V taki situaciji, ko je bila stranki že enkrat dana možnost ustrezno dopolniti svoje trditve in je ni izkoristila, dodatno materialno procesno vodstvo ni več na mestu, oziroma bi pomenilo že pretiran poseg sodišča v položaj nasprotne stranke.
Zakonita udeleženka je s prijavo udeležbe v postopku pridobila položaj udeleženca, ki je glede obveznosti založitve stroškov za izvedbo pripravljalnih opravil sodišča blizu položaju predlagatelja v postopku. Zakonita udeleženka je zato dolžna (začasno) založiti tudi ustrezen del (po enakih delih) preostalega manjkajočega predujma za delo sodnega izvedenca. Pri tem ni pomembno, ali so posamezni udeleženci postopka že zemljiškoknjižni lastniki posameznih delov stavbe ali ne.
zakupna pogodba - trditveno in dokazno breme - razlaga pogodbe
Tožeča stranka, ki zakupnino uveljavlja, mora dokazati tudi njeno višino. Ker trditev, na osnovi katerih bi bilo mogoče preveriti višino uveljavljane zakupnine (cena za m2, način izračuna, popusti) tožeča stranka ni podala, z zahtevkom ni uspela.
taksna obveznost – nastanek taksne obveznosti – plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo
Ker navedena tožnikova vloga z dne 14. 4. 2015 predstavlja tožbo kot začetni procesni akt v pravdnem postopku (ta se je začel na podlagi vložene tožnikove vloge), je tožnik zavezanec za plačilo takse za ta postopek.
stroški – odgovor dolžnika na upnikov odgovor na ugovor – potrebni stroški
Potrebnost nastalih stroškov za posamezno vlogo dolžnika se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru glede na to, ali je na vlogo upnika zaradi obrambe pravic oziroma pravno zavarovanih interesov treba odgovoriti, in glede na vsebino samega dolžnikovega odgovora. ZIZ ne predpisuje obveznosti vročitve odgovora upnika na ugovor dolžnika dolžniku v izjavo, potrebnost tega procesnega dejanja v vsakem konkretnem primeru presodi sodišče. Vročitev upnikovega odgovora v izjavo dolžniku pa še ne pomeni, da bo dolžnik, ki bo odgovoril in nato z ugovorom zoper sklep o izvršbi uspel, v vsakem primeru upravičen tudi do povrnitve stroškov odgovora na upnikov odgovor. Do povrnitve le teh je upravičen, če je odgovor na upnikov odgovor za njegovo obrambo objektivno potreben, saj se le v tem primeru lahko kot potrebne oceni tudi v zvezi s tem nastale stroške.
Glede na vsebino ugovora dolžnikov in odgovora upnice nanj, odgovor dolžnikov z dne 4. 10. 2016 ni bil potreben. V njem sta glede neposredne izvršljivosti notarskega zapisa navedla le, da „vztrajata kot doslej“, sicer pa utemeljevala v ugovoru uveljavljani pobot, kar pa, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, ni utemeljen ugovorni razlog v konkretni zadevi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072635
ZPP člen 8, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/1, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 639, 639/3, 640.
podjemna pogodba – jamčevalni zahtevki – odprava napak – znižanje plačila – trditveno in dokazno breme – protispisnost – dokazna ocena – začetek stečajnega postopka – prekinitev postopka – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožena stranka nima prav, da dejstvo obstoja napake zadostuje za uspešno uveljavljanja znižanja plačila. Tožena stranka bi morala za sklepčnost ugovora znižanja plačila zaradi napake podati ustrezne trditve, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti razmerje med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo tega dela ob sklenitvi pogodbe z napako.
Tožena stranka navaja, da je protispisnost v tem, da je izvedenka izpovedala, da je bilo delo tožeče stranke izvršeno pomanjkljivo in tudi izračunala stroške sanacije. Sodišču prve stopnje je zato očitala, da bi na podlagi izvedenih dokazov lahko odločilo drugače. S temi pritožbenimi navedbami tožena stranka pravzaprav ne uveljavlja pritožbenega razloga protispisnosti, temveč graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa jo v sporih majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati.
