URS člen 1, 2, 5, 23, 34, 35, 36. ZIZ člen 65, 65/2, 71, 71/2, 73, 73/2, 221, 221/1. ZPP člen 285, 286a, 286a/1.
prisilna izselitev iz stanovanja - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - ugovor tretjega - pravna praznina - analogija - ustavnoskladna razlaga zakona - pravica do učinkovitega sodnega varstva - človekovo dostojanstvo - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do spoštovanja doma - prizadetost telesne celovitosti - načelo socialne države - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku
Sodišče prve stopnje je sledilo določilu drugega odstavka 73. člena ZIZ, ki pa celovito ne ureja vseh družbeno pomembnih situacij, tako tudi ne položaja, ko posebej upravičeni razlogi na strani tretjega v primeru izselitve iz stanovanja, ki predstavlja dom tretje, utemeljujejo odločitev, da se mora upnikova pravica do izvršbe začasno umakniti, zaradi varstva pomembnejše pravne vrednote. Tak položaj je zakonodajalec uredil glede odloga na predlog dolžnika v drugem odstavku 71. člena ZIZ, glede tretjega pa je podana pravna praznina. Ustavno sodišče je pojasnilo, da je namen odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov zagotoviti varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje dovoljene izvršbe z izpraznitvijo in izročitvijo stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika predstavljalo nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka.
KZ-1 člen 173, 173/3. ZKP člen 314, 314/3, 314/6. ZKP člen 328, 328/1.
kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe - prepis zvočnega posnetka glavne obravnave - vročitev prepisa zvočnega posnetka naroka
1. Ker zagovornica okoliščin, za kaj konkretno bi naj bil obdolženec objektivno prikrajšan, ker je sedel na t.i. zatožni klopi, na glavni obravnavi ni problematizirala, prav tako pa tega ne stori niti v pritožbi, saj zgolj eventualno zatrjuje, da bi obdolženec lahko reagiral na obrazno mimiko zaslišanih prič, je uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP neutemeljena.
2. Posnetki glavnih obravnav se v celoti ali deloma prepišejo na utemeljeno zahtevo strank ali če sodnik sam tako odredi (šesti odstavek 314. člena ZKP). Ker iz podatkov spisa ne izhaja, da bi obramba od sodišča zahtevala prepis zvočnega posnetka glavne obravnave, in ker sodišče tega ni dolžno napraviti po uradni dolžnosti, medtem ko je iz zapisnikov o glavni obravnavi razvidno, da sta bila obdolženec in njegova zagovornica navzoča na vseh narokih, zagovornica pa je tudi aktivno sodelovala, saj je pričam in izvedencema postavljala vprašanja, očitane kršitve ni mogoče ugotoviti.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - umik tožbe - stroški pravdnega postopka - zahteva za povrnitev pravdnih stroškov - ustavitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - izpolnitev tožbenega zahtevka - uspeh v pravdi - zloraba pravic
Ustavitve izvršilnega postopka zaradi razloga, na katerega pravdni stranki nista imeli vpliva, ni mogoče šteti kot izpolnitve tožbenega zahtevka iz prvega odstavka 158. člena ZPP v postopku na ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
plačilo najemnine - najemna pogodba za stanovanje za določen čas - prenehanje najemnega razmerja - odpovedni rok - sporazumno prenehanje najemne pogodbe - izjava volje - konkludentna ravnanja - izselitev iz stanovanja - prepričljiva dokazna ocena
Podana ni bila nobena objektivna okoliščina, na podlagi katere bi lahko toženka (najemnica) utemeljeno sklepala, da je najemna pogodba prenehala na podlagi sporazuma strank z izselitvijo in ki bi tako od tožnice (najemodajalke) terjala aktivno ravnanje v smeri zadržanja pravice do najemnine do izteka v aneksu dogovorjenega trajanja najemne pogodbe.
