CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00026479
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZS člen 3. OZ člen 999, 999/3, 1001. ZGD-1 člen 112, 112/1.
zavod - vpis spremembe zakonitega zastopnika - deklaratornost vpisa - izstop ustanovitelja - izplačilo deleža - pasivna stvarna legitimacija - pravna praznina - smiselna uporaba pravil - družbena pogodba - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - kršitev pravil pravdnega postopka
Vpis (spremembe) zakonitega zastopnika v sodni register je deklaratorne narave. To pomeni, da datum vpisa pooblastila v sodni register na sam obstoj in veljavnost pooblastila ne vpliva. Bistven je le obstoj podlage, na podlagi katere poslovodja opravlja svojo funkcijo.
Tudi sicer je namen pravilnega zastopanja izključno v tem, da so varovani interesi stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida pravde lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve.
Pasivna stvarna legitimacija je podana, kadar je tožena stranka subjekt zatrjevane obveznosti. Torej, ko tožeča stranka lahko terja uveljavitev svoje pravice iz materialnopravnega razmerja ravno nasproti toženi stranki. Če pasivna stvarna legitimacija tožene stranke ni podana, je treba tožbeni zahtevek zavrniti.
Ustanovitelj, ki je izstopil iz ustanoviteljstva zavoda, mora svojo pravico do izplačila deleža uveljavljati proti preostalim ustanoviteljem in ne proti zavodu (toženi stranki). Ker ustanovitelj (tožeča stranka) zahtevka za izplačilo svojega deleža v zavodu ni uveljavljal proti preostalim ustanoviteljem ni podana pasivna stvarna legitimacija.
diskriminatorna obravnava - šikaniranje na delovnem mestu - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da so predmet sodne presoje (zgolj) kršitve, ki jih je tožnik navajal že v predsodnem postopku in o katerih je tožena stranka odločila v izpodbijanih sklepih. V tem delu je sodišče prve stopnje razčistilo dejansko stanje glede vseh očitkov, v preostalem pa je tožnik navajal, da je bil diskriminiran, trpinčen in izoliran, pri čemer so bile te navedbe povsem splošne, zato se o njih ni bilo treba izreči niti toženi stranki v predsodnem postopku niti sodišču prve stopnje, ko je presojalo zakonitost izpodbijanih sklepov.
Sodišče prve stopnje mora pri presoji utemeljenosti predloga za nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom v skladu s petim odstavkom 86. člena KZ-1 presoditi nevarnost obsojenca, možnost ponovitve dejanja ter osebne, družinske in poklicne razmere obsojenca. Poleg navedenega mora sodišče upoštevati tudi težo storjenega kaznivega dejanja ter podan predlog za alternativno prestajanje zaporne kazni obravnavati z vidika generalno in specialno preventivne funkcije kazni, ki se uresničuje z njeno izvršitvijo.
Določbo 396. člena ZPIZ-2 je mogoče pravilno interpretirati in uporabljati le tako, da pravice, pridobljene po ZPIZ/92 ali ZPIZ-1, uživalcem prenehajo šele, ko so novo priznane pravice po ZPIZ-2 dejansko realizirane. Ko je torej uživalcu nadomestila na podlagi preostale delovne zmožnosti, pridobljene po prejšnjih predpisih zagotovljena nova pravica do dela na drugem ustreznem delu v skladu z novo ugotovljeno invalidnostjo. Dokler ne pride do realizacije vsebinske pravice na temelju nove invalidnosti, ki se izvršuje pri delodajalcu, ima uživalec denarnega nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu pravico do uživanja nespremenjene denarne dajatve. Vse do tedaj 194. člena ZPIZ-2 o povrnitvi preplačil ni mogoče uporabiti mimo ali celo v nasprotju z 396. členom ZPIZ-2.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - pravna oseba kot obdolženec - pravna oseba v stečaju - smotrnost uvedbe postopka - oportunitetno načelo
Diskrecijska pravica, ki je izražena v oportunitetnem načelu (načelo smotrnosti kazenskega pregona), ki je med drugim uzakonjena v 28. členu ZOPOKD, je le v domeni državnega tožilca.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 1.. Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (2004) člen 1.. OZ člen 9.. ZDR-1 člen 202.
