Ureditev upravnikovega dolžnostnega ravnanja po citirani zakonski določbi predpostavlja, da ima tretji veljavno sklenjeno pogodbo z etažnimi lastniki.
- Domet določbe drugega odstavka 71. člena SZ-1 ni v tem, da bi zaradi izostanka dolžnega ravnanja upravnika on po samem zakonu postal materialnopravni zavezanec za plačilo stroškov napram tretji osebi. Upravnik je na tej podlagi odgovoren (zgolj) odškodninsko, za ugotovitev takšne njegove odgovornosti.
Določena je obveznost pogodbenih zastavnih upnikov, ki niso obenem izvršilni upniki, da morajo do določenega roka - pisno do razdelitvenega naroka oziroma ustno na razdelitvenem naroku prijaviti svojo terjatev (višino in vrstni red; navesti morajo torej podatke, ki omogočajo njeno identifikacijo in preizkus, ali je priglašena terjatev identična terjatvi, v zavarovanje katere je v zemljiški knjigi vknjižena hipoteka), na kar jih sodišče posebej opozori v vabilu na razdelitveni narok. Takšna obveznost priglasitve pa za upnike, na predlog katerih sodišče vodi izvršbo in so torej stranka izvršilnega postopka, ni določena.
sprememba osnovnega pravnega položaja nepremičnine iz lastninske pravice v splošni skupni del stavbe – vknjižena hipoteka kot ovira za vpis – pogoji za vpis
Vknjižena hipoteka kot ovira za vpis pri spremembi osnovnega pravnega položaja iz vknjižene lastninske pravice v splošni skupni del stavbe.
ZP-1 člen 42, 42/1. ZPrCP člen 8, 46, 46/5, 46/5-4.
odgovornost lastnika vozila - začetek postopka o prekršku - prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi - procesna predpostavka za začetek postopka - izdaja plačilnega naloga - poziv za izjavo o okoliščinah prekrška
Formalni prekrškovni postopek se začne z osredotočanjem suma zoper določeno osebo, ki postane predmet preiskovanja oziroma dokazovanja. Ravnanje prekrškovnega organa mora biti tako individualizirano, da se nanaša na konkretnega kršitelja in konkretno dejanje uradne osebe, ki je zanj pooblaščena, ravnanje uradne osebe pa mora biti brez dvoma usmerjeno v pregon storilca zaradi prekrška.
Če ne prej, se postopek o prekršku začne že dejanjem poziva kršitelju, da v roku 5 dni lahko poda pisno izjavo o dejstvih in okoliščinah prekrška.
Določba prvega odstavka člena 42 ZP-1 ni materialnopravnega značaja, temveč ima naravo procesne predpostavke za začetek hitrega postopka tudi v primeru, ko je določen 30 dnevni rok za začetek postopka o prekršku v primeru, če je bil prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi. To v praksi pomeni, da mora prekrškovni organ fizični osebi v tem roku ali izdati plačilni nalog, če je lastnik vozila pravna oseba, pa ji mora v tem roku poslati zahtevo za posredovanje podatkov uporabniku vozila in, če je bil prekršek storjen z vozilom, registriranim v tujini, v tem roku pristojnemu organu poslati tudi zahtevo za posredovanje podatkov o takem lastniku vozila.
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-1, 98, 118, 118-1, 121, 121/1, 127, 243, 243/2, 299, 299/1, 458. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti.
pritožba – rok za vložitev pritožbe – vročanje – seznanitev upnika o začetku insolventnega postopka – zamuda – rok za prijavo terjatev
Po presoji pritožbenega sodišča pa niti določilo 458. člena ZFPPIPP niti določilo 40. člena Uredbe ne posega v določilo 127. člen ZFPPIPP. Po tem določilu je namreč treba pritožbo vložiti v petnajstih dneh od objave sklepa. To pa ne velja za tiste osebe, ki jim je treba sklep o začetku insolventnega postopka vročiti osebno. Iz nobenega določila ZFPPIPP niti iz Uredbe pa ne izhaja, da je treba upnike v tujini o izdaji sklepa o začetku insolventnega postopka obvestiti 1) osebno ali 2) da jim od prejema obvestila začne teči rok za pritožbo. Obveznost sodišča oziroma upravitelja je v glavnem zreducirana le na seznanitev upnikov v tujini o začetku insolventnega postopka, o organu, ki je pristojen za sprejemanje prijav terjatev in o rokih ter posledicah zamude rokov. Namen teh določil je torej upnikom v tujini preprečiti posledice, ki nastopijo po poteku prekluzivnih rokov za prijavljanje terjatev. Torej določila o dolžnosti obveščanja tujih upnikov o insolventnih postopkih ne posegajo v določila 127. člena ZFPPIPP. Nenazadnje tak zaključek terja tudi določilo četrtega odstavka 458. člena ZFPPIPP, po katerem lahko upravitelj pošlje obvestilo o začetku stečajnega postopka kar z navadno poštno pošiljko ali po elektronski poti.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-3, 197/2, 201, 201/3. ZZZDR člen 123, 123/2, 132a, 132a/1, 132a/3, 132a/4, 132a/5.