ZDen člen 78, 78/1, 81. ZD člen 12, 214, 214/3. ZZZDR člen 212.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - začasni skrbnik denacionaliziranega premoženja - skrbnik za poseben primer - oporoka - oporočno razpolaganje - vstopna pravica dediča - dedni dogovor - dediči
Po 81. členu ZDen imajo oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, glede premoženja, ki pripade upravičencu po tej odločbi, pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno. Določbe o dedovanju v ZDen so lex specialis in jih je treba razlagati ozko. To pomeni, da se omejitve iz 81. člena ZDen nanašajo le na oporočna razpolaganja denacionalizacijskega upravičenca, ki mu je bilo premoženje vrnjeno, ne pa na oporočna razpolaganja njegovih dedičev, ter le na oporočna razpolaganja napravljena pred odločbo o denacionalizaciji, ne pa pred samo nacionalizacijo. Oporočna razpolaganja dedičev denacionalizacijskega upravičenca se tako nanašajo na denacionalizirano premoženje, ne glede na to, ali je v oporoki to izrecno navedeno. Vendar oporoke ni moč upoštevati, če je dedič umrl pred pravnomočnostjo denacionalizacijske odločbe. Kot že zgoraj navedeno, v takem primeru nastopi dedovanje po vstopni pravici, ki pa velja zgolj za zakonite dediče, saj vstopne pravice pri oporočnem dedovanju ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00029281
OZ člen 132, 134, 134/2, 323, 346, 365, 369, 369/4, 1019, 1019/3, 1022, 1022/1, 1027, 1034, 1034/3, 1034/4. ZIZ člen 62, 62/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39-1.
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - stečaj nad glavnim dolžnikom - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja - pretrganje zastaranja - priglasitev terjatve v stečajnem postopku - pripoznava terjatve v stečajnem postopku - razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - obvestilo poroka o neplačilu kreditne obveznosti s strani dolžnika - škoda - zavarovanje kredita - opustitev garancij s strani upnika - odločitev o stroških postopka - stroški odvetniškega zastopanja - nagrada za posvet s stranko
Zastaranje med tekom stečajnega postopka ni bilo zgolj zadržano, temveč pretrgano. Zato se toženec kot solidarni porok ne more uspešno sklicevati na določilo četrtega odstavka 1034. člena OZ, po katerem zadržanje zastaranja obveznosti glavnega dolžnika nima učinka nasproti poroku.
ZZZDR člen 57, 57/1, 60. SPZ člen 72. ZNP člen 118. ZZK-1 člen 15, 15/3.
upniško dolžniško razmerje - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku
Prvi odstavek 57. člena ZZZDR je treba razlagati po namenu skupaj s četrtim odstavkom 72. člena SPZ: upnik lahko poleg zahtevka za ugotovitev obsega skupnega premoženja in za določitev višine deležev na njem že v pravdi uveljavlja tudi zahtevek za delitev stvari.
oprostitev plačila sodne takse - prevalitev plačila takse na nasprotno stranko - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - sodna poravnava
Ker strošek za sodno takso ob sklenitvi sodne poravnave še ni obstajal, pravdni stranki pa ga tudi nista (izrecno) vključili v dogovor v sodni poravnavi, je pravilna odločitev, da je del sodne takse dolžan poravnati toženec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00026597
OZ člen 198. ZPP člen 2, 2/1, 216, 216/1, 344, 344/2.
uporabnina - nemožnost uporabe nepremičnine - skupno premoženje bivših zakoncev - nemožnost uporabe skupnega premoženja - meje postavljenega tožbenega zahtevka - odločanje po prostem preudarku - preživnina
Dejstvo, da stanovanje ni fizično razdeljeno, ampak predstavlja skupno premoženje pravdnih strank kot bivših zakoncev, ne preprečuje terjatev iz naslova uporabnine. Kadar eden izmed skupnih lastnikov od uporabe v celoti izključuje drugega skupnega lastnika, prikrajšanemu iz naslova neupravičene pridobitve pripada uporabnina v sorazmerju z njegovim deležem na skupnem premoženju, enako kot to velja za solastnike.
Toženka je zamenjala ključavnico na vhodnih vratih stanovanja in v njem še vedno prebiva. Tožniku ključev vse do danes ni izročila, čeprav jo je k temu in plačilu uporabnine pozival. Toženka s takšnim ravnanjem tožniku preprečuje vrnitev v stanovanje, saj je celo stanovanje prevzela v svojo posest in tožniku odvzela možnost uporabe njegovega sorazmernega dela. S tem je nase prevzela riziko oziroma tveganje, ali ji bo izključna posest stanovanja prinašala korist, tožnik pa je zaradi nezmožnosti uporabe sorazmernega dela stanovanja prikrajšan.
Zmotno je toženkino stališče, da je skupaj z mladoletnima otrokoma upravičena brezplačno bivati in uporabljati celotno stanovanje. Čeprav sta ji otroka dodeljena v varstvo in vzgojo in stanovanje spada v skupno premoženje pravdnih strank, ni materialnopravne podlage za zaključek, da lahko toženka (in otroka) brezplačno koristi(jo) stanovanje preko njenega idealnega deleža na stanovanju.
