nova škoda - nova škoda po izvensodni poravnavi - bodoča škoda - izvedensko mnenje - dokazi in dokazovanje - strokovno vprašanje - pravica do izjave v postopku - rok za zastaranje - rok za zastaranje odškodninske terjatve
Pravilno je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da je nova škoda tista škoda, ki je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom z dne 7. 1. 1996 in ki ob sklenitvi izvensodne poravnave ni obstajala, niti po normalnem teku stvari ni bila predvidljiva, oziroma je predstavljala tako poslabšanje zdravstvenega stanja, do kakršnega ob normalnem teku stvari sploh ne bi smelo priti.
dajatvena tožba - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave - prerekanje dejstev
Če tožbeni zahtevek oziroma terjatev, ki jo tožnik z njim uveljavlja, še ni zapadla do konca glavne obravnave, mora sodišče tožbeni zahtevek, razen v z ZPP izrecno določenih primerih, zavrniti.
ZKP točka 201, 201/1, 201/1-3, 371, 371/1, 371/1-11.. URS člen 19, 22.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - zavrnitev predloga za uporabo milejših ukrepov - ponovitvena nevarnost - obrazložitev predloga - obrazložitev sklepa o podaljšanju pripora - utemeljitev neogibnosti pripora - prepovedane droge
Pritožbeno sodišče ne sprejema zgoraj navedenih navedb pritožnika, da obrazložitev izpodbijanega sklepa ne zadosti zahtevam poštenega postopka in predstavlja kršitev 22. in 19. člena Ustave Republike Slovenije ter bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Kot je obrazložilo Višje sodišče v Kopru v sklepu opr.št. I Kp 23238/2019 z dne 3.7.2019, ki je že obravnavalo enake navedbe pritožnika, ni potrebno, da bi sklep o podaljšanju pripora bil tako podrobno obrazložen glede vseh tistih okoliščin, ki so že bile ugotovljene ob odreditvi pripora in ki se ob preizkusu pripornih razlogov niso spremenile.
ZPP člen 44, 44/3, 188, 188/3. ZST-1 člen 30, 30/1, 31, 31/2.
vrednost spornega predmeta - umik tožbe - posebna pritožba
Pri sklepanju o vrednosti spornega predmeta v zvezi z izračunanim deležem tožeče stranke v zadružnem premoženju je sodišče prve stopnje šlo predaleč. Primarna je namreč tožnikova ocenitvena dolžnost, ki pomeni ocenitev interesa, da bi v pravdi uspel, saj je vrednost spornega predmeta ena bistvenih prvin kompetenčnega dejanskega stanja in zato obvezna sestavina tožbe (drugi odstavek 180. člena ZPP). Sodišče mora reagirati le na očitno napačno oziroma neustrezno navedbo vrednosti spornega predmeta, če je že na prvi pogled jasno, da izrazito odstopa od razumnega razpona vrednosti spora.
pridobitev uporabnega dovoljenja - nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti - uporabno dovoljenje za objekt - gradbeno dovoljenje - lastnik objekta
Toženec, ki se je v skladu z zakonskimi določbami na podlagi pogodbe zavezal, da bo za objekt pridobil uporabno dovoljenje, se neutemeljeno sklicuje na nemožnost izpolnitve. Ker je njegovo pogodbeno zavezo treba razumeti kot zavezo, da sproži postopek za izdajo uporabnega dovoljenja oziroma pridobi uporabno dovoljenje v imenu in za račun tožnikov kot novih lastnikov, ni ovire za izpolnitev dogovorjene obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00026815
ZPP člen 285, 337, 337/1. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
spor zaradi motenja posesti - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - dostop do objekta - restriktivna razlaga - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - pritožbena novota - manjkajoča trditvena podlaga - ustrezno sredstvo zavarovanja - poziv sodišča na dopolnitev predloga - materialno procesno vodstvo - podredni zahtevek
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je predlog tožečih strank za izdajo regulacijske začasne odredbe presojalo restriktivno. V obravnavani zadevi gre za spor zaradi motenja posesti, ki že samo po sebi pomeni začasno zavarovanje dejanskega položaja, ki ni nujno, da temelji na pravici do posesti. Za zavarovanje z začasno odredbo bi zato morali obstajati res tehtni razlogi.
