najemna pogodba - neprofitno najemno stanovanje - oddaja neprofitnega najemnega stanovanja - najemna pogodba za določen čas - veljavnost najemne pogodbe - javni interes - trajanje najemne pogodbe - podaljšanje najemne pogodbe za določen čas
Postopek dodelitev neprofitnega stanovanja v najem se začne na podlagi javnega razpisa, kot to določa prvi odstavek 87. člena SZ-1. V tem členu so tudi natančno določeni zakonski pogoji, na podlagi katerih se izbere upravičenca. Le če je upravičenec izbran v postopku, kot ga določa 87. člen SZ-1, lahko lastnik neprofitnega stanovanja z njim sklene veljavno najemno pogodbo za nedoločen čas, kot to določa 90. člen SZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00027676
OZ člen 6, 104, 104/1, 104/4, 105, 105/2, 105/3, 333.
pogodba o ustanovitvi in vodenju računa - kršitev pogodbe - prenehanje pogodbe - negativno stanje na bančnem računu - poziv za izpolnitev obveznosti - opomin na izpolnitev obveznosti - dodaten rok za izpolnitev - neizpolnitev obveznosti - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - čas kot bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe - vročanje - fikcija vročitve - prejem opomina - skrbnost ravnanja
Iz splošnih pogojev jasno izhaja, da je bila fikcija vročitve predvidena izključno za primere vročanja izpiskov o stanju na računu. Takšen izpisek za imetnika računa nima nobenih posledic, temveč je zgolj informativne narave, imetnik pa s stanjem na računu lahko seznani tudi na drugačen način (na primer ob dvigu na bankomatu, na bančnem okencu ali preko elektronske aplikacije). Smiselna uporaba v 11. členu splošnih pogojev urejene fikcije vročitve tudi za vročanje izjave, s katero tožnica imetniku osebnega računa daje dodaten rok za izpolnitev, pri čemer njegova pasivnost povzroči prenehanje pogodbe po samem zakonu, ni na mestu.
Ni izključena možnost, da na priporočeno poslani pošiljki do zaznamka „ni dvignil“, pride tudi zaradi okoliščin, ki jih ni mogoče šteti v breme naslovnika. Tako lahko do daljše odsotnosti (zaradi katere je pošiljka vrnjena pošiljatelju) pride zaradi dopusta, službene poti, bolezni in podobno. Vendar pa pritožnik takih okoliščin ni zatrjeval ne pred sodiščem prve stopnje, ne zatrjuje pa jih niti v pritožbi. Ob dejstvu, da toženec priporočene pošiljke brez opravičljivega razloga ni dvignil, pa bi bilo od tožnice pretirano zahtevati, da poskuse vročitve ponavlja. Sama namreč ne more vplivati na to, ali bo nasprotna stranka pošiljko prevzela in je v to ni mogoče prisiliti niti z več zaporednimi poskusi vročanja. Ker vročanje po elektronski pošti oziroma preko bančnega svetovalca tožnici ne daje primernega dokaza o vročitvi obvestila, ji tudi tega, da se ni poslužila te možnosti, ni mogoče očitati.
vrednost spornega predmeta - sodne takse - odmera sodne takse
Ureditev sodnih taks ni koncipirana tako, da bi se odmerjala od tega, kakšen uspeh ima stranka v sodnem postopku, pač pa od tega, kakšna je sporna vrednost predmeta, ki ga stranka uveljavlja pri sodišču.
Pri plačilu sodnih taks gre za odmeno za delo sodišča in le ta se v primeru pravdnih stroškov odmerja po višini, ki je za stranke sporna, ne pa tako, kot to razume pritožnik, po višini, s katero stranka (morebiti) uspe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026642
SPZ člen 37, 37/1.. KZ člen 252, 252/1, 252/2, 252/3.. ZKP člen 502b, 502b/4, 502c, 502c/1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - kaznivo dejanje pranja denarja - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja - dokazni standard verjetnosti - protipravna premoženjska korist
Utemeljen sum, ki zadeva standard verjetnosti, da je bilo kaznivo dejanje s strani posameznega obdolženca storjeno, ne pa njegove dokazanosti, izhaja torej iz pravnomočne obtožnice, medtem ko v spisu ni podatkov o morebitnih novih okoliščinah, ki bi lahko spremenile zaključek o obstoju utemeljenega suma.