Obogatitev oziroma okoriščenje ene stranke in prikrajšanje druge stranke je podano, kadar otrok brezplačno (so)uporablja stanovanje (v skupnem premoženju staršev) s staršem, ki mu je dodeljen v vzgojo in varstvo, ta pa za zagotavljanje otrokovega bivalnega prostora od drugega starša v sklopu preživnine prejema denarna sredstva. Do obogatitve/prikrajšanja pa ne pride, kadar se starša dogovorita, da se za zagotavljanje otrokovega bivalnega prostora ne bodo plačevala denarna sredstva v sklopu preživnine, temveč se bo ta obveznost izpolnjevala v naravi - z otrokovo brezplačno (so)uporabo sorazmernega deleža stanovanja preživninskega zavezanca.
Dejstvo, da v stanovanju s toženko prebivata tudi mladoletna otroka pravdnih strank, ki sta ji bila dodeljena v vzgojo in varstvo, je relevantno. Tožnik ni upravičen od toženke terjati celotnega zneska uporabnine, torej tudi dela uporabnine, ki odpade na otroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00026589
ZD člen 163, 172, 173, 173/3, 175. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4.
pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - stranka postopka - stranka zapuščinskega postopka - tretja oseba - upnik kot stranka v zapuščinskem postopku - dedič - izločitev iz zapuščine - začasni skrbnik zapuščine
V zapuščinskem postopku lahko pritožbeno sodišče izjemoma upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep (tretji odstavek 173. člena ZD), pri čemer trditveno in dokazno breme v zvezi s tem nosi pritožnik.
Tretja oseba, ki ni dedič, svojih pravic oziroma izločitvenih zahtevkov ne more uveljavljati v zapuščinskem postopku, temveč mora tak zahtevek uveljavljati s samostojno tožbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026642
SPZ člen 37, 37/1.. KZ člen 252, 252/1, 252/2, 252/3.. ZKP člen 502b, 502b/4, 502c, 502c/1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - kaznivo dejanje pranja denarja - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja - dokazni standard verjetnosti - protipravna premoženjska korist
Utemeljen sum, ki zadeva standard verjetnosti, da je bilo kaznivo dejanje s strani posameznega obdolženca storjeno, ne pa njegove dokazanosti, izhaja torej iz pravnomočne obtožnice, medtem ko v spisu ni podatkov o morebitnih novih okoliščinah, ki bi lahko spremenile zaključek o obstoju utemeljenega suma.
motenje posesti - predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - pritožbene novote - trditveno in dokazno breme
Ne glede na to, da se o zemljiščih/parcelah vodijo javne knjige (registri), to ne pomeni, da je dolžno pravno relevantna dejstva, ki so v njih dostopna, sodišče iskati in ugotavljati po uradni dolžnosti.
Najemna pogodba je prenehala po samem zakonu; ker pravnih naslednikov izbrisane družbe ni, pa tudi kasnejša podnajemna razmerja niso mogla veljavno nastati, saj najemodajalec ni več obstajal. Po 609. členu OZ podzakup preneha v vsakem primeru, ko preneha zakup. Odpoved najemnega razmerja v tožnikovem primeru torej niti ni bila potrebna.
Kadar ima stranka poblaščenca, njegov podpis na vlogi nadomešča strankinega; pri tem za popolnost vloge zadošča en podpis pooblaščenca, tudi če je zapisan v uvodu vloge.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 21. ZOZP člen 42a. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 1094, 1103.
denarna odškodnina - odškodnina zaradi smrti - prispevek k nastanku škodnega dogodka - izgubljeno preživljanje - denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja - uporaba tujega prava - pravo države v kateri se je pripetila prometna nesreča lex loci actus - pooblaščena zavarovalnica - nastanek zamude - tek zakonskih zamudnih obresti
Pri odmeri denarne rente zaradi izgubljenega preživljanja je odločilno, kolikšen del dohodka je pokojni oče dajal svoji hčerki za njene potrebe, torej prispeval k njenemu preživljanju (1094. člen ZOO). Gre za odškodnino v višini dejanskega pričakovanega preživljanja. Znesek denarne rente se odmeri glede na vse okoliščine primera, ne more pa biti višji od oškodovančevega prikrajšanja, se pravi od tega, od tistega, kar bi oškodovanec dobival od umrlega, če bi bil ostal živ. Ker premoženje, pridobljeno z dedovanjem po pokojnem očetu, izvira iz drugega pravnega naslova, ne gre za korist, ki bi se upoštevala pri odmeri odškodnine.
