OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00027670
OZ člen 949, 949/1, 949/2, 949/6.
zavarovalna pogodba za avtomobilski kasko - prometna nesreča - popolna škoda - totalna škoda - ekonomska totalka - škoda za uničeno vozilo - popolna odškodnina - načelo popolne odškodnine - izplačilo zavarovalnine - prenehanje zavarovalne pogodbe - splošni pogoji pogodbe - razlaga pogodbe - jasna določba - sukcesivno nastajajoča škoda
Iz splošnih pogojev izhaja, da se škoda obračuna in likvidira po sistemu totalke tako v primeru, ko je vozilo v celoti uničeno (ali ukradeno) kot v primeru, ko je sicer še popravljivo, vendar to ni ekonomsko smotrno, da sta torej v smislu izvrševanja sporne zavarovalne pogodbe t.i. ekonomska in t.i. tehnična totalka izenačeni. Kar pomeni, da tudi v primeru t.i. ekonomske totalke nastopi prenehanje pogodbe po splošnih (zavarovalnih) pogojih.
Ker je v obravnavanem primeru t.i. ekonomska totalka v splošnih pogojih izenačena s t.i. tehnično totalko oziroma dejanskim uničenjem ali izginotjem vozila, v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti pravila šestega odstavka 949. člena OZ o sukcesivno nastajajočih škodah.
sposobnost biti stranka - zaključek stečajnega postopka - izbris iz sodnega registra - pravnomočnost - nastop pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - vročanje v tujino - začasni zastopnik, upravičen za sprejemanje pisanj v republiki sloveniji - Evropski poslovni register (European Business Register)
Evropski poslovni register (European Business Register oziroma EBR) je informacijski sistem, preko katerega nacionalni registrski organi oziroma upravljavci nacionalnih registrov zagotavljajo podatke iz svojih nacionalnih registrov o poslovnih subjektih. EBR torej ni podatkovna baza, temveč omogoča le neposreden dostop do podatkov o poslovnih subjektih, ki jih člani EBR zagotavljajo iz svojih nacionalnih registrov.
V okviru prvega odstavka 135. člena ZPP je sicer za vročanje potrebno uporabiti določila Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, vendar to ob izrecnem napotilu na uporabo določb 146. člena ZPP velja le za prvo vročitev s pozivom na postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, za nadaljnje vročitve pa se torej uporabljajo določbe 146. člena ZPP, katerih namen je pospešitev in poenostavitev vročanja. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da navedena mednarodna pogodba ne prepoveduje, da državi pogodbenici v notranjih pravnih ureditvah uporabljata za spore z mednarodnim elementom glede vročitve pisanj, ki sledijo prvi vročitvi, rešitve, kakršna je npr. določena v 146. členu ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00029281
OZ člen 132, 134, 134/2, 323, 346, 365, 369, 369/4, 1019, 1019/3, 1022, 1022/1, 1027, 1034, 1034/3, 1034/4. ZIZ člen 62, 62/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39-1.
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - stečaj nad glavnim dolžnikom - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja - pretrganje zastaranja - priglasitev terjatve v stečajnem postopku - pripoznava terjatve v stečajnem postopku - razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - obvestilo poroka o neplačilu kreditne obveznosti s strani dolžnika - škoda - zavarovanje kredita - opustitev garancij s strani upnika - odločitev o stroških postopka - stroški odvetniškega zastopanja - nagrada za posvet s stranko
Zastaranje med tekom stečajnega postopka ni bilo zgolj zadržano, temveč pretrgano. Zato se toženec kot solidarni porok ne more uspešno sklicevati na določilo četrtega odstavka 1034. člena OZ, po katerem zadržanje zastaranja obveznosti glavnega dolžnika nima učinka nasproti poroku.
ZZZDR člen 57, 57/1, 60. SPZ člen 72. ZNP člen 118. ZZK-1 člen 15, 15/3.
upniško dolžniško razmerje - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku
Prvi odstavek 57. člena ZZZDR je treba razlagati po namenu skupaj s četrtim odstavkom 72. člena SPZ: upnik lahko poleg zahtevka za ugotovitev obsega skupnega premoženja in za določitev višine deležev na njem že v pravdi uveljavlja tudi zahtevek za delitev stvari.