OZ člen 3, 8, 75, 190, 190/1, 346, 352, 352/3, 990, 994, 994/1, 994/3, 996, 1000, 1000/1, 1000/1-8, 1001, 1001/3, 1002. ZGD-1G člen 14. ZPSPP člen 12. ZGD-1 člen 159.
družbena pogodba (societas) - pogodba o tihi družbi - pogodbena odškodninska odgovornost - sukcesivno nastajajoča škoda - pravica do udeležbe na dobičku - terjatev na izplačilo dobička - prosto urejanje obligacijskih razmerij - avtonomija - neupravičena pridobitev - obličnost - pisna oblika kot pogoj veljavnosti - zastaranje - zastaranje pogodbene odškodninske terjatve - neodpravljiva nesklepčnost - spregled pravne osebnosti
Sodišče pri odločanju ni vezano na poimenovanje pogodbe s strani pogodbenih strank. Sodišče prve stopnje bi moralo namesto pravil gospodarskih družb o tihi družbi uporabiti določbe o družbeni pogodbi (990. člen OZ).
Če tožnik trdi, da sta bila s tožencem družbenika in je treba njuno pogodbeno razmerje presojati v okviru družbene pogodbe, so sredstva, ki jih je tožnik v vložil v skupni namen, sredstva, vložena v družbo in so premoženje družbe. Prenos premoženja torej ni bil brez podlage. Tudi ni ta kasneje odpadla, pač pa je družba prenehala.
Zatrjevano škodno ravnanje (neizplačevanje dobička) ni enkratno in zaključeno ali pa trajajoče, trajno, temveč gre glede na navedbe tožnika za sicer kontinuirano, a večkratno (vsakokratno) škodno ravnanje. Neizplačevanje dobička tudi ni gotovo dejstvo, saj ni nujno, da ga poslovni subjekt v določenem časovnem obdobju sploh ustvari. Zastaranje je zato treba presojati za vsako terjatev (neizplačan dobiček iz dogovorjenega časovnega obdobja) posebej.
sklepčnost tožbe - uporaba tuje nepremičnine - vožnja - obogatitveni zahtevek - plačilo uporabnine - primerna višina uporabnine - okoriščenje in prikrajšanje - višina koristi - odškodninski zahtevek - izgubljeni dobiček - materialno procesno vodstvo
Toženca z zatrjevano uporabo tožničinih nepremičnin (uporabo poti za dovoz) nista prihranila tistega, kar se v tej pravdi od njiju zahteva (parkirnin). Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na obogatitveni podlagi pravilno zavrnilo.
Ker tožničine trditve glede na obrambne trditve tožencev niso vzpostavile utemeljenega pričakovanja, da bi tožnica lahko ustvarjala prihodke, če toženca ne bi vozila po njenih nepremičninah, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo tudi na odškodninski podlagi.
štetje roka - vročanje - izpraznitev poslovnega prostora - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - najemna pogodba za poslovni prostor - najemna pogodba za določen čas - prenehanje najema s potekom določenega časa
Zadnji dan roka je bila nedelja, torej dan, ki je dela prost. Rok za vložitev naloga za izpraznitev prostora je potekel prvi naslednji delovni dan, to je v ponedeljek.
zapuščinski postopek - spor dedičev o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - stranka, katere pravica je manj verjetna
Za prekinitev zadošča, da spor obstaja le med dvema izmed več dedičev (konkretno med C. C. in pritožnico). Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je treba tudi zaradi tega prekiniti zapuščinski postopek, pravilna, čeprav med dvema drugima dedičema v zvezi s tem ni spora (konkretno med pritožnico in mamo, zapustnikovo vdovo).