stroški prehrane med delom - rok za zastaranje
Tožena stranka se je z Dogovorom zavezala, da delavcem, ki so bili v spornem obdobju pri njej v delovnem razmerju, izplača pavšalni poračun iz naslova stroška prehrane. Tožena stranka je že v postopku na prvi stopnji navajala, da ima Dogovor naravo kolektivne pogodbe. Sodišče prve stopnje temu ni nasprotovalo, je pa zaradi tega njeni zavezi iz Dogovora upravičeno pripisalo še večji pomen. Za odločitev v tem sporu ni relevantno, na kakšen način je tožnici prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Zato pritožbeno sklicevanje na zakonito prenehanje delovnega razmerja ni pomembno. Za izplačilo poračuna po Dogovoru je ključno le dejstvo, da je v času od 1. 8. 2008 dalje med tožnikom in toženo stranko obstajalo delovno razmerje, četudi je trajalo le do 31. 5. 2015.
Za pravilnost fikcije vročitve pa je bistveno, da je tožena stranka bila obveščena o prispelem pismu, ki ga mora dvigniti. Tožena stranka v postopku ni nikoli zatrjevala, da obvestila o prispeli poštni pošiljki ni prejela. Zato je bila z dejstvom, da jo čaka sodno pisanje na pošti, seznanjena. Prav tako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da jo je pošta opozorila na pomanjkljivost poštnega predalčnika. Zato se sedaj tožena stranka neutemeljeno sklicuje, da bi morala pošta pustiti sodno pisanje - tožbo v njenem poštnem predalčniku po izteku 15-dnevnega roka. Z obvestilom je bila seznanjena, da bo pisanje vrnjeno sodišču, kar je bilo pravilno. Tožena stranka je tako sama zakrivila, da ni prevzela poštne pošiljke, v kateri je bila poslana tožba s prilogami v odgovor. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da ji sodišče ni zagotovilo kontradiktornega postopka.
Toženec v pritožbi glede datuma 18. 5. 2017 poudarja, da je šele takrat (istega dne, kot je bil izdan sklep o izvršbi) prejel revizijo s pozivom, da nanjo odgovori, kar pa si zmotno šteje v korist, saj informacija o vloženi reviziji nalaga breme, da se prejeto ne porabi na način, ki bi predstavljal dokončen odpad koristi (II Ips 193/2010).
ZPP člen 212. OZ člen 3, 766, 766/1, 782, 782/1, 782/2.
pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - odstop naročnika od pogodbe - škoda zaradi odstopa od pogodbe - podaljšanje veljavnosti pogodbe - naknadni ustni dogovor - trditveno in dokazno breme
Le pavšalne, posplošene trditve, da je bila pogodba podaljšana za obdobje 12 mesecev, ob nasprotovanju tožene stranke, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne zadoščajo. Trditvena podlaga je okvir spora, brez katerega nasprotna stranka nima možnosti kvalitetne obrambe, sodišče pa nima podlage za izpeljavo dokaznega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00026935
ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-f, 119, 119/1, 119/1-a. ZPP člen 71, 72, 72/1, 72/2, 337, 337/1, 394, 394-10, 395, 395/2.
predlog za obnovo postopka - zavrnitev predloga za obnovo postopka - novi dokazi - pristranskost sodnika - izločitev sodnika
Sodna praksa je jasna in ustaljena glede vprašanja, kateri dokaz je dopusten nov dokaz. To je le tisti dokaz, ki je obstajal v prejšnjem postopku. Tožeča stranka ni predložila dopustnih novih dokazov. Poleg tega je predložila dokaz, ki ga je predložila že v teku prejšnjega postopka. Zato njena pritožba ni utemeljena.
