odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - aktivna legitimacija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi tožnik vloge za odobritev pravnega posla ni vložil, niti ni zahteval sodelovanja v postopku, torej tožnik v upravnem postopku ni bil stranka, niti ni bil stranski udeleženec. Na podlagi navedenih ugotovljenih dejstev pa tožnik ne more biti aktivno legitimirana stranka v upravnem sporu oziroma vložiti tožbe zoper izpodbijano odločbo, saj v upravnem postopku, to je v postopku izdaje izpodbijane odločbe tožene stranke ni imel priznanega statusa stranke oziroma stranskega udeleženca.
ZKZ člen 17, 19. ZZK-1 člen 40, 40/3, 40/3-1. SPZ člen 9, 28, 43, 43/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - posadna listina - dobra vera - priposestvovanje - izkazanost zakonskih pogojev priposestvovanja - bistvena kršitev pravil postopka - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - obrazložitev odločbe
Tožnika s posadno listino in predloženimi listinami nista izkazala dobroverne lastniške posesti. Kazalo bi, da tožnika nista izkazala ne pravnega naslova (pogodbe) za prenos lastninske pravice, niti razpolagalne sposobnosti posestnih prednikov. Odločba tudi nima razlogov glede vseh parcel. Iz posadne listine in priloženih listin, ki sta jih tožnika v upravnem postopku predložila, pa bi izhajalo, da s temi listinami tudi za to parcelo ni izkazan niti pravni naslov za prehod lastninske pravice na C.C., D.D., niti njuna razpolagalna sposobnost, niti pravni naslov za prehod lastninske pravice na tožnika. Vendar so to dejstva, ki bi jih moral ugotavljati in obrazložiti, kako jih je pri odločanju uporabil, upravni organ, ki pa tako ni ravnal. Poleg tega iz izpodbijane odločbe in predložene spisne dokumentacije ne izhaja, da bi drugostopenjski organ, ko je zaradi presoje obstoja predpostavk za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ugotavljal dejansko stanje, relevantno za odločitev, tožnikoma dal možnost izjave o odločilnih dejstvih.
Eden od načinov dokazovanja v upravnem postopku je tudi dokazovanje z izvedenci, kar pomeni, da je izvedensko mnenje le eden od dokazov v postopku, ki mu upravni organ ne sme zgolj slediti, kot je to v obravnavanem primeru pojasnil drugostopenjski organ, pač pa ga mora oceniti. Določbe ZUP jasno kažejo, da uradna oseba, ki vodi upravni postopek, izvedensko mnenje ocenjuje in ne le sprejema kar je v njem zapisano (196. člen ZUP). To pa pomeni, da mora mnenje oceniti glede na druge dokaze in tudi glede na pomisleke strank v postopku.
Predmet urejanja v komasacijskem postopku so le nepremičnine, ki so zajete v komasacijski sklad, kar pa pomeni, da se njihova razmejitev do nepremičnin, ki v ta sklad niso zajete, ne more spreminjati. Tožnici trdita in z izvedenskim mnenjem dokazujeta prav to, torej, da se je ob izvedbi komasacijskega postopka poseglo v njuni nepremičnini, ki nista bili zajeti v komasacijsko območje. Upravni organ, ki vodi postopek komasacije, mora zato te okoliščine raziskati, morebitne napake odpraviti, vse pa v odločbi pojasniti in argumentirati.
Dejstvo je, da sta bila akta nična že od njunega nastanka in bi zatorej morala tožena stranka, ki je o zadevi odločala po tem, ko je bila odločitev sodišča o ničnosti aktov že sprejeta, bodisi zahtevati od izvedenca, da mnenje ustrezno popravi tako, da teh aktov ne bo več upošteval bodisi jih sama izvzeti iz mnenja. Vsekakor pa se nanju ne bi smela opirati v svoji odločitvi (neposredno ali posredno preko v celoti sprejetega mnenja izvedenca). S tem, ko je tožena stranka upoštevala celotno mnenje in se celo smiselno oprla na način akta, je zmotno uporabila določbe ZUP o pravnih posledicah odprave ničnih aktov.
Tožnici zahtevata, da se jima zakupnina povrne in to utemeljujeta s tem, da sta bili v sklenitev zakupne pogodbe primorani zaradi izvedbe postopka komasacije. To pomeni, da je zakupnina, ki jo plačujeta tožnici, dejansko škoda, ki jima nastaja zato, ker zaradi komasacijskega postopka ne moreta uporabljati lastnih zemljišč. Po določbi 132. člena OZ se namreč kot škoda šteje tudi zmanjšanje premoženja (navadna škoda) ali preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), nastalo škodo pa je dolžan povrniti tisti, ki jo povzroči (131. člen OZ). Zahtevek tožnic je torej odškodninski zahtevek, uveljavljanje takega zahtevka pa postopek komasacije ne predvideva.