ZDen člen 78, 78/1, 81. ZD člen 12, 214, 214/3. ZZZDR člen 212.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - začasni skrbnik denacionaliziranega premoženja - skrbnik za poseben primer - oporoka - oporočno razpolaganje - vstopna pravica dediča - dedni dogovor - dediči
Po 81. členu ZDen imajo oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, glede premoženja, ki pripade upravičencu po tej odločbi, pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno. Določbe o dedovanju v ZDen so lex specialis in jih je treba razlagati ozko. To pomeni, da se omejitve iz 81. člena ZDen nanašajo le na oporočna razpolaganja denacionalizacijskega upravičenca, ki mu je bilo premoženje vrnjeno, ne pa na oporočna razpolaganja njegovih dedičev, ter le na oporočna razpolaganja napravljena pred odločbo o denacionalizaciji, ne pa pred samo nacionalizacijo. Oporočna razpolaganja dedičev denacionalizacijskega upravičenca se tako nanašajo na denacionalizirano premoženje, ne glede na to, ali je v oporoki to izrecno navedeno. Vendar oporoke ni moč upoštevati, če je dedič umrl pred pravnomočnostjo denacionalizacijske odločbe. Kot že zgoraj navedeno, v takem primeru nastopi dedovanje po vstopni pravici, ki pa velja zgolj za zakonite dediče, saj vstopne pravice pri oporočnem dedovanju ni.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - umik tožbe - stroški pravdnega postopka - zahteva za povrnitev pravdnih stroškov - ustavitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - izpolnitev tožbenega zahtevka - uspeh v pravdi - zloraba pravic
Ustavitve izvršilnega postopka zaradi razloga, na katerega pravdni stranki nista imeli vpliva, ni mogoče šteti kot izpolnitve tožbenega zahtevka iz prvega odstavka 158. člena ZPP v postopku na ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
KZ-1 člen 173, 173/3. ZKP člen 314, 314/3, 314/6. ZKP člen 328, 328/1.
kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe - prepis zvočnega posnetka glavne obravnave - vročitev prepisa zvočnega posnetka naroka
1. Ker zagovornica okoliščin, za kaj konkretno bi naj bil obdolženec objektivno prikrajšan, ker je sedel na t.i. zatožni klopi, na glavni obravnavi ni problematizirala, prav tako pa tega ne stori niti v pritožbi, saj zgolj eventualno zatrjuje, da bi obdolženec lahko reagiral na obrazno mimiko zaslišanih prič, je uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP neutemeljena.
2. Posnetki glavnih obravnav se v celoti ali deloma prepišejo na utemeljeno zahtevo strank ali če sodnik sam tako odredi (šesti odstavek 314. člena ZKP). Ker iz podatkov spisa ne izhaja, da bi obramba od sodišča zahtevala prepis zvočnega posnetka glavne obravnave, in ker sodišče tega ni dolžno napraviti po uradni dolžnosti, medtem ko je iz zapisnikov o glavni obravnavi razvidno, da sta bila obdolženec in njegova zagovornica navzoča na vseh narokih, zagovornica pa je tudi aktivno sodelovala, saj je pričam in izvedencema postavljala vprašanja, očitane kršitve ni mogoče ugotoviti.
Tožnik od tožene stranke terja plačilo odškodnine. Očita ji protipravno ravnanje (neustrezno pojasnilno dolžnost pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega zavarovanja, točneje pri uveljavljanju pravice do družinske pokojnine). Sodišče prve stopnje je spregledalo drugo alinejo drugega odstavka 7. člena ZDSS-1, ki določa, da so socialna sodišča pristojna odločati tudi o povrnitvi škode, ki jo je državni organ oziroma nosilec javnih pooblastil povzročil zavarovancu oziroma upravičencu do socialnega varstva. Pritožnik ima torej prav, da je sodišče prve stopnje nepravilno presodilo, da je redno sodišče tisto, ki je stvarno pristojno za odločanje o tožnikovem zahtevku.
OZ člen 3, 8, 75, 190, 190/1, 346, 352, 352/3, 990, 994, 994/1, 994/3, 996, 1000, 1000/1, 1000/1-8, 1001, 1001/3, 1002. ZGD-1G člen 14. ZPSPP člen 12. ZGD-1 člen 159.
družbena pogodba (societas) - pogodba o tihi družbi - pogodbena odškodninska odgovornost - sukcesivno nastajajoča škoda - pravica do udeležbe na dobičku - terjatev na izplačilo dobička - prosto urejanje obligacijskih razmerij - avtonomija - neupravičena pridobitev - obličnost - pisna oblika kot pogoj veljavnosti - zastaranje - zastaranje pogodbene odškodninske terjatve - neodpravljiva nesklepčnost - spregled pravne osebnosti
Sodišče pri odločanju ni vezano na poimenovanje pogodbe s strani pogodbenih strank. Sodišče prve stopnje bi moralo namesto pravil gospodarskih družb o tihi družbi uporabiti določbe o družbeni pogodbi (990. člen OZ).