Iz primerjave podpisa na vročilnici s toženčevimi podpisi v prilogah izhaja očitno neujemanje, kar z verjetnostjo potrjuje zaključek, da toženec vročilnice ni podpisal. Navedeno izpodbija domnevo, ki izhaja iz vročilnice, ter pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je bila tožencu tožba pravilno vročena 22. 5. 2018.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00029281
OZ člen 132, 134, 134/2, 323, 346, 365, 369, 369/4, 1019, 1019/3, 1022, 1022/1, 1027, 1034, 1034/3, 1034/4. ZIZ člen 62, 62/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39-1.
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - stečaj nad glavnim dolžnikom - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja - pretrganje zastaranja - priglasitev terjatve v stečajnem postopku - pripoznava terjatve v stečajnem postopku - razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - obvestilo poroka o neplačilu kreditne obveznosti s strani dolžnika - škoda - zavarovanje kredita - opustitev garancij s strani upnika - odločitev o stroških postopka - stroški odvetniškega zastopanja - nagrada za posvet s stranko
Zastaranje med tekom stečajnega postopka ni bilo zgolj zadržano, temveč pretrgano. Zato se toženec kot solidarni porok ne more uspešno sklicevati na določilo četrtega odstavka 1034. člena OZ, po katerem zadržanje zastaranja obveznosti glavnega dolžnika nima učinka nasproti poroku.
ZZZDR člen 57, 57/1, 60. SPZ člen 72. ZNP člen 118. ZZK-1 člen 15, 15/3.
upniško dolžniško razmerje - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku
Prvi odstavek 57. člena ZZZDR je treba razlagati po namenu skupaj s četrtim odstavkom 72. člena SPZ: upnik lahko poleg zahtevka za ugotovitev obsega skupnega premoženja in za določitev višine deležev na njem že v pravdi uveljavlja tudi zahtevek za delitev stvari.
ZDen člen 78, 78/1, 81. ZD člen 12, 214, 214/3. ZZZDR člen 212.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - začasni skrbnik denacionaliziranega premoženja - skrbnik za poseben primer - oporoka - oporočno razpolaganje - vstopna pravica dediča - dedni dogovor - dediči
Po 81. členu ZDen imajo oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, glede premoženja, ki pripade upravičencu po tej odločbi, pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno. Določbe o dedovanju v ZDen so lex specialis in jih je treba razlagati ozko. To pomeni, da se omejitve iz 81. člena ZDen nanašajo le na oporočna razpolaganja denacionalizacijskega upravičenca, ki mu je bilo premoženje vrnjeno, ne pa na oporočna razpolaganja njegovih dedičev, ter le na oporočna razpolaganja napravljena pred odločbo o denacionalizaciji, ne pa pred samo nacionalizacijo. Oporočna razpolaganja dedičev denacionalizacijskega upravičenca se tako nanašajo na denacionalizirano premoženje, ne glede na to, ali je v oporoki to izrecno navedeno. Vendar oporoke ni moč upoštevati, če je dedič umrl pred pravnomočnostjo denacionalizacijske odločbe. Kot že zgoraj navedeno, v takem primeru nastopi dedovanje po vstopni pravici, ki pa velja zgolj za zakonite dediče, saj vstopne pravice pri oporočnem dedovanju ni.
KZ-1 člen 173, 173/3. ZKP člen 314, 314/3, 314/6. ZKP člen 328, 328/1.
kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe - prepis zvočnega posnetka glavne obravnave - vročitev prepisa zvočnega posnetka naroka
1. Ker zagovornica okoliščin, za kaj konkretno bi naj bil obdolženec objektivno prikrajšan, ker je sedel na t.i. zatožni klopi, na glavni obravnavi ni problematizirala, prav tako pa tega ne stori niti v pritožbi, saj zgolj eventualno zatrjuje, da bi obdolženec lahko reagiral na obrazno mimiko zaslišanih prič, je uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP neutemeljena.
