in s tem spremenila svoj prvotni predlog glede razdružitve solastnine, je sodišče v skladu z drugim odstavkom 70. člena SPZ dolžno preizkusiti, ali je možna delitev v naravi in to ne glede na predloge strank postopka, saj nanje ni vezano.
ureditev razmerij med solastniki – način uporabe stvari v solastnini – stroški vzdrževanja – vezanost sodišča na predlog – izvedenec
Solastnik participira na solastni stvari sorazmerno s svojim solastninskim deležem tako pri koristih, kot tudi pri stroških. Če en solastnik uporablja nepremičnino v obsegu, ki presega njegov solastninski delež, je dolžan drugemu solastniku v obsegu presega povrniti korist od uporabe. V takšnem primeru bi lahko bila oba solastnika enako obremenjena s stroški. Lahko pa bi se dogovorila, da solastnik, ki uporablja stvar prek svojega solastniškega deleža, plačuje tudi sorazmerno višje stroške. Odločitev o delni razveljavitvi izpodbijanega sklepa, ki ne izenačuje solastninskih položajev obeh udeležencev, je zato pogojevala tudi razveljavitev odločitve o porazdelitvi stroškov vzdrževanja, upravljanja in uporabe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086048
ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-3, 8/1-4. OZ člen 15, 15/1, 52, 131, 190, 299, 299/2, 378, 378/1. ZPP člen 7, 212,.
spregled pravne osebnosti – zmanjšanje premoženja družbe – obličnost – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – dogovor o nakazilu kupnine – neupravičena pridobitev – zamudne obresti – nastop zamude
Neizpolnitev dogovora med tožnico in toženko, da bo slednja kupnino za stanovanje prenesla na družbo A., katere družbenica je bila, ni zloraba pravne osebe A., d. o. o., za namene oškodovanja upnikov. Prav tako to ravnanje ni zmanjšalo premoženja družbe A. Kupnina, ki jo je toženka pridobila od prodaje omenjenega stanovanja, predstavlja namreč njeno lastno premoženje in ne premoženja družbe. Toženki posledično ni moč očitati, da je bilo razpolaganje s tem denarjem razpolaganje s premoženjem družbe.
osebni stečaj - odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prilagajanje višine preživnine rubljivemu delu dohodkov
Ravnanje dolžnika na zgoraj opisan način, tako da je prilagajal plačevanje preživninskih obveznosti do višine, da je upnici onemogočil prisilno poplačilo njene terjatve, poleg tega pa je v znatnem obdobju iz naslova preživnine tudi plačeval obveznost, ki je ni več bilo, so podani vsi znaki zlorabe pravice do odpusta obveznosti, zato odpust obveznosti ni dovoljen. Zaradi povedanega ne more biti pomembna okoliščina, da je upnica z ZPIZ-om dosegla poravnavo in je ZPIZ na tej podlagi upnici izplačal določen znesek. Pomembno je dolžnikovo ravnanje, ki nasprotuje poštenosti in vestnosti.
ugotovitev vrednosti nepremičnin - vezanost izvršilnega sodišča na zemljiško knjigo glede podatkov o lastništvu izvršilnega predmeta nepremičnine
Dolžnica v tej fazi postopka ne more uspeti z zatrjevanjem drugačnih solastniških deležev, kot ti izhajajo iz zemljiške knjige, saj je izvršilno sodišče na njene podatke vezano (prvi odstavek 168. člena ZIZ), pri čemer se cenitev kot izvršilno dejanje opravi v skladu s pravnomočnim sklepom o izvršbi, torej tako, da se upošteva v njem zajeto opredelitev izvršilnih predmetov.
Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je anesteziologinja podala tožniku pojasnilo v zvezi s stanjem njegovih zob neposredno pred anestezijo oziroma neposredno pred posegom.
Anesteziologinja je v danih okoliščinah, ko je bilo v bolnišnici občutno pomanjkanje anesteziologov, ravnala okoliščinam primerno, in tako kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, običajno glede na bolnišnične razmere in dane možnosti ter trenutne standarde v našem zdravstvenem sistemu.
ureditev meje – kriteriji za ureditev meje – kriterij močnejše pravice – javno dobro
V konkretnem primeru je predlagana sodna določitev meje med zemljiščem, ki je javno dobro, ter zemljiščem, ki je v zasebni lasti. Navedeno pomeni, da je mogoče mejo določiti zgolj po kriteriju močnejše pravice. Ker na javnem dobru ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem, pa se je v sodni praksi ustalilo stališče, da je mogoče v takšnih primerih mejo določiti zgolj glede na potek katastrske meje. Takšno stališče je edino logično, saj druge močnejše pravice v takšnih primerih ni mogoče zatrjevati. Izjema od tega pravila je mogoča le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar mora biti posebej ugotovljeno.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 48, 51.
stroški in nagrada izvedenca - študij spisa - dopolnitev izvedenskega mnenja
Ker pri izvedenčevi obravnavi pripomb na podano izvedensko mnenje ponoven študij spisa ni bil potreben, izvedenec ni upravičen do nagrade za študij spisa.