Če tožnik trdi, da sta bila s tožencem družbenika in je treba njuno pogodbeno razmerje presojati v okviru družbene pogodbe, so sredstva, ki jih je tožnik v vložil v skupni namen, sredstva, vložena v družbo in so premoženje družbe. Prenos premoženja torej ni bil brez podlage. Tudi ni ta kasneje odpadla, pač pa je družba prenehala.
Zatrjevano škodno ravnanje (neizplačevanje dobička) ni enkratno in zaključeno ali pa trajajoče, trajno, temveč gre glede na navedbe tožnika za sicer kontinuirano, a večkratno (vsakokratno) škodno ravnanje. Neizplačevanje dobička tudi ni gotovo dejstvo, saj ni nujno, da ga poslovni subjekt v določenem časovnem obdobju sploh ustvari. Zastaranje je zato treba presojati za vsako terjatev (neizplačan dobiček iz dogovorjenega časovnega obdobja) posebej.
vrednost spornega predmeta - sodne takse - odmera sodne takse
Ureditev sodnih taks ni koncipirana tako, da bi se odmerjala od tega, kakšen uspeh ima stranka v sodnem postopku, pač pa od tega, kakšna je sporna vrednost predmeta, ki ga stranka uveljavlja pri sodišču.
Pri plačilu sodnih taks gre za odmeno za delo sodišča in le ta se v primeru pravdnih stroškov odmerja po višini, ki je za stranke sporna, ne pa tako, kot to razume pritožnik, po višini, s katero stranka (morebiti) uspe.
(ne)izvrševanje pogodbe - zastaranje terjatve - splošni petletni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje
Ker sodišče prve stopnje dokaznega postopka sploh ni izvedlo, višje sodišče svoje kontrolne funkcije ne more opraviti, poleg tega pa pritožbena obravnava ni namenjena nadomeščanju sojenja, ki ga mora opraviti sodišče prve stopnje.
plačilo najemnine - najemna pogodba za stanovanje za določen čas - prenehanje najemnega razmerja - odpovedni rok - sporazumno prenehanje najemne pogodbe - izjava volje - konkludentna ravnanja - izselitev iz stanovanja - prepričljiva dokazna ocena
Podana ni bila nobena objektivna okoliščina, na podlagi katere bi lahko toženka (najemnica) utemeljeno sklepala, da je najemna pogodba prenehala na podlagi sporazuma strank z izselitvijo in ki bi tako od tožnice (najemodajalke) terjala aktivno ravnanje v smeri zadržanja pravice do najemnine do izteka v aneksu dogovorjenega trajanja najemne pogodbe.
najemna pogodba - neprofitno najemno stanovanje - oddaja neprofitnega najemnega stanovanja - najemna pogodba za določen čas - veljavnost najemne pogodbe - javni interes - trajanje najemne pogodbe - podaljšanje najemne pogodbe za določen čas
Postopek dodelitev neprofitnega stanovanja v najem se začne na podlagi javnega razpisa, kot to določa prvi odstavek 87. člena SZ-1. V tem členu so tudi natančno določeni zakonski pogoji, na podlagi katerih se izbere upravičenca. Le če je upravičenec izbran v postopku, kot ga določa 87. člen SZ-1, lahko lastnik neprofitnega stanovanja z njim sklene veljavno najemno pogodbo za nedoločen čas, kot to določa 90. člen SZ-1.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobrovernost priposestvovalca - vložen zahtevek za denacionalizacijo zemljišč - priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - nasprotovanje lastnika - obličnost - vznemirjanje lastninske pravice - posredni motilec
V pravdi zaradi vnemirjanja lastninske pravice je poleg neposrednega motilca pasivno legitimiran tudi posredni motilec, po katerega nalogu oziroma naročilu je neposredni motilec storil vznemirjenje, ali pa tisti, ki ima od takega neposrednega vznemirjenja korist, ki jo kasneje odobri.
