ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - res iudicata - vrednost nepremičnine
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks za postopek o reviziji, saj je o tem predlogu bilo že pravnomočno odločeno. Tožnica je v ponovnem predlogu, po pravnomočnosti odločitve o prvem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za revizijo, pribavila cenitev o vrednosti njenih nepremičnin. Gre za dokaz, katerega bi morala predložiti že prej, po pravnomočnosti sklepa, s katerim je že bilo tožnici delno ugodeno in taksna obveznost bistveno znižana in določeno obročno plačilo, pa je prepozen.
ZPIZ-2 člen 17, 25, 25/5, 36, 36/1, 149, 401, 401/1.. ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-6, 34/1-7, 34/8, 407, 407/3.
starostna pokojnina - odmera starostne pokojnine - delo na kmetiji - prostovoljno zavarovanje - kmet
V obravnavani zadevi je za presojo pravilnosti in zakonitosti odmere starostne pokojnine v višini 26 % od najnižje pokojninske osnove potrebno najprej razčistiti, na kakšni podlagi je bil tožnik v obdobju od od 12. 1. 2005 do 15. 4. 2018 sploh vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, šele na to bo mogoče ugotoviti, ali je šlo za zavarovanje za ožji ali širši obseg pravic. Podlage zavarovanja v spornem obdobju pa sodišče prve stopnje v doslej izvedenem dokaznem postopku ni ugotavljalo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - samostojni podjetnik - datum sodne razveze
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da se je tožnik zaposlil kot samostojni podjetnik (s. p.) takoj po izdaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je tožnik še vedno zavarovan na zavarovalni podlagi 05 (samostojni podjetniki posamezniki, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo pridobitno ali gospodarsko dejavnost). Vrhovno sodišče RS je v zadevi VIII Ips 33/2014 odločilo, da pomeni tudi aktiviranje statusa s. p. na strani tožnika takoj po spornem prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki na podlagi sicer nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in njegova prijava v socialna zavarovanja na tej podlagi pomembno okoliščino za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze, ne glede na razloge sodišča o možnostih spremembe zavarovalnih podlag za nazaj. ZDR-1 v 118. členu sicer res določa, da lahko sodišče ugotovi prenehanje pogodbe o zaposlitvi vse do dneva odločitve sodišča prve stopnje, kar pa je le skrajni datum. Tako primeri iz sodne prakse kažejo, da se datum razveze pogodbe o zaposlitvi lahko določi pred datumom izdaje prvostopne sodbe, če pride pred njeno izdajo do spremembe delavčevega statusa, kot je npr. zaposlitve pri drugem delodajalcu, samozaposlitve (tožnik), upokojitve ali podobno.
Pritožnica ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da bi ji bilo treba v skladu z načelom in favorem laboratoris priznati višji plačni razred od plačnega razreda njenega delovnega mesta po Pravilniku o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja javne uprave v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov. Skladno s 16. členom ZJU delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00026935
ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-f, 119, 119/1, 119/1-a. ZPP člen 71, 72, 72/1, 72/2, 337, 337/1, 394, 394-10, 395, 395/2.
predlog za obnovo postopka - zavrnitev predloga za obnovo postopka - novi dokazi - pristranskost sodnika - izločitev sodnika
Sodna praksa je jasna in ustaljena glede vprašanja, kateri dokaz je dopusten nov dokaz. To je le tisti dokaz, ki je obstajal v prejšnjem postopku. Tožeča stranka ni predložila dopustnih novih dokazov. Poleg tega je predložila dokaz, ki ga je predložila že v teku prejšnjega postopka. Zato njena pritožba ni utemeljena.
neposlovna odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca - verbalni konflikt - presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - lahka telesna poškodba - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah
Sodna praksa zastopa jasno stališče, da besedno komuniciranje (razen v res izjemnih okoliščinah, ki pa jih v obravnavanem primeru ni bilo) ne opravičuje fizičnega obračunavanja in ne zmanjšuje njegove protipravnosti.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 257, 257/3.. ZJU člen 25, 25/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - policist - zloraba uradnega položaja ali pravic - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je tožniku listine vročila skladno z določbami o vročanju tako ZPP kot tudi ZJU in ZDR-1, ki ne vsebujejo omejitve glede vročanja pisanj osebam, ki so zdravljene v bolnišnicah (kot je bil tožnikov primer), zato so pritožbeni očitki o grobih kršitvah vročanja neutemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00026887
OZ člen 131 , 131/2. ZPP člen 358, 358/1, 358/1-5. ZZVZZ člen 86, 86/1, 87, 91. ZVZD-1 člen 5.
