priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobrovernost priposestvovalca - vložen zahtevek za denacionalizacijo zemljišč - priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - nasprotovanje lastnika - obličnost - vznemirjanje lastninske pravice - posredni motilec
V pravdi zaradi vnemirjanja lastninske pravice je poleg neposrednega motilca pasivno legitimiran tudi posredni motilec, po katerega nalogu oziroma naročilu je neposredni motilec storil vznemirjenje, ali pa tisti, ki ima od takega neposrednega vznemirjenja korist, ki jo kasneje odobri.
nesklepčnost tožbenega zahtevka - višina premoženjske škode - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga za podaljšanje sodnega roka
Opravičljiv razlog, da tožeča stranka v postavljenem roku ni mogla konkretizirati nastale škode na njivskih površinah, zato ne more biti dejstvo, da je v poplavnem dogodku izgubila vse svoje premoženje in večino dokumentov ter predmetov, ter da si mora zato pomagati z drugimi sredstvi, kot je primerjava z vrednostjo podobnih predmetov ali celo s strokovnim mnenjem o vrednosti škode. Takšen opravičljiv razlog tudi ne more biti krajevna oddaljenost med pooblaščenko in tožečo stranko in dejstvo, da je tožeča stranka starejša oseba, še posebej zato, ker je tožeča stranka po pooblaščenki tožbo vložila že 4. 11. 2015.
motenje posesti - predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - pritožbene novote - trditveno in dokazno breme
Ne glede na to, da se o zemljiščih/parcelah vodijo javne knjige (registri), to ne pomeni, da je dolžno pravno relevantna dejstva, ki so v njih dostopna, sodišče iskati in ugotavljati po uradni dolžnosti.
sklepčnost tožbe - uporaba tuje nepremičnine - vožnja - obogatitveni zahtevek - plačilo uporabnine - primerna višina uporabnine - okoriščenje in prikrajšanje - višina koristi - odškodninski zahtevek - izgubljeni dobiček - materialno procesno vodstvo
Toženca z zatrjevano uporabo tožničinih nepremičnin (uporabo poti za dovoz) nista prihranila tistega, kar se v tej pravdi od njiju zahteva (parkirnin). Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na obogatitveni podlagi pravilno zavrnilo.
Ker tožničine trditve glede na obrambne trditve tožencev niso vzpostavile utemeljenega pričakovanja, da bi tožnica lahko ustvarjala prihodke, če toženca ne bi vozila po njenih nepremičninah, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo tudi na odškodninski podlagi.
URS člen 1, 2, 5, 23, 34, 35, 36. ZIZ člen 65, 65/2, 71, 71/2, 73, 73/2, 221, 221/1. ZPP člen 285, 286a, 286a/1.
prisilna izselitev iz stanovanja - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - ugovor tretjega - pravna praznina - analogija - ustavnoskladna razlaga zakona - pravica do učinkovitega sodnega varstva - človekovo dostojanstvo - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do spoštovanja doma - prizadetost telesne celovitosti - načelo socialne države - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku
Sodišče prve stopnje je sledilo določilu drugega odstavka 73. člena ZIZ, ki pa celovito ne ureja vseh družbeno pomembnih situacij, tako tudi ne položaja, ko posebej upravičeni razlogi na strani tretjega v primeru izselitve iz stanovanja, ki predstavlja dom tretje, utemeljujejo odločitev, da se mora upnikova pravica do izvršbe začasno umakniti, zaradi varstva pomembnejše pravne vrednote. Tak položaj je zakonodajalec uredil glede odloga na predlog dolžnika v drugem odstavku 71. člena ZIZ, glede tretjega pa je podana pravna praznina. Ustavno sodišče je pojasnilo, da je namen odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov zagotoviti varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje dovoljene izvršbe z izpraznitvijo in izročitvijo stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika predstavljalo nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka.