Haška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče, v 3. členu določa, da se za presojo civilne nepogodbene odgovornosti, ki izvira iz prometne nesreče, za kar gre tudi v obravnavanem primeru (razmerje oškodovanec - tuja (nemška) odgovorna zavarovalnica povzročitelja nesreče), uporabi pravo države, v kateri se je pripetila nesreča. Ker se je pripetila na Hrvaškem, je treba za presojo denarne odškodnine, vključno z obrestmi, uporabiti hrvaško pravo.
Notifikacija (pred pravdo naslovljen zahtevek na pooblaščeno zavarovalnico) korespondenčni zavarovalnici odgovornostne nemške zavarovalnice v Republiki Sloveniji učinkuje, kot da bi bila naslovljena na tujo zavarovalnico (toženo stranko), saj je le tako lahko dosežen namen ustanovitve korespondenčnih zavarovalnic po Evropski direktivi 2009/103/ES o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti, s katero je zagotovljeno učinkovito uveljavljanje povračila škode v državi oškodovančevega stalnega prebivališča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00027670
OZ člen 949, 949/1, 949/2, 949/6.
zavarovalna pogodba za avtomobilski kasko - prometna nesreča - popolna škoda - totalna škoda - ekonomska totalka - škoda za uničeno vozilo - popolna odškodnina - načelo popolne odškodnine - izplačilo zavarovalnine - prenehanje zavarovalne pogodbe - splošni pogoji pogodbe - razlaga pogodbe - jasna določba - sukcesivno nastajajoča škoda
Iz splošnih pogojev izhaja, da se škoda obračuna in likvidira po sistemu totalke tako v primeru, ko je vozilo v celoti uničeno (ali ukradeno) kot v primeru, ko je sicer še popravljivo, vendar to ni ekonomsko smotrno, da sta torej v smislu izvrševanja sporne zavarovalne pogodbe t.i. ekonomska in t.i. tehnična totalka izenačeni. Kar pomeni, da tudi v primeru t.i. ekonomske totalke nastopi prenehanje pogodbe po splošnih (zavarovalnih) pogojih.
Ker je v obravnavanem primeru t.i. ekonomska totalka v splošnih pogojih izenačena s t.i. tehnično totalko oziroma dejanskim uničenjem ali izginotjem vozila, v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti pravila šestega odstavka 949. člena OZ o sukcesivno nastajajočih škodah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - VOLITVE
VSL00027685
ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 37, 44. ZPP člen 247, 247/2. DZ člen 295, 295/1. ZVDZ člen 7, 7/3.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - odvzem poslovne sposobnosti - popoln odvzem poslovne sposobnosti - odvzem aktivne in pasivne volilne pravice - psihiatrično izvedensko mnenje - postavitev drugega izvedenca - pristranskost izvedenca - predlog za izločitev izvedenca - pregled s strani sodnega izvedenca
Že uvedene postopke za odvzem poslovne sposobnosti po ZNP je treba po tem zakonu tudi zaključiti, bo pa učinek pravnomočne odločbe po predhodni določbi DZ tak, da šteje, da je taka oseba postavljena pod skrbništvo in, če je bil odvzem poslovne sposobnosti popoln, ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov.
Tudi če je s ključi objekta za časa svojega življenja razpolagal zgolj oče tožnic, tožnici pa sta lahko kadarkoli, ko sta to želeli, te ključe pridobili in vstopili v sporni objekt (tožnici sta objekt občasno uporabljali), to zadošča za zaključek o tem, da sta imeli posest.
najemna pogodba - neprofitno najemno stanovanje - oddaja neprofitnega najemnega stanovanja - najemna pogodba za določen čas - veljavnost najemne pogodbe - javni interes - trajanje najemne pogodbe - podaljšanje najemne pogodbe za določen čas
Postopek dodelitev neprofitnega stanovanja v najem se začne na podlagi javnega razpisa, kot to določa prvi odstavek 87. člena SZ-1. V tem členu so tudi natančno določeni zakonski pogoji, na podlagi katerih se izbere upravičenca. Le če je upravičenec izbran v postopku, kot ga določa 87. člen SZ-1, lahko lastnik neprofitnega stanovanja z njim sklene veljavno najemno pogodbo za nedoločen čas, kot to določa 90. člen SZ-1.
Glede na prisotnost zaposlenih tožene stranke v polnilnici v (manjšem) kraju, da se nepremičnina nahaja v okviru zdraviliškega kompleksa in na javno objavo Odloka, je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da bi lahko tožena stranka kot povprečno skrbna stranka vedela, da za parcelo št. 315 k.o. ... velja posebni režim po Odloku.