V 154. členu ZPP se nahaja temeljno pravilo o tem, ali mora nositi stroške postopka nasprotne stranke. Temeljno pravilo je: če stranka v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu stranskemu intervenientu povrniti njune stroške postopka. Če uspeh stranke ni popoln, mora povrniti le sorazmerni del stroškov (prvi in drugi odstavek 154. člena ZPP). To temeljno pravilo velja tudi, če v pravdi ne uspe stranka, ki se ji je pridružil stranski intervenient. V postopku neuspešna stranka mora povrniti stroške nasprotni stranki in njenemu morebitnemu stranskemu intervenientu. Nosi jih le stranka. Da bi moral stroške nasprotne stranke nositi tudi stranski intervenient, namreč prvi odstavek 154. člena ZPP ne določa.
Ne gre za zakonsko praznino, saj je razlog za takšno razdelitev pri nošenju stroškov prav poseben procesni položaj, v katerem je stranski intervenient. On je namreč strankin pomočnik, ne pa stranka postopka. Za stranskega intervenienta tudi ne velja 161. člen ZPP, saj ni sospornik.
Tožena stranka je s tem, ko je s ponudbo pogodbe o zaposlitvi odpravila nepravilnosti pri določitvi tožnikove plače, upoštevala tudi določbo tretjega odstavka 3. člena ZSPJS, po kateri se javnemu uslužbencu v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 129, 129/1, 132, 132/1, 133, 133/1.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 19, 27.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 25, 25-5, 25-7.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - nujno zdravljenje - nujna medicinska pomoč - zdravljenje v tujini
Tožnik je bil spornega dne na zasebnem potovanju na Hrvaškem. Zaradi alergične reakcije (oteženega požiranja in občutka, da mu primanjkuje zraka) je bil sprejet v bolnišnico, kjer je tudi prenočil. Tožnik je tako za dva dni na Hrvaškem uveljavljal nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč, kar pomeni, da ni šlo za uveljavljanje načrtovane zdravstvene storitve. Tožnik je imel veljavno kartico evropskega zdravstvenega zavarovanja. V zvezi z zdravljenjem mu je bil izstavljen račun. Plačati pa je moral strošek participacije v višini 20 %. Zaradi uporabe evropske kartice zdravstvenega zavarovanja plačilo preostalih stroškov zdravljenja ni sporno. Sporen je le strošek participacije.
Upoštevaje mednarodne predpise je potrebno oba zavarovanca v enakih okoliščinah enako obravnavati. Enako kot to velja za hrvaškega zavarovanca (torej da sam plača participacijo), velja tudi za tožnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026502
KZ-1 člen 158/1, 158/3. ZKP člen 358, 358-2.
razžalitev - zasebna tožba - namen zaničevanja - župan - direktor občinske uprave - nosilec javne funkcije - načelo sorazmernosti - svoboda izražanja - čast in dobro ime - javna oseba - kritika nosilca javnih funkcij - oprostilna sodba
Politične oziroma javne osebnosti morajo izkazovati višjo stopnjo strpnosti in prenašati tudi oznake, pri katerih gre za izrazito negativne vrednostne sodbe.
Pri presoji očitkov storitve kaznivega dejanja razžalitve je treba uporabiti načelo sorazmernosti. Gre za tehtanje med obdolženčevo pravico do svobode izražanja in nedotakljivostjo oškodovančeve telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic. Omejevanje pravic do svobode izražanja je treba razlagati skrajno ozko.
ZPIZ-2 člen 183.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 6.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 12.
invalidnost - zavarovalna doba v tujini
Za presojo zadeve so bistvene določbe Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Uredba) in Uredbe (ES) št. 987/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe 883/2004 (izvedbena Uredba). Uredbi, ki določata koordinacijo sistemov socialne varnosti in ki med drugim omogočata tudi seštevanje zavarovalnih dob za pridobitev pravic, sta pravno zavezujoči za našo državo. V skladu s 6. členom Uredbe pristojni nosilec države članice, po zakonodaji katere so za pridobitev, ohranitev, trajanje ali ponovno pridobitev pravice do dajatve določeni pogoji z dopolnitvijo zavarovalnih dob, v potrebni meri upošteva zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji katerekoli druge države članice. Seštevanje dob je urejeno v 12. členu izvedbene Uredbe. V tem primeru torej ne gre za vprašanje kvalitete dobe, temveč za vprašanje, ali tožnik za priznanje določenih pravic iz invalidskega zavarovanja izpolnjuje dovolj zavarovalne dobe. Ker je tožena stranka ugotovila, da zgolj s slovensko zavarovalno dobo teh pogojev ne izpolnjuje, je tudi po stališču pritožbenega sodišča, skladno z že citiranimi določbami obeh Uredb, potrebno upoštevati tudi zavarovalno dobo, ki jo je tožnik dopolnil v Avstriji. Da se doba upošteva tudi pri priznavanju kratkoročnih dajatev pa je svoje stališče zavzelo tudi že Vrhovno sodišče RS. Vrhovno sodišče poudarja, da je cilj koordinacije, da osebe, ki se gibljejo v skupnosti, ohranijo pravice in ugodnosti, ki so jih pridobile ali jih pridobivajo. Ta cilj je treba doseči zlasti s seštevanjem vseh dob po različnih nacionalnih zakonodajah za pridobitev in ohranitev pravice do dajatve in za izračun njene višine. Uredbi tudi ne razlikujeta med kratkoročnimi in dolgoročnimi dajatvami. Tega razlikovanja tudi nima ZPIZ-2. Pravice na podlagi invalidnosti tudi niso časovno omejene.