Upravni organ upoštevanja izvedenskega mnenja, ne da bi bilo ocenjeno glede na ostale dokaze, ne more opravičiti z navedbo, da gre pri izvedenki za strokovnjaka, ki ravna v skladu s pravili stroke, torej smiselno, da v ugotovitve izvedenke ne sme dvomiti niti jih ocenjevati. Dokazna ocena mora vsebovati oceno vsakega posameznega dokaza z navedbo, zakaj mu upravni organ sledi, kar mora biti prepričljivo in logično obrazloženo.
Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP je mogoče novo zahtevo zavreči tako v primeru, kadar o isti upravni zadevi že teče postopek, kot v primeru, kadar je o njej že pravnomočno odločeno. Bistvena je torej opredelitev, ali je obravnavano zadevo šteti za isto zadevo kot zadevo za odobritev pravnega posla na podlagi 22. člena ZKZ, ki je stekel pri organu na podlagi vlog strank C.C. in tožnika. Po mnenju sodišča obravnavana zadeva, katere pravna podlaga je 25. člen ZKZ, ni ista upravna zadeva kot zadeva po 22. členu KZK. Zadevi se razlikujeta tako po dejanskem kot pravnem stanju, zato organ ni imel podlage, da vlogo tožnika zavrže. Ob ugotovitvi, da je predmet obeh postopkov ista nepremičnina, je nepravilna izpeljava, da gre za isto upravno zadevo. Zgolj ugotovitev, da je v obeh postopkih ista ena dejanska okoliščina, organu še ne daje podlage za zaključek, da gre za isti upravni postopek. Torej dejstvo, da je predmet obeh postopkov ista nepremičnina (kar tudi v celoti ne drži, ker je v obravnavani zadevi predmet le solastniški delež iste nepremičnine), ne zadostuje za uporabo določbe 4. točke 129. člena ZUP.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš - trenutek sprejema ponudbe
Tožena stranka je svojo odločitev, da tožnik izpolnjuje pogoje iz 23. člena ZKZ, torej da je uveljavljal predkupno pravico kot kmet mejaš, oprla na nepravilno razlago določb ZKZ. Tožnik v času sprejema ponudbe ni štel za kmeta, katerega zemljišče meji na parcelo št. 120/0, zato bi morala tožena stranka svojo odločitev, da ne odobri pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča med prodajalcem C.C. in tožnikom, opreti na to ugotovitev. Njeno stališče, da mora sprejemnik ponudbe pogoje izpolnjevati na dan poteka roka za sprejem ponudbe, ko se šteje, da je bila pogodba sklenjena, je tako v nasprotju z določbo 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZKZ in v nasprotju z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 6. 4. 2012. Ker tožnik v času sprejema ponudbe ni izpolnjeval pogojev kot kmet mejaš, ugotavljanje nadaljnjega pogoja določenega v 23. členu ZKZ, ki se nanaša na pridobitev statusa kmeta oziroma izpolnjevanja drugih pogojev iz drugega odstavka 23. člena ZKZ, na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš - skupna ponudba
Ponudbo prodajalke sta skupaj sprejela dva ponudnika. Za sprejemnico ponudbe je nesporno izkazano, da je lastnica sosednjega zemljišča, torej sama izpolnjuje pogoj za prednostno upravičenko po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ. Sprejemnik ponudbe pa je član kmetijskega gospodarstva, katerega nosilka je sprejemnica ponudbe ter se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, torej uporablja vsa zemljišča, ki so vključena v kmetijo. Glede na navedene dejanske okoliščine sta lahko oba podala skupno ponudbo za nakup kmetijskega zemljišča ter lahko skupaj uveljavljata prednostno upravičenje po 23. členu ZKZ ter kot kupca skupaj skleneta kupoprodajno pogodbo in postaneta solastnika kupljenega zemljišča v okviru istega kmetijskega gospodarstva.
Vrednost zemljišč se določa glede na vrednostne razrede, v katere je uvrščeno posamezno zemljišče. To pomeni, da se vrednost določa glede na vrednostne razrede, ki so bili določeni za potrebe izvedbe komasacije, ne pa na podlagi dejanskega vrednosti konkretnega zemljišča. Zaradi navedenega je neupošteven tožnikov tožbeni ugovor, da je kvaliteta njegovih parcel zaradi načina obdelave bistveno boljša od drugih, tudi sosednjih parcel.