URS člen 26, 140. ZLS člen 21, 24, 88. Konvencija o pravicah invalidov člen 1. ZVarD člen 1. ZIMI člen 6, 13. ZVRS člen 5.
odškodninska odgovornost države - diskriminacija zaradi invalidnosti - primerno stanovanje - izvirna pristojnost občine - nadzor države - izčrpanje pravnih sredstev
Sodišče prve stopnje ni pregledalo predpisov, ki urejajo izenačevanje možnosti invalidov in predpise o varstvu pred diskriminacijo, kar vse pomeni konkretizacijo Zakona o ratifikaciji konvencije o pravicah invalidov in izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov. Republika Slovenija je sprejela Zakon o varstvu pred diskriminacijo, Zakon o izenačevanju možnosti invalidov. Zadnji v 6. členu in 13. členu ureja prepoved diskriminacije zaradi invalidnosti in prepoved diskriminacije invalidnosti v postopkih pred državnimi organi in organi lokalne samoupravne skupnosti. Tako bo treba ugotoviti dejansko stanje za pravilno uporabo materialnega prava, ki je v tem primeru, ne samo 21. člen ZLS, ampak tudi citirani predpisi za uresničevanje pravic invalidov v skladu s podpisano Konvencijo o pravicah invalidov.
Tudi če je s ključi objekta za časa svojega življenja razpolagal zgolj oče tožnic, tožnici pa sta lahko kadarkoli, ko sta to želeli, te ključe pridobili in vstopili v sporni objekt (tožnici sta objekt občasno uporabljali), to zadošča za zaključek o tem, da sta imeli posest.
Tožnik od tožene stranke terja plačilo odškodnine. Očita ji protipravno ravnanje (neustrezno pojasnilno dolžnost pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega zavarovanja, točneje pri uveljavljanju pravice do družinske pokojnine). Sodišče prve stopnje je spregledalo drugo alinejo drugega odstavka 7. člena ZDSS-1, ki določa, da so socialna sodišča pristojna odločati tudi o povrnitvi škode, ki jo je državni organ oziroma nosilec javnih pooblastil povzročil zavarovancu oziroma upravičencu do socialnega varstva. Pritožnik ima torej prav, da je sodišče prve stopnje nepravilno presodilo, da je redno sodišče tisto, ki je stvarno pristojno za odločanje o tožnikovem zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00029281
OZ člen 132, 134, 134/2, 323, 346, 365, 369, 369/4, 1019, 1019/3, 1022, 1022/1, 1027, 1034, 1034/3, 1034/4. ZIZ člen 62, 62/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39-1.
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - stečaj nad glavnim dolžnikom - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja - pretrganje zastaranja - priglasitev terjatve v stečajnem postopku - pripoznava terjatve v stečajnem postopku - razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - obvestilo poroka o neplačilu kreditne obveznosti s strani dolžnika - škoda - zavarovanje kredita - opustitev garancij s strani upnika - odločitev o stroških postopka - stroški odvetniškega zastopanja - nagrada za posvet s stranko
Zastaranje med tekom stečajnega postopka ni bilo zgolj zadržano, temveč pretrgano. Zato se toženec kot solidarni porok ne more uspešno sklicevati na določilo četrtega odstavka 1034. člena OZ, po katerem zadržanje zastaranja obveznosti glavnega dolžnika nima učinka nasproti poroku.
ZZZDR člen 57, 57/1, 60. SPZ člen 72. ZNP člen 118. ZZK-1 člen 15, 15/3.