taksna obveznost – nastanek taksne obveznosti – vrednost predmeta – zavezanec za plačilo sodne takse
Zavezanec za plačilo sodne takse za predlog za delitev solastne stvari je predlagatelj nepravdnega postopka. Njegova obveznost nastane ob vložitvi predloga za začetek postopka. Taksna obveznost se določi glede na vrednost predmeta nepravdnega postopka, pri čemer se v postopku delitve solastne stvari določi vrednost predmeta postopka po vrednosti celotne stvari, ki se deli.
preprečevanje nasilja v družini – ukrep za preprečevanje nasilja – trajanje ukrepa – podaljšanje ukrepa – ustavitev postopka
Nasprotni udeleženec je sklep o določitvi ukrepov prejel 1. 4. 2016. Izrečeni ukrepi so torej začeli veljati 2. 4. 2016 oziroma 5. 4. 2016, z veljavnostjo šestih mesecev, kar pomeni, da je časovna veljavnost ukrepov prenehala najkasneje 5. 10. 2016, zato bi moralo prvostopenjsko sodišče po izteku veljavnosti ukrepov ob smiselni uporabi določbe 278. člena ZIZ postopek ustaviti. Predlagateljica v času trajanja ukrepa njegovega podaljšanja ni predlagala.
spori iz razmerij med starši in otroki – stroški postopka – prosti preudarek
V postopku v sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku (413. člen ZPP) in ne po kriteriju uspeha, kot to določa splošno pravilo o stroških postopka iz 154. člena ZPP. Razlog za to je v okoliščinah, da v tem postopku vloga aktivne in pasivne stranke ni vedno povsem enoznačna, da v teh pravdah preiskovalno načelo preveč posega v pravilo o zbiranju procesnega gradiva in da oficialno načelo v določenih primerih narekuje celo odločanje prek in brez zahtevka.
vložitev pritožbe zoper odločbo o taksni oprostitvi - pravica do pritožbe - nasprotna stranka
Četudi je tožena stranka bila stranka postopka, v katerem se je odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pa ni stranka v „vzporednem postopku“, ki se je glede na predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse vodil glede vprašanja o taksni obveznosti slednje. V tem vzporednem postopku je bila stranka postopka le taksni zavezanec, nasprotna stranka iz pravdnega postopka pa v tem postopku ni bila udeležena.
ZKP člen 52, 52/1, 87, 87/5, 277, 277/2, 437, 437/1.
vloga vezana na rok - pravočasnost zasebne tožbe - zavrženje zasebne tožbe - zakonski rok - nepodaljšljiv rok - nepopolna zasebna tožba - zasebni tožilki kot prava neuki stranki
Pritožba pa je neutemeljena tudi v delu, ko zatrjuje, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati peti odstavek 87. člena ZKP glede na to, da sta zasebni tožilki prava neuki stranki. Ta določba v konkretnem primeru ne pride v poštev, ker zasebne tožbe zasebni tožilki nista poslali nepristojnemu sodišču pred potekom roka, ampak sta jo vložili pri pristojnem sodišču, vendar pa prepozno (po izteku trimesečnega roka). Seznanitev zasebnih tožilk pravdnega sodišča s pisanjem L.G. zasebnima tožilkama, pa ni moč šteti kot vložitev zasebne tožbe (pisanja) nepristojnemu sodišču. Zakonski rok (tri mesece) iz petega odstavka 87. člena ZKP je nepodaljšljiv. Pritožba tudi nima prav, da bi sodišče prve stopnje moralo, če je ugotovilo, da je zasebna tožba vložena prepozno, izdati zavrnilno sodbo. Sodišče prve stopnje je namreč zasebno tožbo šele preizkušalo v formalnem in materialnem smislu (437. člen ZKP) in ugotovilo, da je vložena prepozno ter da tudi sicer ni sposobna za obravnavo. Zato jo je utemeljeno s sklepom zavrglo, saj do faze sojenja v zadevi še sploh ni prišlo in je zato ni moglo zavrniti s sodbo, kot to nepravilno navaja pritožnik.
Kazensko sankcijo na spodnji meji predpisane je mogoče izreči le pod pogojem, da razen olajševalnih okoliščin ni podana nobena obteževalna okoliščina. Kot pa je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, sodišče prve stopnje pri nobenem od obtoženih olajševalnih okoliščin ni našlo, je pa ugotovilo, da je pri obeh obtožencih podana obteževalna okoliščina in sicer predkaznovanost.