izvršilni naslov za zakonito preživnino - pomen obvestila CSD o uskladitvi preživnine - prednostna terjatev preživnine - razdelitveni narok - pomen aktivnosti upnikov
Sodišče prve stopnje je pri obravnavi prednostne terjatve zakonite preživnine iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ zavzelo nepravilno stališče, da predložena sodna odločba, s katero je določena preživnina, brez obvestila centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) o vsakokratni uskladitvi višine preživnine, ne zadošča kot izvršilni naslov, s čimer ni izpolnjen zakonski pogoj iz drugega odstavka 197. člena ZIZ. Obvestilo CSD le dopolnjuje izvirni izvršilni naslov za zakonito preživnino na način, da konkretizira vsakoletno novo valorizirano višino terjatve (prvi in tretji odstavek 132.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR), nikakor pa odsotnost obvestila ne pomeni, da izvirni izvršilni naslov izgubi pomen izvršilnega naslova.
Drugačno stališče upnika v pritožbi, da neaktivnost (nenasprotovanje) ostalih upnikov in dolžnika na razdelitvenem naroku v skladu s tretjim odstavkom 201. člena ZIZ razbremenjuje sodišče vsakršnega preizkušanja priglašene prednostne terjatve, ni utemeljeno. Razmerje specialnosti pojasnjenega pravila glede priglasitve prednostne terjatve omejuje splošni pomen neaktivnosti povabljenih na razdelitvenem naroku.
predložitev izjave o premoženjskem stanju po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije - uporaba obrazca izjave
Ob nedvoumnih ugotovitvah, da je storilec v zakonskem roku prekrškovnemu organu poslal izjavo, v kateri je navedel, da je premoženjsko stanje enako, kot ob oddaji zadnje vloge o premoženjskem stanju oz. se skliceval na premoženjsko stanje ob prevzemu funkcije, pa je po mnenju pritožbenega sodišča pravilna razlaga, da je storilec sicer pravočasno sporočil podatke o svojem premoženjskem stanju, četudi v tej izjavi ni znova navedel konkretnih podatkov po posameznih postavkah, kot jih zahteva 42. člen ZIntPK.
kaznivo dejanje goljufije - opis kaznivega dejanja - prikrivanje dejanskih okoliščin - spravljanje v zmoto
Obdolžencu ni mogoče očitati, da je oškodovanca z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravil v zmoto, ker je v škodo svojega premoženja glede na opis sodbenega izreka oškodovanec (ki je A. A. izročil 25.000,00 EUR izposojenega denarja), tako ravnal šele na podlagi izjave C. C., ko mu je ta potrdil, da je tudi sam obtožencu izročil denar in da je pri njem zadeva (z donosi) že delovala. Oškodovančevi izpovedi glede slednjega je, kot to izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, sledilo tudi prvostopenjsko sodišče.
sodna taksa za vlogo, ki šteje za umaknjeno – nov plačilni nalog – ugovor zoper plačilni nalog
V skladu s četrtim odstavkom 34. člena ZST-1 se za vlogo, ki se šteje za umaknjeno, plača tretjina takse za postopek o vlogi in sodišče v takšnem primeru pošlje taksnemu zavezancu nov plačilni nalog. Vendar ta določba velja le, če stranka sodne takse za vlogo sploh ni plačala. Kako ravna sodišče, ko je bila sodna taksa za postopek o vlogi deloma plačana ali ko je bila plačana brez ustrezne reference in se je zato štela za neplačano, ureja peti odstavek 34. člena ZST-1. V takšnem primeru se taksa iz četrtega odstavka tega člena plača iz takse, ki je bila plačana za postopek o vlogi, pri čemer se izda nov plačilni nalog le, če je bila taksa deloma plačana in jo je treba doplačati. Če se šteje za neplačano, ker ni bila plačana z ustrezno referenco, velja, da se tretjina takse plača iz takse, ki je bila dejansko plačana, in v tem primeru novega plačilnega naloga sodišče ne izda.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023291
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. ZVU člen 27, 28. Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih člen 26.