ZKZ člen 63, 63/1, 66. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč člen 13.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - vrednost v komasacijski sklad vloženih zemljišč - elaborat vrednotenja zemljišč
Zoper elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju pripombe niso bile podane, zato tožnik z ugovorom nepravilnega vrednotenja zemljišč v tej fazi komasacijskega postopka ne more biti uspešen. ZKZ namreč omejuje podajanje pripomb k elaboratom, ki se v komasacijskem postopku razgrnejo, na čas razgrnitve elaboratov in še osem dni po tem; pripombe se nato obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - močnejša pravica - obrazložitev odločbe - dokazna ocena - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic
Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer podrobno opisal potek postopka, povzel izjave vseh udeležencev in izvedene dokaze, kot tudi zapisnik ustne obravnave in citiral določbe ZKZ in Kme-1, ni pa pojasnil razlogov za svojo odločitev (dokazna ocena) in tudi ne razlogov, zaradi katerih je tožnikov zahtevek za odobritev pravnega posla zavrnil, zahtevku J.J. pa ugodil.
Glede na odstopanje zbranih podatkov (gre vse za podatke uradnih evidenc), bi moral prvostopenjski organ svojo odločitev, zakaj nekaterih zbranih dokazov ni upošteval in zakaj je dal težo le enim izmed njih, ustrezno utemeljiti, posledično pa utemeljiti tudi svojo odločitev, da dokazov, ki jih je predlagal tožnik, ne izvede. Šele na podlagi take utemeljitve bi bilo mogoče presoditi, ali so bili zbrani dokazi zadostna podlaga za sprejem odločitve ali pa bi morala tožena stranka dejansko stanje še dodatno raziskati z izvedbo drugih dokazov. Predvsem pa tožena stranka, zlasti drugostopenjski organ, ni odgovoril na ključen očitek tožnika, ki se nanaša na vodenje postopka, to je očitek, da je tožena stranka njega in J.J. obravnavala vsakega na drugačen način.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - sprejem ponudbe - bistvena sprememba ponudbe
V upravno sodni praksi je potrjeno stališče, da je dovoljen in zakonit ter v skladu s četrto alinejo drugega odstavka 20. člena ZKZ pogoj ponudbe, po katerem se kmetijska zemljišča, ne glede na lego in namensko rabo, prodajajo izključno skupaj. Zato je prvostopni upravni organ, upoštevaje določbe OZ, ki v 22. členu in nadaljnjih opredeljujejo podrobneje ponudbo (saj ZKZ teh določb nima), pravilno štel, da ponudba tožeče stranke pomeni bistveno spremembo ponudbe in posledično zavrnitev ponudbe prodajalk.
odobritev pravnega posla - javna dražba - rok za vložitev vloge za odobritev posla - zavrženje vloge
Vloga za odobritev pravnega posla je bila vložena po preteku 8-dnevnega roka, ki ga je določilo izvršilno sodišče in s katerim je bila drugotožnica ob vročitvi zapisnika o tretjem naroku za prodajo nepremičnine seznanjena. Drugotožnica tudi ni vložila prošnje za podaljšanje tega roka. Sodišče tako zavrača vse tožbene ugovore, ki se nanašajo na to, da ni sama kriva za zamudo roka, temveč upravni organ, ki ni hotel v roku vložene vloge, četudi nepopolne, sprejeti in da ji je bila s tem povzročena nepopravljiva škoda.
odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš - oddaljenost zemljišč - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Drugostopenjski organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da gre pri zemljiščih, ki se prodajata, za zemljišči, ki glede na različni vrsti rabe in preveliko oddaljenost od mejnih zemljišč, ne moreta imeti lastnosti sosednjih zemljišč, kot je to razlagal prvostopenjski organ. Te ugotovitve sodišče na podlagi listin priloženega upravnega spisa ne more preveriti. Iz tega razloga in zato, ker se ta ugotovitev bistveno razlikuje od ugotovitve prvostopenjskega organa in posledično vpliva na pravilno ugotovitev prednostnega upravičenca, je dejansko stanje v postopku ostalo nepopolno ugotovljeno.
