nadure - nadurno delo - neenakomerno razporejen delovni čas - referenčno obdobje - odločitev o pravdnih stroških - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča
Stranka ni upravičena do povrnitve stroškov prevoza pooblaščenca, ki si ga izbere zunaj območja sodišča, s tem da ima tožnik bivališče celo znotraj tega območja.
diskriminatorna obravnava - šikaniranje na delovnem mestu - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da so predmet sodne presoje (zgolj) kršitve, ki jih je tožnik navajal že v predsodnem postopku in o katerih je tožena stranka odločila v izpodbijanih sklepih. V tem delu je sodišče prve stopnje razčistilo dejansko stanje glede vseh očitkov, v preostalem pa je tožnik navajal, da je bil diskriminiran, trpinčen in izoliran, pri čemer so bile te navedbe povsem splošne, zato se o njih ni bilo treba izreči niti toženi stranki v predsodnem postopku niti sodišču prve stopnje, ko je presojalo zakonitost izpodbijanih sklepov.
Sodišče prve stopnje mora pri presoji utemeljenosti predloga za nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom v skladu s petim odstavkom 86. člena KZ-1 presoditi nevarnost obsojenca, možnost ponovitve dejanja ter osebne, družinske in poklicne razmere obsojenca. Poleg navedenega mora sodišče upoštevati tudi težo storjenega kaznivega dejanja ter podan predlog za alternativno prestajanje zaporne kazni obravnavati z vidika generalno in specialno preventivne funkcije kazni, ki se uresničuje z njeno izvršitvijo.
dodatek za povečan obseg dela - plača - javni uslužbenec - delo izven opisa delovnega mesta
Glede na to, da je tožnik opravljal dela izven opisa svojega delovnega mesta, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre v takem primeru za povečan obseg dela (ki ga je tožnik sicer opravljal znotraj polnega delovnega časa), zato je tožnik upravičen do dodatka za povečan obseg dela.
Za pravilnost fikcije vročitve pa je bistveno, da je tožena stranka bila obveščena o prispelem pismu, ki ga mora dvigniti. Tožena stranka v postopku ni nikoli zatrjevala, da obvestila o prispeli poštni pošiljki ni prejela. Zato je bila z dejstvom, da jo čaka sodno pisanje na pošti, seznanjena. Prav tako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da jo je pošta opozorila na pomanjkljivost poštnega predalčnika. Zato se sedaj tožena stranka neutemeljeno sklicuje, da bi morala pošta pustiti sodno pisanje - tožbo v njenem poštnem predalčniku po izteku 15-dnevnega roka. Z obvestilom je bila seznanjena, da bo pisanje vrnjeno sodišču, kar je bilo pravilno. Tožena stranka je tako sama zakrivila, da ni prevzela poštne pošiljke, v kateri je bila poslana tožba s prilogami v odgovor. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da ji sodišče ni zagotovilo kontradiktornega postopka.
Toženec v pritožbi glede datuma 18. 5. 2017 poudarja, da je šele takrat (istega dne, kot je bil izdan sklep o izvršbi) prejel revizijo s pozivom, da nanjo odgovori, kar pa si zmotno šteje v korist, saj informacija o vloženi reviziji nalaga breme, da se prejeto ne porabi na način, ki bi predstavljal dokončen odpad koristi (II Ips 193/2010).
Čeprav obveznost tožene stranke, da tožniku med misijo v tujini zagotovi 24-urni počitek, izhaja iz internega Pravilnika tožene stranke, in ne neposredno iz pogodbe o zaposlitvi, gre za obveznost, ki je po svoji naravi pogodbena. Bistvo pogodbene odškodninske odgovornosti je, da lahko pogodbi zvesta stranka od kršitelja pogodbe zahteva povrnitev vrednosti izjalovljenega pričakovanja. Na podlagi 2. člena ZSSloV se uporabi 140. člen ZJU, ki smiselno enako kot 179. člen ZDR-1 določa, da mora delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava delavcu povrniti škodo, ki mu je povzročena pri delu ali v zvezi z delom, kar obsega tudi škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršitvijo pravic iz delovnega razmerja.
ZFPPIPP člen 350, 350/1, 350/2, 350/3, 373, 373/2. ZGD-1 člen 100, 100/1. ZDDV-1 člen 39, 39/4.
družba z neomejeno odgovornostjo - osebna odgovornost družbenika - stečaj osebne družbe - posebna pravila o stečajni masi - sklep o preizkusu terjatev - uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika - pravnomočnost - popravek DDV - popravek (zmanjšanje) zneska DDV
ZFPPIPP ne predpisuje, da je treba najprej unovčiti vse premoženje stečajnega dolžnika, zahtevek do osebno odgovornega družbenika pa uveljavljati le v znesku, ki je enak vsoti tistega dela terjatev upnikov, ki jih ni mogoče plačati iz premoženja stečajnega dolžnika. Po izrecni določbi 350. člena ZFPPIPP v stečajno maso poleg premoženja osebne družbe spada tudi premoženje, doseženo z uveljavitvijo zahtevkov do osebno odgovornega družbenika na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti te pravne osebe.