kopališče - padec na spolzkem stopnišču - sončna krema - soprispevek oškodovanca - ogled kraja - zavrnitev dokaznega predloga
V dani situaciji bi se tožnica tudi sama morala in mogla zavedati možnosti spolzkih pohodnih površin (stopnišča) v kopališču, vključno zaradi možnosti prisotnosti raznih nečistoč, kot so raznešena sredstva za sončenje ali druge spolzke snovi, ki jih puščajo obiskovalci kopališča, kar po presoji pritožbenega sodišča narekuje deljeno odgovornost k nastanku škodnega dogodka po določbi prvega odstavka 171. člena OZ, to je, da je 75% delež odgovornosti za nastalo škodo pri zavarovancu toženke in 25% delež pri tožnici.
izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - primernost izvršilnega naslova
Že sam upnik je ob pridobivanju izvršilnega naslova postavil zahtevek na izselitev in izročitev sporne nepremičnine, zato z izvršilnim naslovom zgolj za izselitev dolžnice iz sporne nepremičnine, ne pa tudi za njeno izročitev v predmetnem izvršilnem postopku po 221. členu ZIZ ne more uspeti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023491
OZ člen 62, 62/1, 171, 171/1, 179, 179/1, 185, 299, 299/2, 395, 395/2, 402, 402/1, 943, 943/1, 964, 964/1, 965. SZ člen 92, 92-2. ZJS člen 6, 6/1, 7, 7/1. ZPP člen 195. Odlok o ustanovitvi JMSMM člen 2, 4, 4/1, 5, 5-1, 11, 11/1.
padec na mokrih stopnicah - odškodnina za nepremoženjsko škodo - deljena odgovornost - sosporništvo - zavarovanje pred civilno odškodninsko odgovornostjo
Po določbi prvega odstavka 964. člena OZ pri zavarovanju pred odgovornostjo zavarovalnica odgovarja za škodo, nastalo z zavarovalnim primerom, če tretji oškodovanec zahteva odškodnino. Povedano je že bilo, da je imela tožeča stranka (oškodovanec) v skladu z 965. členom OZ neposredno in lastno pravico do odškodnine iz zavarovanja odgovornosti drugo tožene stranke (zavarovanca), zato je bila tretje tožena stranka (zavarovalnica) v skladu s prvim odstavkom 943. člena OZ dolžna izplačati odškodnino najkasneje v 14. dneh, šteto od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal.
ZTLR člen 20, 24, 25, 25/1, 26, 26/2, 26/3.. ZPP člen 8, 214, 214/1, 285.
tožba za ugotovitev solastninskega deleža na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - vlaganje v tujo nepremičnino - obseg vlaganj - gradnja na tujem svetu - nastanek nove stvari - identiteta hiše - sprememba identitete nepremičnine - adaptacija in dozidava stanovanjske hiše - dogovor o skupni gradnji - trditveno breme - dolžnost materialnoprocesnega vodstva - neprerekana dejstva
Tožnik je odstranil streho in celotno prvo nadstropje ter talno ploščo med pritličjem in prvim nadstropjem tako, da so od obstoječe hiše ostale le zunanje stene, da je nato naredil ploščo nad pritličjem, nanjo postavil nove zidove prvega nadstropja ter nad njimi novo ploščo, na kar je moral zaradi pokanja enega izmed zidov narediti podporni zid za prvo nadstropje. Res je sicer izpovedal, da je po tem, ko je naredil podporni zid začel postopoma odkopavati in sproti betonirati, na podlagi česar pa ni mogoče pritrditi pritožbi, da je potrdil, da je celotno staro hišo podrl in naredil na novo.
Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da tožena stranka na trditve tožeče stranke iz njene prve pripravljalne vloge ni odgovorila in je zato na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP pravilno štelo trditve tožeče stranke za dokazane. Iz tega razloga sodišču prve stopnje ni bilo treba izvajati naroka. Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine trdila, da je bila terjatev v višini 300,00 EUR plačana preko verižnih kompenzacij in da bo to dokazala z zaslišanjem priče in predstavnikom tožeče stranke ter da bo naknadno predložila podpisane kompenzacije. Tožeča stranka je v prvi pripravljalni vlogi toženkine ugovorne trditve zanikala ter predložila dokazne listine s tem v zvezi. Tožena stranka kljub pozivu sodišča prve stopnje, naj na trditve tožnice odgovori ter predloži dokaze za svoje trditve, tega ni storila, s tem pa se šteje, da je priznala vsa dejstva tožnice iz njene prve pripravljalne vloge (214. člen ZPP), kar ji je v sodbi že pojasnilo sodišče prve stopnje.
Poleg tega je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, zakaj ni izvedlo naroka. Glede na molk toženke in s tem priznanje trditev tožnice je lahko odločilo na podlagi listinskih dokazov, nobena stranka pa ni zahtevala izvedbe naroka. Dokazni predlog za zaslišanje (zakonitega zastopnika stranke oziroma priče) ne pomeni tudi izrecne zahteve za izvedbo naroka, kot jo določa drugi odstavek 454. člena ZPP. V sodni praksi se je ustalilo stališče, da mora biti zahteva za opravo naroka v sporu majhne vrednosti izrecno podana. Ni namreč nujno, da bo oziroma bi sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
ugriz psa - odgovornost imetnika domače živali - odškodnina
Toženec s tem, ko je dopustil, da se je pes prosto gibal po dvorišču toženca, v bližini katerega je vodila pot, po kateri so hodili ljudje, ni poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo psa.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlog – nova dejstva in dokazi
Ko gre za dokazne novote, so objektivno novi dokazi, torej takšni, ki so nastali po koncu glavne obravnave, brez nadaljnjega dopustni, saj je očitno, da jih stranka sodišču prej brez svoje krivde ni mogla predložiti.
ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0084982
ZPP člen 458. OZ člen 131, 131/1.
spor majhne vrednosti – zavarovalna pogodba – splošni zavarovalni pogoji – škoda, povzročena gostu – gost, ki je na zasebnem obisku – sorodniki
Tudi po presoji pritožbenega sodišča relevantnega besedila zavarovalnih pogojev ni mogoče interpretirati tako, da gre vedno, ko pride sorodnik k zavarovancu domov, za zasebni obisk. Če bi za omejitev zavarovalnega kritja zadoščalo že, da gre za sorodnika (ne glede na namen obiska), preostali del besedila (da gre za gosta, ki je na zasebnem obisku) ne bi imel nobene pojasnilne funkcije. Pojem „sorodniki“ je naveden v oklepaju kot le eden od primerov (poleg prijateljev) „gosta, ki je na zasebnem obisku“, zato je težišče besedila na slednjem. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo namen obiska, ta pa je bil v tem, da je tožnik (vnuk) prišel k zavarovancu toženke (dedku) obrezovat drevesa, torej pomagati pri delu, za katero ga je ta predhodno zaprosil. V času nastanka škodnega dogodka tožnika zato ni mogoče šteti za gosta oziroma obiskovalca.
ZPP člen 199, 199/1, 199/3, 200, 200/1, 202, 204, 204/1.
obvestitev tretjega o pravdi – stranska intervencija – pravni interes za intervencijo
V vlogi, v kateri stranka predlaga obvestitev tretjega o začeti pravdi, mora stranka navesti razlog obvestitve in stanje, v katerem je pravda. Pravilno prvostopenjsko sodišče pri tem pojasnjuje, da sodišče ne preverja utemeljenosti strankine zahteve, naj tretjega obvesti o pravdi. To pa posledično pomeni, da mora razloge za morebitno priglasitev stranske intervencije in s tem pravni interes zanjo pojasniti in izkazati pretendirani stranski intervenient.
zakupna pogodba - trditveno in dokazno breme - razlaga pogodbe
Tožeča stranka, ki zakupnino uveljavlja, mora dokazati tudi njeno višino. Ker trditev, na osnovi katerih bi bilo mogoče preveriti višino uveljavljane zakupnine (cena za m2, način izračuna, popusti) tožeča stranka ni podala, z zahtevkom ni uspela.