2. Posnetki glavnih obravnav se v celoti ali deloma prepišejo na utemeljeno zahtevo strank ali če sodnik sam tako odredi (šesti odstavek 314. člena ZKP). Ker iz podatkov spisa ne izhaja, da bi obramba od sodišča zahtevala prepis zvočnega posnetka glavne obravnave, in ker sodišče tega ni dolžno napraviti po uradni dolžnosti, medtem ko je iz zapisnikov o glavni obravnavi razvidno, da sta bila obdolženec in njegova zagovornica navzoča na vseh narokih, zagovornica pa je tudi aktivno sodelovala, saj je pričam in izvedencema postavljala vprašanja, očitane kršitve ni mogoče ugotoviti.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - umik tožbe - stroški pravdnega postopka - zahteva za povrnitev pravdnih stroškov - ustavitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - izpolnitev tožbenega zahtevka - uspeh v pravdi - zloraba pravic
Ustavitve izvršilnega postopka zaradi razloga, na katerega pravdni stranki nista imeli vpliva, ni mogoče šteti kot izpolnitve tožbenega zahtevka iz prvega odstavka 158. člena ZPP v postopku na ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
URS člen 22. OZ člen 1013. ZPP člen 2, 8, 154, 154/1, 154/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZST-1 tarifna številka 1111.
poroštvena obveznost - črpanje kredita - limit - prenos pooblastila - pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - pogodba o poroštvu - pisna oblika pogodbe - ničnost poroštvene izjave - pogodba o prenosu poslovnega deleža - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - očitek protispisnosti - opredelitev do strankinih navedb - pravica do izjave - zavrnitev dokaznih predlogov - pravilna dokazna ocena - priznanje trditev - prekluzija trditev - višina kilometrine - vštetje že plačane sodne takse - pravdni stroški stranskega intervenienta - neznaten uspeh
OZ v 1013. členu za veljavnost poroštvene pogodbe ne zahteva, da sta izjavi volje obeh pogodbenih strank (poroka in upnika) dani v pisni obliki. Pisna oblika je kot pogoj za veljavno sklenitev poroštvene pogodbe določena le v zvezi z izjavo poroka, upnik pa lahko poda izjavo volje za sklenitev poroštvene pogodbe tudi ustno.
Navedbe, ki se nanašajo na vsebino dogovora med toženko in prevzemnikoma njenega poslovnega deleža v podjetju F., d.o.o., so za ugotavljanje prenehanja poroštvene obveznosti toženke nerelevantne. S prevzemom poslovnega deleža toženke v glavnem dolžniku prevzemnika nista vstopila tudi v pravni položaj toženke kot porokinje.
Za uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (protispisnost) mora pritožnik konkretizirano navesti, na katero odločilno dejstvo se protispisnost nanaša, in tudi, kateri konkretni listini, zapisniku ali prepisu zvočnega posnetka nasprotuje, pri čemer mora navesti tudi mesto v teh dokumentih, iz katerih naj bi bil podatek nepravilno prenesen v sodbo.
sposobnost biti stranka - zaključek stečajnega postopka - izbris iz sodnega registra - pravnomočnost - nastop pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - vročanje v tujino - začasni zastopnik, upravičen za sprejemanje pisanj v republiki sloveniji - Evropski poslovni register (European Business Register)
Evropski poslovni register (European Business Register oziroma EBR) je informacijski sistem, preko katerega nacionalni registrski organi oziroma upravljavci nacionalnih registrov zagotavljajo podatke iz svojih nacionalnih registrov o poslovnih subjektih. EBR torej ni podatkovna baza, temveč omogoča le neposreden dostop do podatkov o poslovnih subjektih, ki jih člani EBR zagotavljajo iz svojih nacionalnih registrov.
