Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici do spornega dne ni prišlo do invalidnosti.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 24.. ZODPol člen 67, 67/1, 67/2, 67/3, 67/6.. ZJU člen 149, 149/2.. ZNPPol člen 4.
Pogoj za zakonitost tožnikove napotitve ni njegovo soglasje po 24. členu KPND.
Določba 67. člena ZODPol, ki predstavlja pravno podlago za začasno napotitev uslužbencev policije na drugo delo zaradi zagotovitve nemotenega opravljanja nalog policije ali policijskih podpornih dejavnosti, v tretjem odstavku določa, da mora odločba o tem vsebovati obrazložitev, zakaj bo z napotitvijo zagotovljeno nemoteno opravljanje nalog policije ali policijskih podpornih dejavnosti, čemur je tožena stranka zadostila. Kot navaja v pritožbi, je bistveno, da se v odločbi o začasni napotitvi določijo naloge, ki jih ima policija kot organ represije in se morajo zato nemoteno opravljati.
delitev nepremičnine v solastnini - kmetijsko zemljišče - način delitve - fizična delitev nepremičnin - predmet delitve - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - izvedensko mnenje - izvedenec kmetijske stroke - dopolnitev dokaznega postopka
Splošna ugotovitev o stališču cenilske stroke glede deljivosti kmetijskih zemljišč ne zadostuje za sklep o nedeljivosti obravnavanih nepremičnin. Odločilna je izvedenčeva ocena o procentualnem zmanjšanju vrednosti in na tej oceni temelječ zaključek sodišča, da bi se z delitvijo nepremičnin, ki so predmet delitve, znatno zmanjšala njihova vrednost.
Glede na splošnost ugotovitve o stališču cenilske stroke je šteti, da je podano ob predpostavki, da se zemljišča izkoriščajo na najboljši možni način v skladu s svojim namenom, tj. za kmetijsko proizvodnjo. Izguba vrednosti pri delitvi (še) manjših kmetijskih površin, ki niso namenjene intenzivni kmetijski obdelavi, pa je lahko manjša. Ker je donosnost odvisna od interesov (so)lastnikov, je strošek obdelave na m2 površine manjši kot v primeru intenzivne obdelave.
stroški postopka - odmera stroškov - odvetniški stroški - odvetniška tarifa - vrednost točke - sprememba vrednosti točke
Zmotno je materialnopravno stališče pritožbe, da bi smelo sodišče prve stopnje novo vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) uporabiti le za stroške, nastale po dnevu, ko je začela veljati nova vrednost točke (dne 6. 4. 2019). Po utrjenem stališču sodne prakse obveznost povrnitve stroškov postopka nastane z odločbo sodišča, s katero sodišče odloči, kdo je dolžan povrniti stroške postopka, katere in v kakšni višini. Sodišče prve stopnje je stroške odmerilo s sklepom dne 9. 5. 2019, ko je že veljala nova vrednost točke, zato je pri odmeri stroškov tudi pravilno uporabilo vrednost točke 0,60 EUR.
pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis - zemljiškoknjižno dovolilo - spojitev listine z zemljiškoknjižnim dovolilom
Po določbi 3. odstavka 33. člena ZZK-1 morajo biti listine, za katere ZZK-1 določa, da morajo biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložene, ker sicer overitev podpisa ni dovoljena, spojene z zemljiškoknjižnim dovolilom. S tem je potrjeno, da so bile listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih oziroma potrdilo o plačilu davkov dejansko pridobljene in je z njimi notar, preden je overitev opravil, razpolagal. S tem tudi postanejo sestavni del listine, ki je podlaga vpisu. Poleg tega mora sodišče preveriti obstoj listin, ki jih zahtevata 37. in 38. člen ZZK-1 (vsebinsko presojo izpolnjenosti pogojev za overitev opravi notar).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSM00031084
ZDZdr člen 51, 71.
predlog za odpust iz socialnovarstvenega zavoda - stroški postopka - psihiatrično zdravljenje
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v obravnavanem primeru o stroških postopka ni mogoče odločiti v skladu z 51. členom ZDZdr, saj gre za drugačno situacij in je 51. člen ZDZdr potrebno uporabiti smiselno.