regresna pravica zavoda - poškodba pri delu - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - vzročna zveza - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - uporaba zaščitnih sredstev - povrnitev stroškov zdravljenja
Opustitev vzdrževanja delovnih strojev je v pravnorelevanatni vzročni zvezi s škodo, ki izvira iz napake na nevzdrževanem stroju. Dejstvo, da delavec ne nosi predpisane zaščitne opreme, čeprav jo je imel na voljo in bil o njeni uporabi ustrezno podučen, ne pretrga vzročne zveze, ampak je to treba obravnavati kot delavčev prispevek k nastanku škode, ki vodi k deljeni odgovornosti.
kazenska sankcija - načelo sorazmernosti - načelo enakosti - namen kaznovanja - višina izrečene kazni - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države
45. a člen KZ-1, med drugim, določa, da s kaznovanjem po določbah tega zakonika država varuje temeljne vrednote in načela pravnega reda in vzpostavlja zavedanje storilca kaznivega dejanja in drugih o nedopustnosti izvršitve kaznivih dejanj. Kot je pojasnilo Višje sodišče v Kopru že v zadevi opr. št. III Kp 38722/2018 z dne 7.2.2019 (in v zadevi opr. št. III Kp 31805/2019 z dne 14.8.2019), kaznovalna politika ni vedno enaka, ampak je med drugim odvisna tudi od različnih družbenih pojavov, zaradi katerih postanejo določena kazniva dejanja bolj nevarna kot so prvotno bila. Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje v času, ko je bila izrečena sodba II Kp 18601/2014 niso bila pogosta, medtem ko so v sedanjem času številne nezakonite migracije postale pereč družbeni pojav in z njimi podana resna grožnja za javni red ali javno varnost (kar vpliva na kaznovalno politiko) ter lahko povzroči hude posledice za družbo.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji
Za ugoditev pravici do zdravljenja v tujini po 44.a členu ZZVZZ je torej treba najprej izčrpati vse možnosti zdravljenja v Sloveniji, šele nato se zavarovanca napoti na zdravljenje v tujino. Tudi povračilo stroškov zdravljenja v tujini je pogojeno z izčrpanjem pogojev s predhodno odobritvijo zdravljenja v tujini. V obeh primerih morata biti izpolnjena oba kumulativno predpisana pogoja iz 1. odstavka 44.a člena ZZVZZ. Torej poleg pričakovanih rezultatov zdravljenja tudi izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji. Revizijsko sodišče je sicer sprejelo načelno stališče, da se v primeru, če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja več medicinsko priznanih in v načelu enakovrednih metod, šteje, da so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljena, če ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od priznanih metod. Po sodni praksi gre za pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, katerega vsebine ni mogoče določiti na abstraktno regulativni ravni, ampak le v konkretnih življenjskih primerih. V vsakem konkretnem primeru je torej pri zapolnitvi izčrpanih možnosti zdravljenja potrebno upoštevati vse relevantne okoliščine. Za takšne relevantne okoliščine gre tudi, če se določene zdravstvene storitve v domovini sicer izvajajo, vendar pa zaradi pomanjkanja kapacitet niso na voljo za vse, ki jih potrebujejo. V tem primeru je potrebno šteti, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane.
Tožena stranka je s tem, ko je s ponudbo pogodbe o zaposlitvi odpravila nepravilnosti pri določitvi tožnikove plače, upoštevala tudi določbo tretjega odstavka 3. člena ZSPJS, po kateri se javnemu uslužbencu v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
V sodni praksi se je oblikovalo stališče, da v primeru trajajoče kršitve rok za podajo odpovedi ne teče od dneva, ko pride do kršitve, ampak najkasneje od dneva, ko preneha. Vse dotlej namreč kršitev traja. Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana zato, ker ni osebno opravljal dela v obdobju od avgusta 2016 dalje. Gre za nadaljevano kršitev, zato bi bila odpoved pravočasna tudi, če bi se kot začetek teka roka štel zadnji dan očitane kršitve. Zakonski prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v tem primeru teče šele od dneva, ko kršitev preneha oziroma ko je tožnik začel z osebnim opravljanjem dela. Zato se v času podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni iztekel niti objektivni rok.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 1.. Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (2004) člen 1.. OZ člen 9.. ZDR-1 člen 202.
stroški prehrane med delom - rok za zastaranje
Tožena stranka se je z Dogovorom zavezala, da delavcem, ki so bili v spornem obdobju pri njej v delovnem razmerju, izplača pavšalni poračun iz naslova stroška prehrane. Tožena stranka je že v postopku na prvi stopnji navajala, da ima Dogovor naravo kolektivne pogodbe. Sodišče prve stopnje temu ni nasprotovalo, je pa zaradi tega njeni zavezi iz Dogovora upravičeno pripisalo še večji pomen. Za odločitev v tem sporu ni relevantno, na kakšen način je tožnici prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Zato pritožbeno sklicevanje na zakonito prenehanje delovnega razmerja ni pomembno. Za izplačilo poračuna po Dogovoru je ključno le dejstvo, da je v času od 1. 8. 2008 dalje med tožnikom in toženo stranko obstajalo delovno razmerje, četudi je trajalo le do 31. 5. 2015.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00028430
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3.. ZPP člen 325, 326, 332.