nadure - nadurno delo - neenakomerno razporejen delovni čas - referenčno obdobje - odločitev o pravdnih stroških - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča
Stranka ni upravičena do povrnitve stroškov prevoza pooblaščenca, ki si ga izbere zunaj območja sodišča, s tem da ima tožnik bivališče celo znotraj tega območja.
Sodišče se lahko odloči za sodno razvezo, tudi če delavec zahteva reintegracijo. Na podlagi prvega odstavka 118. člena ZDR-1 odločitev o tem temelji na okoliščinah in interesih obeh pogodbenih strank. Sodišče odloči o prenehanju delovnega razmerja kljub nezakoniti odpovedi, če obstojijo okoliščine, zaradi katerih delodajalec delavca ne more sprejeti nazaj na delo. Zmožnost delodajalca za sprejem delavca nazaj na delo pa se lahko kaže v objektivni nezmožnosti delavcu zagotoviti ustrezno delo kot v subjektivno porušenem medsebojnem odnosu.
Pritožnica ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da bi ji bilo treba v skladu z načelom in favorem laboratoris priznati višji plačni razred od plačnega razreda njenega delovnega mesta po Pravilniku o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja javne uprave v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov. Skladno s 16. členom ZJU delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00026479
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZS člen 3. OZ člen 999, 999/3, 1001. ZGD-1 člen 112, 112/1.
zavod - vpis spremembe zakonitega zastopnika - deklaratornost vpisa - izstop ustanovitelja - izplačilo deleža - pasivna stvarna legitimacija - pravna praznina - smiselna uporaba pravil - družbena pogodba - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - kršitev pravil pravdnega postopka
Vpis (spremembe) zakonitega zastopnika v sodni register je deklaratorne narave. To pomeni, da datum vpisa pooblastila v sodni register na sam obstoj in veljavnost pooblastila ne vpliva. Bistven je le obstoj podlage, na podlagi katere poslovodja opravlja svojo funkcijo.
Tudi sicer je namen pravilnega zastopanja izključno v tem, da so varovani interesi stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida pravde lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve.
Pasivna stvarna legitimacija je podana, kadar je tožena stranka subjekt zatrjevane obveznosti. Torej, ko tožeča stranka lahko terja uveljavitev svoje pravice iz materialnopravnega razmerja ravno nasproti toženi stranki. Če pasivna stvarna legitimacija tožene stranke ni podana, je treba tožbeni zahtevek zavrniti.
Ustanovitelj, ki je izstopil iz ustanoviteljstva zavoda, mora svojo pravico do izplačila deleža uveljavljati proti preostalim ustanoviteljem in ne proti zavodu (toženi stranki). Ker ustanovitelj (tožeča stranka) zahtevka za izplačilo svojega deleža v zavodu ni uveljavljal proti preostalim ustanoviteljem ni podana pasivna stvarna legitimacija.
Čeprav obveznost tožene stranke, da tožniku med misijo v tujini zagotovi 24-urni počitek, izhaja iz internega Pravilnika tožene stranke, in ne neposredno iz pogodbe o zaposlitvi, gre za obveznost, ki je po svoji naravi pogodbena. Bistvo pogodbene odškodninske odgovornosti je, da lahko pogodbi zvesta stranka od kršitelja pogodbe zahteva povrnitev vrednosti izjalovljenega pričakovanja. Na podlagi 2. člena ZSSloV se uporabi 140. člen ZJU, ki smiselno enako kot 179. člen ZDR-1 določa, da mora delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava delavcu povrniti škodo, ki mu je povzročena pri delu ali v zvezi z delom, kar obsega tudi škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršitvijo pravic iz delovnega razmerja.
Nove pravice iz invalidskega zavarovanja zaradi poslabšanja invalidnosti so tožnici priznane s sodbo z dne 9. 5. 2018. Z navedeno sodno odločbo, ki je pravnomočna z dnem 21. 6. 2018, je tožnica še naprej razvrščena v III. kategorijo invalidnosti, vendar z novo pravico do dela na drugem delu s časovno razbremenitvijo 4 ure dnevno od 1. 5. 2016 dalje. O višini in izplačevanju delnega nadomestila je odločal toženi zavod. Z odločbo z dne 18. 9. 2018, ki je predmet tega sodno socialnega spora je delno nadomestilo odmeril v višini 421,08 EUR mesečno in izrekel, da se izplačuje od 21. 6. 2018 dalje. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je izplačevanje delnega nadomestila od 21. 6. 2018 dalje in ne od 24. 5. 2017, kot neutemeljeno vztraja tožnica, zakonito.
postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek v sporu majhne vrednosti - dopolnitev tožbe - sklepčnost tožbe - dokazno breme
Pritožnik nima prav, da bi tožnik ob dopolnitvi tožbe moral predložiti verodostojno listino z oznako, kot jo je navedel v predlogu za izvršbo. Zadošča namreč, da postavljene trditve utemelji z drugimi dokazi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalidnost - III. kategorija invalidnosti - ničnost - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - drugo ustrezno delovno mesto
Za presojo zakonitosti ponujene pogodbe o zaposlitvi ni odločilno, kakšno stopnjo izobrazbe ima tožnik, temveč se v skladu s petim odstavkom 91. člena ZDR-1 šteje, da je ustrezna zaposlitev tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00026935
ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-f, 119, 119/1, 119/1-a. ZPP člen 71, 72, 72/1, 72/2, 337, 337/1, 394, 394-10, 395, 395/2.
predlog za obnovo postopka - zavrnitev predloga za obnovo postopka - novi dokazi - pristranskost sodnika - izločitev sodnika
Sodna praksa je jasna in ustaljena glede vprašanja, kateri dokaz je dopusten nov dokaz. To je le tisti dokaz, ki je obstajal v prejšnjem postopku. Tožeča stranka ni predložila dopustnih novih dokazov. Poleg tega je predložila dokaz, ki ga je predložila že v teku prejšnjega postopka. Zato njena pritožba ni utemeljena.
Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 8, 10, 10/1.. ZDR-1 člen 130.
povračilo stroškov prevoza - službena pot
Dejstvo, da dogovor o uporabi lastnega avtomobila v službene namene kljub prizadevanju tožnice ni bil sklenjen, ne more biti v škodo tožnici, saj je dejansko uporabljala lastno vozilo za opravljanje dela iz pogodbe o zaposlitvi. Prav tako ni pomembno dejstvo, da tožnica potnih nalogov od tožene stranke ni prejemala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - pridobitno delo - stečajni upravitelj
Tožnik se zavzema za to, da bi za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga moral delodajalec dokazati obstoj vseh očitkov oziroma razlogov za odpoved, ki so v odpovedi navedeni. Tako stališče je materialnopravno zmotno, iz ustaljene sodne prakse namreč izhaja, da je redna odpoved iz krivdnih razlogov zakonita, če je utemeljen vsaj en očitek iz nje.
Tožnik je že samo s tem, ko je digitalno podpisal vloge, za katerih vložitev na sodišče jih je po ZFPPIPP treba podpisati z digitalnim podpisom, opravljal delo (stečajnega) upravitelja, kar je pridobitno delo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00026887
OZ člen 131 , 131/2. ZPP člen 358, 358/1, 358/1-5. ZZVZZ člen 86, 86/1, 87, 91. ZVZD-1 člen 5.
regresna pravica zavoda - poškodba pri delu - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - vzročna zveza - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - uporaba zaščitnih sredstev - povrnitev stroškov zdravljenja
Opustitev vzdrževanja delovnih strojev je v pravnorelevanatni vzročni zvezi s škodo, ki izvira iz napake na nevzdrževanem stroju. Dejstvo, da delavec ne nosi predpisane zaščitne opreme, čeprav jo je imel na voljo in bil o njeni uporabi ustrezno podučen, ne pretrga vzročne zveze, ampak je to treba obravnavati kot delavčev prispevek k nastanku škode, ki vodi k deljeni odgovornosti.
dodatek za povečan obseg dela - plača - javni uslužbenec - delo izven opisa delovnega mesta
Glede na to, da je tožnik opravljal dela izven opisa svojega delovnega mesta, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre v takem primeru za povečan obseg dela (ki ga je tožnik sicer opravljal znotraj polnega delovnega časa), zato je tožnik upravičen do dodatka za povečan obseg dela.
stroški pravdnega postopka - vrednost točke - cena odvetniških storitev
Stranka je dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji (drugi odst. 12. čl. OT). V obravnavani zadevi se število točk za posamezne storitve ni spreminjalo. Ker je sodišče prve stopnje odločitev o stroških sprejelo 17.4.2019, ko je že veljala vrednost točke 0,60 €, je bilo dolžno upoštevati to vrednost. Šele s to odločitvijo je namreč nastala obveznost tožnika, da tožencu plača stroške postopka.
ZPP člen 212. OZ člen 3, 766, 766/1, 782, 782/1, 782/2.
pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - odstop naročnika od pogodbe - škoda zaradi odstopa od pogodbe - podaljšanje veljavnosti pogodbe - naknadni ustni dogovor - trditveno in dokazno breme
Le pavšalne, posplošene trditve, da je bila pogodba podaljšana za obdobje 12 mesecev, ob nasprotovanju tožene stranke, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne zadoščajo. Trditvena podlaga je okvir spora, brez katerega nasprotna stranka nima možnosti kvalitetne obrambe, sodišče pa nima podlage za izpeljavo dokaznega postopka.