Torej tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je bil predlog za odpust zavrnjen in takšna oseba torej ostaja na zdravljenju, pri tem pa nima premoženja ter sredstev za preživljanje in ji je tudi odvzeta poslovna sposobnost, mora stroške kriti država, saj je v nasprotnem primeru ob drugačni razlagi 51. člena ZDZdr v zvezi z 71. členom ZDZdr osebi zadržani na zdravljenju onemogočeno uveljavljanje njenih ustavnih pravic (23. člen Ustave RS).
Toženec je nedopustno posegel v posest tožnikov, ko je na delu svoje nepremičnine, ki sta ga tožnika uporabljala za parkiranje in kot prostor za smetnjak, postavil sporno betonsko ploščo. Tožnikoma je s tem onemogočil, da na dotedanji način izvršujeta svojo posest oziroma dejansko oblast nad navedenim delom toženčeve nepremičnine.
Zaradi delnega umika tožbe v ugotovitvenem delu posebni stroški niso nastali, vendar pa je bil zavrnjen tudi tisti del zahtevka, ki se nanaša na domnevno onemogočanje dostopa tožnikov do njune hiše. Ta del zahtevka je zagotovo enakovreden tistemu, ki se nanaša na onemogočeno parkiranje in puščanje smeti. Tožnika v pritožbi neupravičeno poskušata zmanjšati njegov pomen. Če je res, da za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja zadošča že odstranitev sporne betonske plošče, kot pojasnjujeta v pritožbi, potem je bil tisti del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na onemogočanje dostopa do hiše tožnikov, očitno nepotreben.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00027658
OZ člen 165, 169, 280, 280/1, 287, 288, 299, 299/1, 299/2, 378. ZDavP-2 člen 12. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3. ZPP člen 40, 216, 216/1.
neposlovna odškodninska obveznost - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - delna izpolnitev - delno plačilo odškodnine - vračunavanje obresti in glavnice - vrstni red vračunavanja - dogovor pogodbenikov o vrstnem redu vračunavanja - tuja nega in pomoč - izgubljeni zaslužek - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - zapadlost terjatve - zamuda - nastanek zamude - poziv upnika na plačilo - uspeh v pravdi - akontacija dohodnine - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - plačilo davčnega odtegljaja za upnika s strani dolžnika - davčna obveznost - pristojnost davčnega organa - bruto znesek odškodnine - potni stroški - pravica do popolne odškodnine - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - stroški postopka - vrednost spornega predmeta
Pravilo iz 288. člena OZ, po katerem se dolžnikova delna izpolnitev vračunava tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica, pri neposlovnih odškodninskih obveznostih ne more priti v poštev. Obseg škode oziroma višina denarne odškodnine se namreč določa (šele) z dnem izdaje prvostopenjske sodbe, prav tako se časovna točka zapadlosti pri odškodninskih obveznostih določa šele z dnem izdaje prvostopenjske sodbe.
Zakonske zamudne obresti od prisojene (neplačane) odškodnine, ki je zapadla v plačilo pred vložitvijo tožbe, tečejo od vložitve tožbe dalje in ne šele od dneva delnega plačila, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Najkasneje od vložitve tožbe je namreč toženka v zamudi s plačilom prisojenega zneska (drugi odstavek 299. člena OZ).
Tožnik ni navedel, kdaj je toženko pred pravdo pozval k izpolnitvi obveznosti, je pa iz poravnalne ponudbe toženke tožniku z dne 18. 10. 2010 izhajalo, da je bilo to gotovo pred datumom te ponudbe. Ob upoštevanju navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik od 18. 10. 2010 dalje upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti od posameznih mesečnih zneskov iz naslova izgubljenega zaslužka, ki so zapadli v plačilo v obdobju pred 18. 10. 2010, in ne od zapadlosti vsakega posameznega mesečnega zneska dalje do plačila, kot je bilo vtoževano.
Ker tožnik tožbe za med pravdo plačane zneske ni umaknil, čeprav bi to lahko storil, je sodišče prve stopnje pri oceni uspeha pravdnih strank pravilno upoštevalo, da tožnik ni uspel (tudi) glede med pravdo plačanih zneskov odškodnin.