dopolnilni sklep - nastanek taksne obveznosti - odločitev sodišča
Taksno obveznost za postopek v individualnih delovnih sporih zaradi plačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja pred sodiščem prve stopnje na podlagi 3. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki. Zato sodišče na podlagi 332. člena ZPP ter smiselne uporabe 325. in 326. člena ZPP o priglašeni sodni taksi kot stroških postopka v sodbi ni odločalo, ker je strošek nastal naknadno, tako da je sodišče odločilo z dopolnilnim sklepom.
nadure - nadurno delo - neenakomerno razporejen delovni čas - referenčno obdobje - odločitev o pravdnih stroških - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča
Stranka ni upravičena do povrnitve stroškov prevoza pooblaščenca, ki si ga izbere zunaj območja sodišča, s tem da ima tožnik bivališče celo znotraj tega območja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00026479
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZS člen 3. OZ člen 999, 999/3, 1001. ZGD-1 člen 112, 112/1.
zavod - vpis spremembe zakonitega zastopnika - deklaratornost vpisa - izstop ustanovitelja - izplačilo deleža - pasivna stvarna legitimacija - pravna praznina - smiselna uporaba pravil - družbena pogodba - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - kršitev pravil pravdnega postopka
Vpis (spremembe) zakonitega zastopnika v sodni register je deklaratorne narave. To pomeni, da datum vpisa pooblastila v sodni register na sam obstoj in veljavnost pooblastila ne vpliva. Bistven je le obstoj podlage, na podlagi katere poslovodja opravlja svojo funkcijo.
Tudi sicer je namen pravilnega zastopanja izključno v tem, da so varovani interesi stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida pravde lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve.
Pasivna stvarna legitimacija je podana, kadar je tožena stranka subjekt zatrjevane obveznosti. Torej, ko tožeča stranka lahko terja uveljavitev svoje pravice iz materialnopravnega razmerja ravno nasproti toženi stranki. Če pasivna stvarna legitimacija tožene stranke ni podana, je treba tožbeni zahtevek zavrniti.
Ustanovitelj, ki je izstopil iz ustanoviteljstva zavoda, mora svojo pravico do izplačila deleža uveljavljati proti preostalim ustanoviteljem in ne proti zavodu (toženi stranki). Ker ustanovitelj (tožeča stranka) zahtevka za izplačilo svojega deleža v zavodu ni uveljavljal proti preostalim ustanoviteljem ni podana pasivna stvarna legitimacija.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-3.
Tožnik je na misiji opravljal nalogo patruljiranja, torej nevarno nalogo, določeno v Uredbi o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, zato je upravičen do razlike med izplačanim in pripadajočim dodatkom za nevarne naloge.
V 154. členu ZPP se nahaja temeljno pravilo o tem, ali mora nositi stroške postopka nasprotne stranke. Temeljno pravilo je: če stranka v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu stranskemu intervenientu povrniti njune stroške postopka. Če uspeh stranke ni popoln, mora povrniti le sorazmerni del stroškov (prvi in drugi odstavek 154. člena ZPP). To temeljno pravilo velja tudi, če v pravdi ne uspe stranka, ki se ji je pridružil stranski intervenient. V postopku neuspešna stranka mora povrniti stroške nasprotni stranki in njenemu morebitnemu stranskemu intervenientu. Nosi jih le stranka. Da bi moral stroške nasprotne stranke nositi tudi stranski intervenient, namreč prvi odstavek 154. člena ZPP ne določa.
Ne gre za zakonsko praznino, saj je razlog za takšno razdelitev pri nošenju stroškov prav poseben procesni položaj, v katerem je stranski intervenient. On je namreč strankin pomočnik, ne pa stranka postopka. Za stranskega intervenienta tudi ne velja 161. člen ZPP, saj ni sospornik.
Čeprav obveznost tožene stranke, da tožniku med misijo v tujini zagotovi 24-urni počitek, izhaja iz internega Pravilnika tožene stranke, in ne neposredno iz pogodbe o zaposlitvi, gre za obveznost, ki je po svoji naravi pogodbena. Bistvo pogodbene odškodninske odgovornosti je, da lahko pogodbi zvesta stranka od kršitelja pogodbe zahteva povrnitev vrednosti izjalovljenega pričakovanja. Na podlagi 2. člena ZSSloV se uporabi 140. člen ZJU, ki smiselno enako kot 179. člen ZDR-1 določa, da mora delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava delavcu povrniti škodo, ki mu je povzročena pri delu ali v zvezi z delom, kar obsega tudi škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršitvijo pravic iz delovnega razmerja.