ZPP člen 359.. ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2, 126, 126/2.
reintegracija - sodna razveza - datum sodne razveze - trajanje delovnega razmerja - nadomestilo plače - krajši delovni čas - zaposlitev pri drugem delodajalcu - reparacija - denarno povračilo
V skladu s prvim odstavkom 118. člena ZDR-1 sodišče trajanje delovnega razmerja ugotovi najdlje do odločitve sodišča prve stopnje. Datum odločitve sodišča prve stopnje je torej skrajni datum, do katerega je na podlagi navedene določbe ZDR-1 delavcu mogoče priznati delovno razmerje, lahko pa sodišče, če so podane določene okoliščine, sodno razveže pogodbo o zaposlitvi že prej. Sodišče prve stopnje pogodbe o zaposlitvi tožnice ni razvezalo z dnem odločitve (14. 9. 2016), ampak s 1. 4. 2016. Tožnica v pritožbi navedeni odločitvi sodišča prve stopnje utemeljeno nasprotuje, saj krajše zaposlitve delavca po prenehanju delovnega razmerja, ki so se končale pred odločitvijo sodišča, ne vplivajo na datum sodne razveze. Tožnica je po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki sklenila dve pogodbi o zaposlitvi pri dveh različnih delodajalcih za določen čas in za krajši (polovični) delovni čas. Ker je obdobje njene zaposlitve za polni delovni čas (zaradi obstoja dveh zaposlitev za polovični delovni čas hkrati) trajalo le krajši čas od 1. 4. 2016 do 31. 8. 2016 (pet mesecev) in se je zaključilo pred datumom odločitve sodišča prve stopnje (14. 9. 2016), te zaposlitve sodišče prve stopnje ne bi smelo šteti kot ključne pri odločitvi o datumu sodne razveze.
Tožnici, kljub priznanju delovnega razmerja le za polovični delovni čas, pri toženi stranki še vedno pripada razlika do celotnega zneska plače, kot bi jo prejela, če ne bi prišlo do nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, in ne le plača, ki bi ji pri toženi stranki pripadala za polovični delovni čas. V nasprotnem primeru bi bila še vedno prikrajšana, saj je bila njena plača pri drugem delodajalcu za polovični delovni čas nižja od plače, ki bi jo za isto število ur prejemala pri toženi stranki. In obratno, v primeru če bi bila tožničina plača za polovični delovni čas pri novem delodajalcu višja, ob priznanju delovnega razmerja pri toženi stranki le za preostali (polovični) delovni čas, ne bi bila upravičena do celotne plače pri toženi stranki za polovični delovni čas, temveč le do razlike med plačo, ki bi jo prejela pri toženi stranki za polni delovni čas, in plačo, ki bi jo prejela pri novem delodajalcu za krajši delovni čas. Na takšen način je delavcu zagotovljena polna reparacija oziroma, je obema strankama zagotovljeno, da nadomestilo plače zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni ne višje ne nižje od plače, ki bi jo delavec dobil, če ne bi bilo nezakonite odpovedi.
ZDR-1 člen 108, 108/1, 108/2. ZDR člen 73, 73/1, 73/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpovedni rok - delovnopravna kontinuiteta - sprememba delodajalca
Ker so v obravnavani zadevi ugotovljeni (objektivni) kriteriji, zaradi katerih je potrebno šteti, da gre za prenos podjetja, saj je gospodarska enota ohranila svojo identiteto, ni odločilno, da je tožnik podal odpoved pri delodajalcu prenosniku in podpisal pogodbo pri delodajalcu prevzemniku - toženi stranki. Podpisa pogodbe z delodajalcem prevzemnikom namreč, glede na okoliščine, v katerih je prišlo do odpovedi in podpisa novih pogodb o zaposlitvi, ni mogoče šteti za okoliščino, ki bi izključevala prenos podjetja, zlasti ker ob pravilni uporabi materialnega prava prehod delavcev s strani delodajalca sploh ne bi smel biti izveden na opisan način (nove pogodbe o zaposlitvi niso potrebne, še manj pa odpovedi s strani delavcev). V primeru spremembe delodajalca po 73. členu ZDR ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri prenosniku in sklenitev pogodbe pri prevzemniku. Pogodba o zaposlitvi ostaja v veljavi taka, kakršna je, spremeni se le delodajalec in to že po zakonu samem. Do novih pogodb o zaposlitvi zato niti ne bi smelo priti, glede na 73. člen ZDR, če bi delodajalca ravnala pravilno. Zato je ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 108. člena ZDR-1 tožnik upravičen do odpravnine glede na doseženo delovno dobo pri toženi stranki in delodajalcu prenosniku, torej za skupaj trinajst let delovne dobe.
vpis stvarne pravice v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine - vpis na podlagi sodne odločbe - pogoji za dovoljenost vpisa
Sodna odločba učinkuje proti F.J., ki očitno ni (več) lastnik, temveč je to P.J. Predlagateljica ne zatrjuje in izkazuje takega njegovega pravnega nasledstva, ki bi vpis omogočalo.