III. kategorija invalidnosti - opredelitev pojma svoj poklic - invalidnost
Pri oceni invalidnosti je potrebno upoštevati svoj poklic, kot je opredeljen v 3. odstavku 63. člena ZPIZ-2. Gre za delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in vsa dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Upoštevajo se torej delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in tudi vsa dela, ki ustrezajo telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. V sodni praksi je bilo že večkrat poudarjeno, da je definicija poklica, ki jo je uvedel že prej veljavni ZPIZ-1 širša in ne upošteva le delovnega mesta, na katerem je zavarovanec razporejen, temveč vsa dela, ki jih je opravljal.
ZPIZ-2 člen 183.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 6.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 12.
invalidnost - zavarovalna doba v tujini
Za presojo zadeve so bistvene določbe Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Uredba) in Uredbe (ES) št. 987/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe 883/2004 (izvedbena Uredba). Uredbi, ki določata koordinacijo sistemov socialne varnosti in ki med drugim omogočata tudi seštevanje zavarovalnih dob za pridobitev pravic, sta pravno zavezujoči za našo državo. V skladu s 6. členom Uredbe pristojni nosilec države članice, po zakonodaji katere so za pridobitev, ohranitev, trajanje ali ponovno pridobitev pravice do dajatve določeni pogoji z dopolnitvijo zavarovalnih dob, v potrebni meri upošteva zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji katerekoli druge države članice. Seštevanje dob je urejeno v 12. členu izvedbene Uredbe. V tem primeru torej ne gre za vprašanje kvalitete dobe, temveč za vprašanje, ali tožnik za priznanje določenih pravic iz invalidskega zavarovanja izpolnjuje dovolj zavarovalne dobe. Ker je tožena stranka ugotovila, da zgolj s slovensko zavarovalno dobo teh pogojev ne izpolnjuje, je tudi po stališču pritožbenega sodišča, skladno z že citiranimi določbami obeh Uredb, potrebno upoštevati tudi zavarovalno dobo, ki jo je tožnik dopolnil v Avstriji. Da se doba upošteva tudi pri priznavanju kratkoročnih dajatev pa je svoje stališče zavzelo tudi že Vrhovno sodišče RS. Vrhovno sodišče poudarja, da je cilj koordinacije, da osebe, ki se gibljejo v skupnosti, ohranijo pravice in ugodnosti, ki so jih pridobile ali jih pridobivajo. Ta cilj je treba doseči zlasti s seštevanjem vseh dob po različnih nacionalnih zakonodajah za pridobitev in ohranitev pravice do dajatve in za izračun njene višine. Uredbi tudi ne razlikujeta med kratkoročnimi in dolgoročnimi dajatvami. Tega razlikovanja tudi nima ZPIZ-2. Pravice na podlagi invalidnosti tudi niso časovno omejene.
stroški pravdnega postopka - vrednost točke - cena odvetniških storitev
Stranka je dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji (drugi odst. 12. čl. OT). V obravnavani zadevi se število točk za posamezne storitve ni spreminjalo. Ker je sodišče prve stopnje odločitev o stroških sprejelo 17.4.2019, ko je že veljala vrednost točke 0,60 €, je bilo dolžno upoštevati to vrednost. Šele s to odločitvijo je namreč nastala obveznost tožnika, da tožencu plača stroške postopka.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-3.
Tožnik je na misiji opravljal nalogo patruljiranja, torej nevarno nalogo, določeno v Uredbi o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, zato je upravičen do razlike med izplačanim in pripadajočim dodatkom za nevarne naloge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00026255
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 49, 49/4, 121, 121/1, 244, 244/1, 244/2, 381, 381/2, 381/2-2, 383, 383/1, 386. ZMZPP člen 89. ZPP člen 83, 83/1, 137, 137/1, 179. Sodni red člen 159, 159/2.