upniško dolžniško razmerje - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku
Prvi odstavek 57. člena ZZZDR je treba razlagati po namenu skupaj s četrtim odstavkom 72. člena SPZ: upnik lahko poleg zahtevka za ugotovitev obsega skupnega premoženja in za določitev višine deležev na njem že v pravdi uveljavlja tudi zahtevek za delitev stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - VOLITVE
VSL00027685
ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 37, 44. ZPP člen 247, 247/2. DZ člen 295, 295/1. ZVDZ člen 7, 7/3.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - odvzem poslovne sposobnosti - popoln odvzem poslovne sposobnosti - odvzem aktivne in pasivne volilne pravice - psihiatrično izvedensko mnenje - postavitev drugega izvedenca - pristranskost izvedenca - predlog za izločitev izvedenca - pregled s strani sodnega izvedenca
Že uvedene postopke za odvzem poslovne sposobnosti po ZNP je treba po tem zakonu tudi zaključiti, bo pa učinek pravnomočne odločbe po predhodni določbi DZ tak, da šteje, da je taka oseba postavljena pod skrbništvo in, če je bil odvzem poslovne sposobnosti popoln, ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - umik tožbe - stroški pravdnega postopka - zahteva za povrnitev pravdnih stroškov - ustavitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - izpolnitev tožbenega zahtevka - uspeh v pravdi - zloraba pravic
Ustavitve izvršilnega postopka zaradi razloga, na katerega pravdni stranki nista imeli vpliva, ni mogoče šteti kot izpolnitve tožbenega zahtevka iz prvega odstavka 158. člena ZPP v postopku na ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
ZDen člen 78, 78/1, 81. ZD člen 12, 214, 214/3. ZZZDR člen 212.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - začasni skrbnik denacionaliziranega premoženja - skrbnik za poseben primer - oporoka - oporočno razpolaganje - vstopna pravica dediča - dedni dogovor - dediči
Po 81. členu ZDen imajo oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, glede premoženja, ki pripade upravičencu po tej odločbi, pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno. Določbe o dedovanju v ZDen so lex specialis in jih je treba razlagati ozko. To pomeni, da se omejitve iz 81. člena ZDen nanašajo le na oporočna razpolaganja denacionalizacijskega upravičenca, ki mu je bilo premoženje vrnjeno, ne pa na oporočna razpolaganja njegovih dedičev, ter le na oporočna razpolaganja napravljena pred odločbo o denacionalizaciji, ne pa pred samo nacionalizacijo. Oporočna razpolaganja dedičev denacionalizacijskega upravičenca se tako nanašajo na denacionalizirano premoženje, ne glede na to, ali je v oporoki to izrecno navedeno. Vendar oporoke ni moč upoštevati, če je dedič umrl pred pravnomočnostjo denacionalizacijske odločbe. Kot že zgoraj navedeno, v takem primeru nastopi dedovanje po vstopni pravici, ki pa velja zgolj za zakonite dediče, saj vstopne pravice pri oporočnem dedovanju ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00026637
ZNP člen 35, 35/3, 37, 139. ZPP člen 236, 263, 359. SPZ člen 77, 77/1.
postopek za določitev meje - ureditev meje - priposestvovanje spornega mejnega prostora - izvrševanje posesti - dokazno breme - potek meje v naravi - močnejša pravica - skupni stroški postopka - krivda za nastanek spora - zavrnitev dokaznega predloga - nesubstanciran dokazni predlog
Predlagatelj je bil sicer s strani Geodetske uprave pozvan, da vloži predlog za sodno ureditev meje, ker se s predlagano mejo ni strinjal. Vendar zgolj okoliščina, da ni uspel dokazati močnejše pravice v postopku, ne pomeni, da je podana njegova krivda za nastanek spora o meji in da bi zato moral vse stroške postopka trpeti on.
Pavšalen in nesubstanciran dokazni predlog predstavlja razlog za upravičeno zavrnitev dokaznega predloga.
Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 1, 1/1, 1/1-a, 7, 7/1, 7/2, 30, 35, 35/1, 36, 36/1, 39, 39/1, 50, 51, 51/1, 53, 58, 58/1, 58/3, 59, 78. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 3/2.