V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/5, 187, 447, 447/1, 495, 495/1. ZGD-1 člen 580, 580/6.
spor majhne vrednosti - pritožba zoper sklep - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - tožba vložena zoper neobstoječo osebo - univerzalno pravno nasledstvo
Pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka, ker nima pravne subjektivitete.
Ko je tožena (pravna) oseba, ki v trenutku vložitve tožbe ni več obstajala, gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti. Takšna situacija je urejena v petem odstavku 81. člena ZPP. Ta določa, da sodišče v takšnih primerih tožbo zavrže.
ZDR-1 člen 20, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.. ZJU člen 33, 154, 154/1, 154/3.. ZS člen 7, 7/1, 31, 31/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi - javni uslužbenec
Tudi v primeru, če kršitve, zaradi katerih je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, same zase morda ne bi bile dovolj resne in utemeljene, je treba upoštevati, da prejšnje opozorilo ni doseglo svojega namena in je tožnica s kršitvami nadaljevala.
načelo specialnosti – zastaranje kazenskega pregona v primeru razveljavitve sodbe po zahtevi za varstvo zakonitosti
Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, je načelo specialnosti institut, ki se veže na kaznivo dejanje (pravno kvalifikacijo in opis – zlasti historični dogodek), ne pa na vrsto postopka (sojenje ali izvršitev kazni), zaradi katerega je bila predaja dovoljena. V obravnavani zadevi je pomembno, da je bil obtoženi predan tudi za obravnavano kaznivo dejanje (poleg kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic po prvem in drugem odstavku 244. člena KZ). Okoliščina, da je bil predan postopku zaradi izvršitve zaporne kazni ne pomeni, da je v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe kršeno načelo specialnosti, če je ponovno sojen za isto kaznivo dejanje, na kar kaže tudi sklepanje po nasprotnem razlogovanju, ko v primeru, da je bila oseba predana za določeno kaznivo dejanje v posamezni fazi kazenskega postopka (npr. v preiskavi), predaja velja tudi za fazo sojenja po obtožnici ter za fazo izvršitve kazni. V primeru razveljavitve sodbe zaradi vložene zahteve za varstvo zakonitosti pomeni postopek po razveljavitvi (četudi pred sodiščem prve stopnje) postopek, ki je namenjen sanaciji postopkovnih kršitev (prvi odstavek 426. člena ZKP), ta postopek pa v nobenem primeru ne more privesti do odločitve, ki bi bila v škodo obdolženca. Postopek nove razsoje je zato lahko izključno v njegovo korist (tako 11. točka prej navedene odločbe Ustavnega sodišča RS). Pritožniki torej nimajo prav, da je v obravnavani zadevi zastaranje nastopilo 20.12.2016, saj dveletni rok po razveljaviti sodbe nastopi 20.3.2017, obravnavana zadeva pa je postala pravnomočna z razglasitvijo predmetne sodbe pritožbenega sodišča z dne 23.2.2017 (prvi odstavek 129. člena ZKP).
regres za letni dopust - prekinitev postopka - stečaj
Tekom pritožbenega postopka je bil zoper toženo stranko začet stečajni postopek. Pravdni postopek se po določbi 205. člena ZPP po samem zakonu prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Načeloma ima prekinitev postopka za posledico, da sodišče po dnevu začetka stečajnega postopka ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, dokler takšna prekinitev traja (prvi stavek 1. odstavka 207. člena ZPP). Vendar pa lahko sodišče skladno z drugim stavkom 2. odstavka 207. člena ZPP, če prekinitev nastane po koncu glavne obravnave, na podlagi te obravnave izda odločbo. To velja tudi ob odločanju na pritožbeni stopnji, ko so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank - vložitev pritožbe in odgovora na pritožbo in je bilo o zadevi le še potrebno odločiti. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na pritožbeni seji lahko odločalo o pritožbi tožene stranke in izdalo sodbo.