V okviru prvega odstavka 135. člena ZPP je sicer za vročanje potrebno uporabiti določila Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, vendar to ob izrecnem napotilu na uporabo določb 146. člena ZPP velja le za prvo vročitev s pozivom na postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, za nadaljnje vročitve pa se torej uporabljajo določbe 146. člena ZPP, katerih namen je pospešitev in poenostavitev vročanja. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da navedena mednarodna pogodba ne prepoveduje, da državi pogodbenici v notranjih pravnih ureditvah uporabljata za spore z mednarodnim elementom glede vročitve pisanj, ki sledijo prvi vročitvi, rešitve, kakršna je npr. določena v 146. členu ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00026589
ZD člen 163, 172, 173, 173/3, 175. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4.
pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - stranka postopka - stranka zapuščinskega postopka - tretja oseba - upnik kot stranka v zapuščinskem postopku - dedič - izločitev iz zapuščine - začasni skrbnik zapuščine
V zapuščinskem postopku lahko pritožbeno sodišče izjemoma upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep (tretji odstavek 173. člena ZD), pri čemer trditveno in dokazno breme v zvezi s tem nosi pritožnik.
Tretja oseba, ki ni dedič, svojih pravic oziroma izločitvenih zahtevkov ne more uveljavljati v zapuščinskem postopku, temveč mora tak zahtevek uveljavljati s samostojno tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00026637
ZNP člen 35, 35/3, 37, 139. ZPP člen 236, 263, 359. SPZ člen 77, 77/1.
postopek za določitev meje - ureditev meje - priposestvovanje spornega mejnega prostora - izvrševanje posesti - dokazno breme - potek meje v naravi - močnejša pravica - skupni stroški postopka - krivda za nastanek spora - zavrnitev dokaznega predloga - nesubstanciran dokazni predlog
Predlagatelj je bil sicer s strani Geodetske uprave pozvan, da vloži predlog za sodno ureditev meje, ker se s predlagano mejo ni strinjal. Vendar zgolj okoliščina, da ni uspel dokazati močnejše pravice v postopku, ne pomeni, da je podana njegova krivda za nastanek spora o meji in da bi zato moral vse stroške postopka trpeti on.
Pavšalen in nesubstanciran dokazni predlog predstavlja razlog za upravičeno zavrnitev dokaznega predloga.
Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 1, 1/1, 1/1-a, 7, 7/1, 7/2, 30, 35, 35/1, 36, 36/1, 39, 39/1, 50, 51, 51/1, 53, 58, 58/1, 58/3, 59, 78. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 3/2.
Glede na to, da imata tožeča stranka, ki naj bi bila prodajalec, in tožena stranka, ki naj bi bila kupec, sedeže v različnih državah (prva v Franciji, druga pa v Republiki Sloveniji), ki sta obe podpisnici Konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, podpisane 11. 4. 1980 na Dunaju (Ur. l. SFRJ, MP, št. 10/1984; Ur. l. RS, MP, št. 19/1993), je treba za prodajno pogodbo v konkretnem primeru na podlagi (a) alineje prvega odstavka 1. člena CISG uporabiti določbe prej navedene konvencije.
URS člen 22. ZPP člen 80, 219a, 339, 339/2, 339/2-8.
omejena procesna sposobnost - pravica do učinkovite izjave v postopku - izvedensko mnenje iz drugega postopka
Sodišče prve stopnje je s tem, ko kljub okoliščinam, ki so izkazovale dvom v pritožnikovo procesno sposobnost, ni ugotavljalo pritožnikove dejanske procesne sposobnosti, kršilo pravico prvega dolžnika do enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave RS).
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do s strani prvega dolžnika predloženega psihiatričnega mnenja, iz katerega izhaja, da prvi dolžnik za procesno aktivno sodelovanje v sodnem postopku (aktivno spremljanje) ni sposoben, ampak je iz njega le povzelo, da dolžnik trpi za posledicami možganske kapi, nato pa glede izjav dolžnika presodilo, da so namenjene zavlačevanju postopka.
Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora sodišče, če iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, o tem izvesti potrebne dokaze v tekopčem postopku in s stopnjo zanesljivosti ugotoviti, ali je predpisana procesna predpostavka podana.