Določbo 396. člena ZPIZ-2 je mogoče pravilno interpretirati in uporabljati le tako, da pravice, pridobljene po ZPIZ/92 ali ZPIZ-1, uživalcem prenehajo šele, ko so novo priznane pravice po ZPIZ-2 dejansko realizirane. Ko je torej uživalcu nadomestila na podlagi preostale delovne zmožnosti, pridobljene po prejšnjih predpisih zagotovljena nova pravica do dela na drugem ustreznem delu v skladu z novo ugotovljeno invalidnostjo. Dokler ne pride do realizacije vsebinske pravice na temelju nove invalidnosti, ki se izvršuje pri delodajalcu, ima uživalec denarnega nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu pravico do uživanja nespremenjene denarne dajatve. Vse do tedaj 194. člena ZPIZ-2 o povrnitvi preplačil ni mogoče uporabiti mimo ali celo v nasprotju z 396. členom ZPIZ-2.
stroški pravdnega postopka - vrednost točke - cena odvetniških storitev
Stranka je dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji (drugi odst. 12. čl. OT). V obravnavani zadevi se število točk za posamezne storitve ni spreminjalo. Ker je sodišče prve stopnje odločitev o stroških sprejelo 17.4.2019, ko je že veljala vrednost točke 0,60 €, je bilo dolžno upoštevati to vrednost. Šele s to odločitvijo je namreč nastala obveznost tožnika, da tožencu plača stroške postopka.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 129, 129/1, 132, 132/1, 133, 133/1.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 19, 27.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 25, 25-5, 25-7.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - nujno zdravljenje - nujna medicinska pomoč - zdravljenje v tujini
Tožnik je bil spornega dne na zasebnem potovanju na Hrvaškem. Zaradi alergične reakcije (oteženega požiranja in občutka, da mu primanjkuje zraka) je bil sprejet v bolnišnico, kjer je tudi prenočil. Tožnik je tako za dva dni na Hrvaškem uveljavljal nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč, kar pomeni, da ni šlo za uveljavljanje načrtovane zdravstvene storitve. Tožnik je imel veljavno kartico evropskega zdravstvenega zavarovanja. V zvezi z zdravljenjem mu je bil izstavljen račun. Plačati pa je moral strošek participacije v višini 20 %. Zaradi uporabe evropske kartice zdravstvenega zavarovanja plačilo preostalih stroškov zdravljenja ni sporno. Sporen je le strošek participacije.
Upoštevaje mednarodne predpise je potrebno oba zavarovanca v enakih okoliščinah enako obravnavati. Enako kot to velja za hrvaškega zavarovanca (torej da sam plača participacijo), velja tudi za tožnika.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
V sodni praksi se je oblikovalo stališče, da v primeru trajajoče kršitve rok za podajo odpovedi ne teče od dneva, ko pride do kršitve, ampak najkasneje od dneva, ko preneha. Vse dotlej namreč kršitev traja. Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana zato, ker ni osebno opravljal dela v obdobju od avgusta 2016 dalje. Gre za nadaljevano kršitev, zato bi bila odpoved pravočasna tudi, če bi se kot začetek teka roka štel zadnji dan očitane kršitve. Zakonski prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v tem primeru teče šele od dneva, ko kršitev preneha oziroma ko je tožnik začel z osebnim opravljanjem dela. Zato se v času podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni iztekel niti objektivni rok.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 1.. Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (2004) člen 1.. OZ člen 9.. ZDR-1 člen 202.
stroški prehrane med delom - rok za zastaranje
Tožena stranka se je z Dogovorom zavezala, da delavcem, ki so bili v spornem obdobju pri njej v delovnem razmerju, izplača pavšalni poračun iz naslova stroška prehrane. Tožena stranka je že v postopku na prvi stopnji navajala, da ima Dogovor naravo kolektivne pogodbe. Sodišče prve stopnje temu ni nasprotovalo, je pa zaradi tega njeni zavezi iz Dogovora upravičeno pripisalo še večji pomen. Za odločitev v tem sporu ni relevantno, na kakšen način je tožnici prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Zato pritožbeno sklicevanje na zakonito prenehanje delovnega razmerja ni pomembno. Za izplačilo poračuna po Dogovoru je ključno le dejstvo, da je v času od 1. 8. 2008 dalje med tožnikom in toženo stranko obstajalo delovno razmerje, četudi je trajalo le do 31. 5. 2015.