Davčna obveznost plačnika davka, da v imenu davčnega zavezanca in za njegov račun izračuna, odtegne in plača davek, nastane šele v trenutku izplačila dohodka. V času sodnega odločanja glede utemeljenosti zahtevka za povrnitev škode obveznosti obračuna in izplačila davčnega odtegljaja v zvezi z zneskom odškodnine še ni, saj odškodnina tožniku še ni dosojena niti izplačana.
ugovor zoper plačilni nalog - rok za ugovor zoper plačilni nalog - vročanje pisanj pooblaščencu - sprememba sedeža
Kadar ima stranka v postopku pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu. Zato v zvezi z vročanjem plačilnega naloga ni pomembno, da je tožena stranka v vmesnem obdobju, ki ga v pritožbi niti ni konkretizirala, spremenila sedež.
ZPVAS člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/5, 8/6, 9, 10. ZD člen 136, 136/2. ZDen člen 44, 44/1.
agrarna skupnost - članstvo v agrarni skupnosti - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - denacionalizacija - denarna odškodnina - določanje vrednosti podržavljenega zemljišča - odpoved dedovanju v korist sodediča
ZPVAS je denacionalizacijski predpis, saj gre za plačilo odškodnine kot oblike denacionalizacije s strani zavezancev upravičencem, če premoženja niso dobili vrnjenega v naravi. V primeru pokojnih upravičencev se zato vtoževani zahtevek pravilno glasi na plačilo odškodnine v korist pokojnih upravičencev v deležu, ki odpade na posameznega upravičenca. Ker pa je odškodnina premoženjska pravica, se vrača individualno določenim subjektom, konkretno članom bivše agrarne skupnosti, ki so hkrati člani novoustanovljene agrarne skupnosti oziroma njihovim pravnim naslednikom.
Za utemeljenost tožbenega zahtevka morajo tako tožniki zatrjevati in izkazati: - da so bili tožniki oziroma, da so bili tožnikovi pravni predniki pred podržavljanjem člani agrarne skupnosti, ki jim je bilo premoženje odvzeto po predpisih iz 1. člena ZPVAS; - da so tožniki člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti; - da so denacionalizacijski upravičenci oziroma njihovi pravni nasledniki pravočasno (do 30. 6. 2001) vložili zahtevek za povrnitev premoženjskih pravic, tako v naravi, kar je bilo predmet odločanja v upravnem postopku, kot v obliki odškodnine, kar je predmet odločanja v tem postopku (primerjaj 9. člena ZPVAS) ; - ter da denacionalizacijskim upravičencem premoženja zaradi stvarnih ali pravnih ovir ni bilo mogoče vrniti v naravi. 4. člen ZPAVS v prvem odstavku za člane agrarne skupnosti določa še pogoj državljanstva RS.
Temeljno pravilo za določanje vrednosti podržavljenega premoženja je postavljeno v prvem odstavku 44. člena ZDen, ki določa, da se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljanja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti, ki pa je ugotovljena na podlagi podzakonskih aktov iz 44. člena ZDen. V pravni literaturi in praksi je zastopano enotno stališče, da je ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, na podlagi metodologije podzakonskih aktov, kompromis med resničnim prikrajšanjem upravičencev in zmožnostjo države to prikrajšanje omiliti, saj bi bil cilj vzpostaviti prejšnje stanje (torej plačati polno vrednost) nedosegljiv, zaradi česar lahko nastane tudi izrazit razkorak med odškodnino, določeno na podlagi metodologije podzakonskih aktov in med tržno vrednostjo podržavljenih zemljišč, in da odškodnina po ZDen ni pravična denarna odškodnina po splošnih pravilih civilnega prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026370
ZPP člen 8, 286. OZ člen 569, 571.
dokazna ocena - izpoved priče - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - prvi narok za glavno obravnavo - posojilna pogodba - pravilna izpolnitev - izpolnitev tretjemu
Obveznost je lahko izpolnjena tudi osebi, ki jo določi sam upnik.
vrnitev zaplenjenega premoženja - predmet - ugotavljanje vrednosti zaplenjenega premoženja - cenitev vrednosti nepremičnine
Odločeno je o vrnitvi nepremičnin, ki so bile ob zaplembi označene z vl. št. 85 k. o. Y in z vl. št. 518 k. o. B. Zaplenjene nepremičnine so bile v obeh primerih last zdaj pokojnega upravičenca do 1/2. V takšnem obsegu so mu bile tudi zaplenjene.
Ker v postopku na prvi stopnji s pomočjo izvedenca ugotovljena vrednost zaplenjenih nepremičnin ni bila sporna, so pritožbeni pomisleki glede nje neutemeljeni.