postopek osebnega stečaja - slovenska jurisdikcija - odsvojitev pred začetkom postopka osebnega stečaja - glavni insolvenčni postopek - sklep o začetku stečajnega postopka - razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka - vrnitev v novo odločanje - ponovno odločanje o isti stvari - pravne posledice začetka stečajnega postopka - objava oklica o začetku stečajnega postopka - začasni zastopnik - začetek stečajnega postopka - standard obrazloženosti odločbe - trajnejša nelikvidnost - solidarno poroštvo - dvom v nepristranskost višjega sodišča
Zakon določa, da se pravdni postopek začne z vložitvijo tožbe (179. člen ZPP), glavni stečajni postopek pa s sklepom o začetku stečajnega postopka (četrti odstavek 49. člena ZFPPIPP). Noben zakon pa ne določa, da se postopek začne šele z razveljavitvenim sklepom odločbe, izdane na podlagi tožbe ali pa z razveljavitvijo sklepa o začetku stečajnega postopka in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Novo sojenje ne pomeni začetka postopka, pač pa ponovno odločanje o isti stvari. Zato odgovor na vprašanje, ali je še vedno podana slovenska jurisdikcija, dajeta določili 2. točke drugega odstavka 381. člena ZFPPIPP in 89. člena ZMZPP.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 257, 257/3.. ZJU člen 25, 25/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - policist - zloraba uradnega položaja ali pravic - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je tožniku listine vročila skladno z določbami o vročanju tako ZPP kot tudi ZJU in ZDR-1, ki ne vsebujejo omejitve glede vročanja pisanj osebam, ki so zdravljene v bolnišnicah (kot je bil tožnikov primer), zato so pritožbeni očitki o grobih kršitvah vročanja neutemeljen.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 129, 129/1, 132, 132/1, 133, 133/1.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 19, 27.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 25, 25-5, 25-7.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - nujno zdravljenje - nujna medicinska pomoč - zdravljenje v tujini
Tožnik je bil spornega dne na zasebnem potovanju na Hrvaškem. Zaradi alergične reakcije (oteženega požiranja in občutka, da mu primanjkuje zraka) je bil sprejet v bolnišnico, kjer je tudi prenočil. Tožnik je tako za dva dni na Hrvaškem uveljavljal nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč, kar pomeni, da ni šlo za uveljavljanje načrtovane zdravstvene storitve. Tožnik je imel veljavno kartico evropskega zdravstvenega zavarovanja. V zvezi z zdravljenjem mu je bil izstavljen račun. Plačati pa je moral strošek participacije v višini 20 %. Zaradi uporabe evropske kartice zdravstvenega zavarovanja plačilo preostalih stroškov zdravljenja ni sporno. Sporen je le strošek participacije.
Upoštevaje mednarodne predpise je potrebno oba zavarovanca v enakih okoliščinah enako obravnavati. Enako kot to velja za hrvaškega zavarovanca (torej da sam plača participacijo), velja tudi za tožnika.
Sodišče se lahko odloči za sodno razvezo, tudi če delavec zahteva reintegracijo. Na podlagi prvega odstavka 118. člena ZDR-1 odločitev o tem temelji na okoliščinah in interesih obeh pogodbenih strank. Sodišče odloči o prenehanju delovnega razmerja kljub nezakoniti odpovedi, če obstojijo okoliščine, zaradi katerih delodajalec delavca ne more sprejeti nazaj na delo. Zmožnost delodajalca za sprejem delavca nazaj na delo pa se lahko kaže v objektivni nezmožnosti delavcu zagotoviti ustrezno delo kot v subjektivno porušenem medsebojnem odnosu.
Nove pravice iz invalidskega zavarovanja zaradi poslabšanja invalidnosti so tožnici priznane s sodbo z dne 9. 5. 2018. Z navedeno sodno odločbo, ki je pravnomočna z dnem 21. 6. 2018, je tožnica še naprej razvrščena v III. kategorijo invalidnosti, vendar z novo pravico do dela na drugem delu s časovno razbremenitvijo 4 ure dnevno od 1. 5. 2016 dalje. O višini in izplačevanju delnega nadomestila je odločal toženi zavod. Z odločbo z dne 18. 9. 2018, ki je predmet tega sodno socialnega spora je delno nadomestilo odmeril v višini 421,08 EUR mesečno in izrekel, da se izplačuje od 21. 6. 2018 dalje. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je izplačevanje delnega nadomestila od 21. 6. 2018 dalje in ne od 24. 5. 2017, kot neutemeljeno vztraja tožnica, zakonito.