Sodišče se lahko odloči za sodno razvezo, tudi če delavec zahteva reintegracijo. Na podlagi prvega odstavka 118. člena ZDR-1 odločitev o tem temelji na okoliščinah in interesih obeh pogodbenih strank. Sodišče odloči o prenehanju delovnega razmerja kljub nezakoniti odpovedi, če obstojijo okoliščine, zaradi katerih delodajalec delavca ne more sprejeti nazaj na delo. Zmožnost delodajalca za sprejem delavca nazaj na delo pa se lahko kaže v objektivni nezmožnosti delavcu zagotoviti ustrezno delo kot v subjektivno porušenem medsebojnem odnosu.
ZPIZ-2 člen 183.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 6.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 12.
invalidnost - zavarovalna doba v tujini
Za presojo zadeve so bistvene določbe Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Uredba) in Uredbe (ES) št. 987/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe 883/2004 (izvedbena Uredba). Uredbi, ki določata koordinacijo sistemov socialne varnosti in ki med drugim omogočata tudi seštevanje zavarovalnih dob za pridobitev pravic, sta pravno zavezujoči za našo državo. V skladu s 6. členom Uredbe pristojni nosilec države članice, po zakonodaji katere so za pridobitev, ohranitev, trajanje ali ponovno pridobitev pravice do dajatve določeni pogoji z dopolnitvijo zavarovalnih dob, v potrebni meri upošteva zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji katerekoli druge države članice. Seštevanje dob je urejeno v 12. členu izvedbene Uredbe. V tem primeru torej ne gre za vprašanje kvalitete dobe, temveč za vprašanje, ali tožnik za priznanje določenih pravic iz invalidskega zavarovanja izpolnjuje dovolj zavarovalne dobe. Ker je tožena stranka ugotovila, da zgolj s slovensko zavarovalno dobo teh pogojev ne izpolnjuje, je tudi po stališču pritožbenega sodišča, skladno z že citiranimi določbami obeh Uredb, potrebno upoštevati tudi zavarovalno dobo, ki jo je tožnik dopolnil v Avstriji. Da se doba upošteva tudi pri priznavanju kratkoročnih dajatev pa je svoje stališče zavzelo tudi že Vrhovno sodišče RS. Vrhovno sodišče poudarja, da je cilj koordinacije, da osebe, ki se gibljejo v skupnosti, ohranijo pravice in ugodnosti, ki so jih pridobile ali jih pridobivajo. Ta cilj je treba doseči zlasti s seštevanjem vseh dob po različnih nacionalnih zakonodajah za pridobitev in ohranitev pravice do dajatve in za izračun njene višine. Uredbi tudi ne razlikujeta med kratkoročnimi in dolgoročnimi dajatvami. Tega razlikovanja tudi nima ZPIZ-2. Pravice na podlagi invalidnosti tudi niso časovno omejene.
postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek v sporu majhne vrednosti - dopolnitev tožbe - sklepčnost tožbe - dokazno breme
Pritožnik nima prav, da bi tožnik ob dopolnitvi tožbe moral predložiti verodostojno listino z oznako, kot jo je navedel v predlogu za izvršbo. Zadošča namreč, da postavljene trditve utemelji z drugimi dokazi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalidnost - III. kategorija invalidnosti - ničnost - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - drugo ustrezno delovno mesto
Za presojo zakonitosti ponujene pogodbe o zaposlitvi ni odločilno, kakšno stopnjo izobrazbe ima tožnik, temveč se v skladu s petim odstavkom 91. člena ZDR-1 šteje, da je ustrezna zaposlitev tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - pravna oseba kot obdolženec - pravna oseba v stečaju - smotrnost uvedbe postopka - oportunitetno načelo
Diskrecijska pravica, ki je izražena v oportunitetnem načelu (načelo smotrnosti kazenskega pregona), ki je med drugim uzakonjena v 28. členu ZOPOKD, je le v domeni državnega tožilca.
ZPP člen 212. OZ člen 3, 766, 766/1, 782, 782/1, 782/2.
pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - odstop naročnika od pogodbe - škoda zaradi odstopa od pogodbe - podaljšanje veljavnosti pogodbe - naknadni ustni dogovor - trditveno in dokazno breme
Le pavšalne, posplošene trditve, da je bila pogodba podaljšana za obdobje 12 mesecev, ob nasprotovanju tožene stranke, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne zadoščajo. Trditvena podlaga je okvir spora, brez katerega nasprotna stranka nima možnosti kvalitetne obrambe, sodišče pa nima podlage za izpeljavo dokaznega postopka.