ZFPPIPP člen 245, 251, 383, 383/1, 386, 386/1. ZPP člen 208, 208/4, 286, 286/1, 286/3, 339, 339/2, 339/2-11.
postopek osebnega stečaja - pravočasnost pritožbe - vročitev sodbe - denarna terjatev - omejena poslovna sposobnost - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - vpliv na obseg stečajne mase - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - dopustno navajanje novih dejstev
Toženke v postopku pred sodiščem prve stopnje od začetka postopka osebnega stečaja dalje ni zastopal zakoniti zastopnik, zaradi česar je izpodbijana odločitev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ugotovitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - sklep o izročitvi nepremičnine - pravnomočnost sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - sklep o vknjižbi - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo - priposestvovanje lastninske pravice - pravno nasledstvo - pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo - izviren način pridobitve lastninske pravice
Pravni prednik tožnikov je sporno nepremičnino kupil v stečajnem postopku. Lastninsko pravico je zato pridobil že s pravnomočnostjo sklepa stečajnega senata o izročitvi nepremičnine, potem ko je s stečajnim upraviteljem sklenil prodajno pogodbo z dne 31. 5. 1999. Sklep o vknjižbi lastninske pravice na kupca je namreč v takšnem primeru le deklaratorne narave. Pravni prednik tožnikov bi torej v razmerju do toženke lahko uveljavljal svojo lastninsko pravico še pred iztekom predpisane priposestvovalne dobe. Ne glede na to pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je že pravni prednik tožnikov izpolnil tudi pogoje za priposestvovanje lastninske pravice.
omejitev poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - razpolaganje s sredstvi - shizofrenija - pravica razpolaganja - izvedenstvo psihološke stroke - izvedenstvo psihiatrične stroke - skrb za pravice in koristi na premoženjskem področju - duševna bolezen
Zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca, četudi se je od najbolj manifestne in floridne oblike bolezni v letu 2017 zaradi zdravljenja deloma izboljšalo, še vedno ni tako, da bi bil sposoben v celoti sam skrbeti za svoje pravice in koristi, saj še ni sposoben niti razmeroma enostavnega opravila, kot je plačevanje položnic, poleg tega pa tudi ni prišel na sodišče, ker naj bi mu po lastnih navedbah zaslišanje na naroku predstavljalo prevelik stres. Navedeno pomeni, da nasprotni udeleženec očitno še ni sposoben samostojnega funkcioniranja in skrbi za svoje pravice in koristi, zato je odločitev sodišča, da se mu omeji poslovna sposobnost, pravilna. Ohranil pa je delno poslovno sposobnost za razpolaganje z omejenimi vsotami denarja (300,00 EUR mesečno), kar mu kljub omejitvam, ki so posledica njegove bolezni, omogoča tudi ustrezno funkcioniranje v vsakdanjem življenju in ustrezno stopnjo samostojnosti ter človeškega dostojanstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00026061
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZPND člen 4, 4/2, 19, 22a, 22d, 22d/1. ZNP člen 4, 37. URS člen 25.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje ukrepa - povzročitelj nasilja v družini - žrtev nasilja v družini - stiki s staršem, povzročiteljem nasilja - fizično nasilje - psihično nasilje - prepoved približevanja - pravica do izjave - pravica do informacije - kontradiktornost postopka - možnost sodelovanja v postopku - pravica do pritožbe
Nasprotni udeleženec v pritožbi zatrjuje, da mu je bila v okviru pravice do izjave kršena pravica do informacije, ker mu je sodišče prve stopnje vročilo predlog predlagateljice šele potem, ko je na to opustitev sodišča opozoril v ugovoru. Nasprotni udeleženec v pritožbi konkretno ne pojasni, katerih procesnih dejanj v okviru pravice do izjave v postopku ni mogel uresničiti oziroma katerih procesnih dejanj sodišče prve stopnje ni upoštevalo, ker mu je bil predlog vročen šele po vložitvi ugovora. Nasprotni udeleženec tudi ne zatrjuje, da po vročitvi predloga ni imel možnosti v postopku učinkovito zavarovati svojih interesov, ker sodišče prve stopnje njegovih navedb in dokazov po vročitvi predloga ni upoštevalo ali ker jih ni dopustilo. Nenazadnje se je dokazni postopek začel šele potem, ko je bil predlog vročen nasprotnemu udeležencu. Nasprotnemu udeležencu je bila zato zagotovljena možnost sodelovanja v postopku, ni mu bila kršena pravica do informacije in izjave, vzpostavljena pa je bila tudi kontradiktornost postopka, posledično pa mu tudi ni bila kršena pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave, kot to zatrjuje v pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00027641
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 339, 339/2, 339/2-7. ZDen člen 3, 4, 32, 88. OZ člen 131, 131/1, 132.