štetje roka - vročanje - izpraznitev poslovnega prostora - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - najemna pogodba za poslovni prostor - najemna pogodba za določen čas - prenehanje najema s potekom določenega časa
Zadnji dan roka je bila nedelja, torej dan, ki je dela prost. Rok za vložitev naloga za izpraznitev prostora je potekel prvi naslednji delovni dan, to je v ponedeljek.
sklepčnost tožbe - uporaba tuje nepremičnine - vožnja - obogatitveni zahtevek - plačilo uporabnine - primerna višina uporabnine - okoriščenje in prikrajšanje - višina koristi - odškodninski zahtevek - izgubljeni dobiček - materialno procesno vodstvo
Toženca z zatrjevano uporabo tožničinih nepremičnin (uporabo poti za dovoz) nista prihranila tistega, kar se v tej pravdi od njiju zahteva (parkirnin). Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na obogatitveni podlagi pravilno zavrnilo.
Ker tožničine trditve glede na obrambne trditve tožencev niso vzpostavile utemeljenega pričakovanja, da bi tožnica lahko ustvarjala prihodke, če toženca ne bi vozila po njenih nepremičninah, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo tudi na odškodninski podlagi.
OZ člen 508, 508/2, 508/3, 610, 610/1. ZIZ člen 15, 239, 272, 275, 275/2.
predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - verjetno izkazana terjatev - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - določitev varščine
Zadostno zavarovanje je lahko le takšno, ki ne glede na vse možne okoliščine in dogodke v času od izdaje zavarovanja do njegovega predvidenega unovčenja zagotavlja, da bo prejemnik zavarovanja na njegovi podlagi ob zapadlosti obveznosti lahko prejel svoje plačilo. Po mnenju pritožbenega sodišča izjava upnice, da za plačilo jamči z vsem svojim premoženjem sploh ne predstavlja zavarovanja, saj v ničemer ne izboljšuje položaja prodajalcev kot upnikov. Enako pa velja tudi za elektronsko sporočilo, iz katerega izhaja zgolj to, da naj bi bil upnici odobren kredit, ki bi ga lahko črpala šele pod določenimi pogoji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00027640
ZPP člen 443, 443/1. OZ člen 190, 190/1, 190/3.
spor majhne vrednosti - predpogodba - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - nakup in prodaja nepremičnin - plačilo kupnine - neupravičena pridobitev - neprerekane trditve - nedovoljene pritožbene novote
Prejem kupnine je toženec potrdil s podpisom predpogodbe, ker pa do sklenitve glavne pogodbe ni prišlo, je toženec okoriščen oziroma obogaten za znesek prejete kupnine v višini 570 EUR na račun tožnice, zato ji jo je dolžan vrniti (prvi in treji odstavek 190. člena OZ).
Iz primerjave podpisa na vročilnici s toženčevimi podpisi v prilogah izhaja očitno neujemanje, kar z verjetnostjo potrjuje zaključek, da toženec vročilnice ni podpisal. Navedeno izpodbija domnevo, ki izhaja iz vročilnice, ter pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je bila tožencu tožba pravilno vročena 22. 5. 2018.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju člen 86, 86/1, 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5.
varnost pri delu - pojem delodajalca - poškodba pri delu - dejanski delodajalec - regresni zahtevek zavoda - zavod za zdravstveno zavarovanje
Tožene stranke ne gre šteti za dejanskega delodajalca oškodovanca, ker ni organizirala in odrejala njegovega dela. Sodna praksa je v podobnih primerih napotenih oziroma "posojenih" delavcev namreč zavzela stališče, da se za dejanskega delodajalca šteje tudi tisti, ki odreja in organizira delo delavcem, ki sicer niso njegovi formalni zaposleni, a so delali po njegovih navodilih in pod njegovim nadzorom. Že iz podanih trditev tožeče stranke pa v obravnavani zadevi take okoliščine niso podane. Tožeča stranka je tako v tožbi kot tudi v prvi pripravljalni vlogi izrecno navedla, da je oškodovanec popravilo stroja v prostorih tožene stranke izvajal po odredbi oziroma nalogu svojega formalnega delodajalca. O odrejanju del s strani tožene stranke pa tožeča stranka ni podala obrazloženih navedb. Na podlagi ugotovitve, da je delo oškodovanca organiziral in odredil izključno njegov formalni delodajalec, gre le njega šteti za delodajalca v smislu določbe 5. člena ZVZD-1 in posledično določbe prvega odstavka 87. člena ZZVZZ.