Glede na to, da imata tožeča stranka, ki naj bi bila prodajalec, in tožena stranka, ki naj bi bila kupec, sedeže v različnih državah (prva v Franciji, druga pa v Republiki Sloveniji), ki sta obe podpisnici Konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, podpisane 11. 4. 1980 na Dunaju (Ur. l. SFRJ, MP, št. 10/1984; Ur. l. RS, MP, št. 19/1993), je treba za prodajno pogodbo v konkretnem primeru na podlagi (a) alineje prvega odstavka 1. člena CISG uporabiti določbe prej navedene konvencije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00027676
OZ člen 6, 104, 104/1, 104/4, 105, 105/2, 105/3, 333.
pogodba o ustanovitvi in vodenju računa - kršitev pogodbe - prenehanje pogodbe - negativno stanje na bančnem računu - poziv za izpolnitev obveznosti - opomin na izpolnitev obveznosti - dodaten rok za izpolnitev - neizpolnitev obveznosti - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - čas kot bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe - vročanje - fikcija vročitve - prejem opomina - skrbnost ravnanja
Iz splošnih pogojev jasno izhaja, da je bila fikcija vročitve predvidena izključno za primere vročanja izpiskov o stanju na računu. Takšen izpisek za imetnika računa nima nobenih posledic, temveč je zgolj informativne narave, imetnik pa s stanjem na računu lahko seznani tudi na drugačen način (na primer ob dvigu na bankomatu, na bančnem okencu ali preko elektronske aplikacije). Smiselna uporaba v 11. členu splošnih pogojev urejene fikcije vročitve tudi za vročanje izjave, s katero tožnica imetniku osebnega računa daje dodaten rok za izpolnitev, pri čemer njegova pasivnost povzroči prenehanje pogodbe po samem zakonu, ni na mestu.
Ni izključena možnost, da na priporočeno poslani pošiljki do zaznamka „ni dvignil“, pride tudi zaradi okoliščin, ki jih ni mogoče šteti v breme naslovnika. Tako lahko do daljše odsotnosti (zaradi katere je pošiljka vrnjena pošiljatelju) pride zaradi dopusta, službene poti, bolezni in podobno. Vendar pa pritožnik takih okoliščin ni zatrjeval ne pred sodiščem prve stopnje, ne zatrjuje pa jih niti v pritožbi. Ob dejstvu, da toženec priporočene pošiljke brez opravičljivega razloga ni dvignil, pa bi bilo od tožnice pretirano zahtevati, da poskuse vročitve ponavlja. Sama namreč ne more vplivati na to, ali bo nasprotna stranka pošiljko prevzela in je v to ni mogoče prisiliti niti z več zaporednimi poskusi vročanja. Ker vročanje po elektronski pošti oziroma preko bančnega svetovalca tožnici ne daje primernega dokaza o vročitvi obvestila, ji tudi tega, da se ni poslužila te možnosti, ni mogoče očitati.
Iz primerjave podpisa na vročilnici s toženčevimi podpisi v prilogah izhaja očitno neujemanje, kar z verjetnostjo potrjuje zaključek, da toženec vročilnice ni podpisal. Navedeno izpodbija domnevo, ki izhaja iz vročilnice, ter pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je bila tožencu tožba pravilno vročena 22. 5. 2018.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00026610
SPZ člen 115, 116. OZ člen 197, 335, 335/3. ZPP člen 4, 7, 214, 214/2, 285, 337, 337/1, 337/3.
razmerja med etažnimi lastniki - upravnik - poslovna stavba - stroški obratovanja - stroški vzdrževanja - stroški upravljanja - ključ delitve stroškov - trditveno breme - procesni pobotni ugovor - ugovor zastaranja v pritožbi
Na tem mestu pritožbeno sodišče dodaja, da se tožeča stranka v pritožbi ne more uspešno sklicevati na sklep etažnih lastnikov, saj je v postopku na prvi stopnji sama priznala pravilnost delilnega razmerja 75,616% za stavbo 231 in 24,384% za stavbo 233 v smislu 115. člena SPZ, zato bi bilo za določitev drugačnega delilnega razmerja (68,4% za stavbo 231 in 31,6% za stavbo 233) potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov stavb 231 in 233 (smiselno 116. SPZ), vendar to v obravnavanem primeru nesporno oziroma nedvomno ni bilo podano.