odškodninska odgovornost - denacionalizacija - nedopustno ravnanje - vračilo nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev nepremičnin v naravi - plačilo odškodnine - denarno nadomestilo - oddaja zemljišča v družbeni lastnini za gradnjo - odločba o denacionalizaciji - nesklepčnost tožbe - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - poziv sodišča za odpravo nesklepčnosti tožbe
Ovira za vračilo stavbnega zemljišča v naravi ni le obstoj objekta, ki ni v lasti denacionalizacijskega upravičenca, ampak tudi oddaja za gradnjo pred uveljavitvijo ZDen.
Iz ugotovitev v odločbi o denacionalizaciji, ki jo je tožnik predložil kot dokaz, da je v letu 1981 pritožnica pridobila lokacijsko dovoljenje in da je bil v letu 1983 del športnega parka že zgrajen, utemeljujejo sklep, da je bila obravnavana nepremičnina že pred uveljavitvijo ZDen oddana za gradnjo in da je investitor dotlej tudi že pričel z gradnjo. Tožbenega molka o neobstoju drugih ovir za vračilo obravnavane nepremičnine v naravi zato ni mogoče več razumeti kot posredno zatrjevanega izostanka ostalih ovir. Ker kažejo na to, da zatrjevana pozidava po uveljavitvi ZDen ni bila edina ovira za vračilo v naravi, ima tožbeni molk o dejstvih, ki bi izključevale možnost tega sklepa, za posledico nesklepčnost tožbe. Pozidavo (in dozidavo) objekta na zemljišču, ki je bil oddan za gradnjo pred uveljavitvijo ZDen, je namreč že zakon določil kot oviro za vračilo v naravi in zato ne more biti podana vzročna zveza med toženkinim ravnanjem in zatrjevano škodo niti tožnik s toženkinim ravnanjem ni bil oškodovan in zato očitano ji ravnanje ni bilo nedopustno. Ker v tožbi manjkajo navedbe, ki bi nudile podlago za sklep, da je bila edina ovira za vračilo v naravi dejstvo, da na njem stoji objekt, ki ni v tožnikovi lasti (oziroma v lasti denacionalizacijskega upravičenca), in ki je bil postavljen po uveljavitvi ZDen, tožba ni sklepčna.
OZ člen 174, 174/1, 179. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - poškodbe okolčja - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za premoženjsko škodo - javna listina
Dve temeljni načeli za odmero denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00026065
ZPP člen 458, 458/1. SZ-1 člen 24, 24/5. ZFPPIPP člen 408, 408/1.
spor majhne vrednosti - obratovalni stroški - najemnik stanovanja - lastnik stanovanja - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za obratovalne stroške najemnika - odpust obveznosti - osebni stečaj - osebni stečaj dolžnika - začetek postopka osebnega stečaja - poroštvo - glavni dolžnik - porokovi ugovori - plačilo dolga - plačilo dolga s strani poroka - prehod upnikovih pravic na poroka - subrogacija - regresna pravica poroka
V primeru, ko porok izpolni obveznost glavnega dolžnika, čigar obveznost je bila v stečajnem postopku zmanjšana, se postavi dilema, ali ima porok tudi v takem primeru pravico zahtevati od dolžnika vse, kar je plačal zanj. OZ v 1018. členu, uvrščenem med splošne določbe o poroštvu, določa, da na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. S subrogacijo porok vstopi v upnikov položaj. Določbo, po kateri ima porok od dolžnika pravico zahtevati "vse, kar je plačal zanj", je zato treba razumeti tako, da ima pravico od njega zahtevati, kar bi lahko zahteval upnik. Ker upnik od toženca zaradi odpusta dolga v stečaju ne bi mogel zahtevati izpolnitve, tožnik kot porok nima regresne pravice do njega. Za odločitev ni pomembno, kdaj je tožnik pridobil pravico terjati od toženca to, kar je plačal zanj njegovemu upniku.