Tožnika ne nasprotujeta vrednotenju zemljišč in ne zatrjujeta, da jima ne bi bilo dodeljeno zaokroženo zemljišče, ki ustreza usmeritvi gospodarjenja. Na razgrnitveni elaborat nista dala nekih bistvenih pripomb in kot izhaja iz tožbenega ugovora, želita tožnika samo glede na izris parcel v tabli ugotoviti, ali samo njima ni bila dodeljena parcela v ravni liniji oziroma podaljšku hiše. Takšnega tožbenega ugovora pa sodišče ne more upoštevati, ker se v upravnem sporu presoja samo zakonitost izpodbijane odločbe, ki se nanaša na tožnika, za presojo delnih odločb drugih udeležencev v tem istem komasacijskem postopku, pa sodišče nima zakonske podlage.
promet s kmetijskimi zemljišči - javna dražba - odobritev pravnega posla
Če je za na javni dražbi prodano zemljišče za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev po zakonu, sodišče po končani dražbi ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in ga napoti, da v določenem roku vloži ustrezno vlogo za pridobitev odobritve. Po ponudnikovi pridobitvi odobritve sodišče nadaljuje postopek in izda sklep o domiku (sedmi odstavek 189. člena ZIZ). Tudi 25. člen ZKZ določa, da po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije izvršilno sodišče ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno, napoti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla. Vlogi za pridobitev odobritve se priloži sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno. Če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, upravna enota odobritev zavrne.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - delna odobritev pravnega posla - darilna pogodba - zakoniti dediči - pojem kmetije
Z darilno pogodbo je darovalka tožnikoma podarila nepremičnine oziroma njene solastne deleže nepremičnin tako, da je določila, kakšen solastni delež pridobita tožnika. To pomeni, da je vsakega od tožnikov potrebno šteti za samostojno pogodbeno stranko in pogoje, ali je prenos lastninske pravice dopusten in ali je za tak prenos potrebna odobritev pravnega posla, presojati za vsakega posebej.
Ni mogoče slediti trditvi tožečih strank, da sporni zemljišči, glede na njuno umestitev v prostor, nista primerni za kmetijsko obdelavo in s tem nista podvrženi zahtevam prometa s kmetijskimi zemljišči. Iz potrdil občine o namenski rabi zemljišča namreč izhaja, da sta ti dve zemljišči z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola delno uvrščeni tudi med kmetijska zemljišča in je zato pri prometu z njima potrebno postopati po določbah ZKZ.
agromelioracija - uvedba agromelioracije - dostop do kmetijskega zemljišča - obrazložitev odločbe
ZKZ v prvem odstavku 80. člena določa, da agromelioracije obsegajo ukrepe, ki poleg izboljšav lastnosti tal izboljšujejo tudi dostop na kmetijska zemljišča. Iz listin v spisu kot tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe določno ne izhaja, kakšen je dostop do teh kmetijskih zemljišč in kako bi bil v primeru izvedbe agrarne operacije ta dostop izboljšan v smislu olajšanja pogojev za obdelavo zemljišč, kot to določa navedena zakonska določba. V tem delu je obrazložitev izpodbijane odločbe nepopolna.
Razvidno je, da je bil pogoj ''prodaja vseh nepremičnin skupaj ali po posamičnih parcelah'' postavljen alternativno, ne pa primarno in podredno, kot meni tožnik. Četudi bi se ta pogoj razlagal tako, kot to meni tožnik, torej, da bi moral organ najprej obravnavati, ali so bile dane ponudbe za nakup vseh nepremičnin skupaj in šele nato pristopiti k obravnavanju ponudb, danih za nakup posameznih nepremičnin, pa sodišče ugotavlja, da je organ to tudi storil, saj je najprej preveril, ali je bila za vse ponujene nepremičnine dana ena ponudba.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš
Predkupni upravičenec po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ (to je kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj) ima prednost pred tožnikom, ki lahko uveljavlja predkupno pravico po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, to je kot drug kmet.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni akt - sklep o prekinitvi postopka - ista upravna zadeva
Zavrženje zahtevka stranke na podlagi formalno pravnomočne odločbe je dopustno le v primeru, kadar tožbeni zahtevek temelji na identičnem dejanskem stanju ali identični pravni podlagi kot pravnomočna odločba. V obravnavanem primeru take identičnosti ni. Tožena stranka je odločila o odobritvi pravnega posla, sklenjenega med A.A. in B.B. na podlagi ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča, medtem ko tožnik predlaga odobritev pravnega posla na podlagi javne dražbe. Četudi se oba pravna posla nanašata na isti nepremičnini, to ne pomeni niti identičnega dejanskega stanja in niti ne identične pravne podlage. Za identično dejansko stanje bi namreč šlo, če bi v obeh primerih, torej v primeru sklenitve pogodbe in v primeru javne dražbe, govorili o identičnem historičnem dogodku, ne pa zgolj o identični nepremičnini, medtem ko bi identična pravna podlaga obstajala, če bi oba pravna posla izhajala iz iste zakonske podlage.
Sklep o prekinitvi postopka, ki ga je izdala Upravna enota Nova Gorica v postopku odločanja o odobritvi pravnega posla tožnika, je procesni akt v upravnem postopku.