Obveznost plačila stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja mora temeljiti na jasnem, matematično preverljivem izračunu, v katerem ključ delitve stroškov ne sme biti neznanka. Ker je v sporu breme trditev in dokazov v zvezi z višino stroškov na upravniku stavbe, njega bremeni okoliščina, da pravilnosti izračuna stroška ni mogoče preveriti.
Sklicevanje na obsežne razdelilnike in njihove priloge kot na del trditvene podlage v primeru konkretiziranega ugovora etažnega lastnika, da izračuna stroškov ni mogoče preveriti, ne zadošča, saj obseg dokumentacije onemogoča preizkus pravilnosti izračuna stroškov po posameznih postavkah. Ni namreč naloga sodišča, da iz obsežnih listin, ki so predložene kot dokaz, samo išče in izbira pomembna dejstva, še zlasti, če gre za obsežno dokumentacijo, ki obsega več sto strani. Listinski dokazi so namreč namenjeni zgolj preverjanju resničnosti navedb pravdnih strank, ni pa mogoče z njimi navedbe dopolnjevati ali pričakovati, da bo to namesto strank storilo sodišče.
Čeprav so zastaralni roki tudi roki materialnega prava, na potek le-teh sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, saj mu to izrecno prepoveduje določba tretjega odstavka 335. člena OZ, ki določa, da se sodišče ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje. Navedeno velja tudi v primeru ugovora procesnega pobota. Ker se tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala na zastaranje v pobot uveljavljane terjatve tožene stranke, se sodišče prve stopnje z zastaranjem te terjatve utemeljeno ni ukvarjalo. Ugovor zastaranja, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, pa se ne more uveljavljati v pritožbi (tretji odstavek 337. člena ZPP).
sposobnost biti stranka - zaključek stečajnega postopka - izbris iz sodnega registra - pravnomočnost - nastop pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - vročanje v tujino - začasni zastopnik, upravičen za sprejemanje pisanj v republiki sloveniji - Evropski poslovni register (European Business Register)
Evropski poslovni register (European Business Register oziroma EBR) je informacijski sistem, preko katerega nacionalni registrski organi oziroma upravljavci nacionalnih registrov zagotavljajo podatke iz svojih nacionalnih registrov o poslovnih subjektih. EBR torej ni podatkovna baza, temveč omogoča le neposreden dostop do podatkov o poslovnih subjektih, ki jih člani EBR zagotavljajo iz svojih nacionalnih registrov.
V okviru prvega odstavka 135. člena ZPP je sicer za vročanje potrebno uporabiti določila Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, vendar to ob izrecnem napotilu na uporabo določb 146. člena ZPP velja le za prvo vročitev s pozivom na postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, za nadaljnje vročitve pa se torej uporabljajo določbe 146. člena ZPP, katerih namen je pospešitev in poenostavitev vročanja. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da navedena mednarodna pogodba ne prepoveduje, da državi pogodbenici v notranjih pravnih ureditvah uporabljata za spore z mednarodnim elementom glede vročitve pisanj, ki sledijo prvi vročitvi, rešitve, kakršna je npr. določena v 146. členu ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026330
KZ-1 člen 186, 186/1.
konoplja - prepovedana droga - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - oprostilna sodba - namen prodaje mamil
Zgolj informacija, da bo obdolženi konopljo tudi prodal, je ob izostanku drugih dokazov, premalo za zaključek o prodaji prepovedane droge. Po oceni pritožbenega sodišča gre namreč zgolj za nepodkrepljeno informacijo, ki obdolžencu ni dokazana, saj v tej smeri ni bil izveden noben dokaz, pa tudi tožilstvo ga ni predlagalo, zato zgolj navedbe policistov o dobljeni informaciji, nimajo takšne teže, kot jim pripisuje pritožba in nikakor ne dosegajo praga dokaza, ki bi to potrjeval.