Pravilno je zavrnjen tudi podredni predlog za izdajo začasne odredbe, saj tožeče stranke niso predlagale ustreznega sredstva zavarovanja. Ne drži, da bi jih sodišče moralo v okviru materialno procesnega vodstva pozvati na popravo in dopolnitev predloga. Tožeče stranke imajo odvetnika, ki je strokovnjak na tem področju, prav tako so zakonske določbe glede sredstev zavarovanja jasne. Skladno z 285. členom ZPP sodišče stranke ni dolžno pozivati na popravo zahtevka, saj bi s tem prestopilo mejo nepristranskosti do ene ali druge stranke.
ZPP člen 7. OZ člen 49. ZOdvT tarifna številka 1200, 6006.
sklenitev pravnega posla in plačilo odškodnine - poslovna škoda - prevara - trditveno breme - stopnja verjetnosti - stopnja prepričanja - izročitev dokumentacije - ponarejena listina - izvedenec finančno ekonomske stroke - poslovanje z izgubo - odmera stroškov pravdnega postopka - stroški odvetniškega zastopanja - povišanje nagrade za zastopanje več strank - vštevanje nagrade za postopek v novem postopku - materialni stroški
Ker tožeča stranka ni s stopnjo prepričanja dokazala odločilnega dejstva, da ji je toženka izročila dokumentacijo s ponarejeno vsebino, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da znaki prevare iz 49. člena OZ niso izpolnjeni, zaradi česar je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
pogodba o finančnem leasingu - obveznost plačila obrokov leasinga
Pravdni stranki sta dogovorili način poračunavanja obveznosti v primeru preplačil (točka 7.4. Splošnih pogojev, ki so sestavni del Pogodbe o leasingu). Preplačila je treba poračunati pri naslednjih obrokih. Ker se obdobje plačevanja leasing pogodbe še ni izteklo (izteče se šele leta 2021) in ker tožeča stranka niti ni trdila, da je že preplačala celotno dogovorjeno obveznost (oziroma je zahtevek oblikovala le tako, da je ugotovila višino preplačil, ne pa tudi preostale obveznosti), z zahtevkom, takim, kot ga je postavila, ne more uspeti. V nadaljevanju pogodbenega razmerja bosta pogodbeni stranki morali opraviti ustrezen obračun in ugotoviti višino preostale obveznosti skladno z določbo točke 7.4. Splošnih pogojev. Šele v primeru, da bi se izkazalo, da je tožeča stranka plačala več, kot je bila po pogodbi dolžna, bi lahko imela zahtevek na vračilo preplačanega.
Sodišče se lahko odloči za sodno razvezo, tudi če delavec zahteva reintegracijo. Na podlagi prvega odstavka 118. člena ZDR-1 odločitev o tem temelji na okoliščinah in interesih obeh pogodbenih strank. Sodišče odloči o prenehanju delovnega razmerja kljub nezakoniti odpovedi, če obstojijo okoliščine, zaradi katerih delodajalec delavca ne more sprejeti nazaj na delo. Zmožnost delodajalca za sprejem delavca nazaj na delo pa se lahko kaže v objektivni nezmožnosti delavcu zagotoviti ustrezno delo kot v subjektivno porušenem medsebojnem odnosu.
Čeprav obveznost tožene stranke, da tožniku med misijo v tujini zagotovi 24-urni počitek, izhaja iz internega Pravilnika tožene stranke, in ne neposredno iz pogodbe o zaposlitvi, gre za obveznost, ki je po svoji naravi pogodbena. Bistvo pogodbene odškodninske odgovornosti je, da lahko pogodbi zvesta stranka od kršitelja pogodbe zahteva povrnitev vrednosti izjalovljenega pričakovanja. Na podlagi 2. člena ZSSloV se uporabi 140. člen ZJU, ki smiselno enako kot 179. člen ZDR-1 določa, da mora delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava delavcu povrniti škodo, ki mu je povzročena pri delu ali v zvezi z delom, kar obsega tudi škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršitvijo pravic iz delovnega razmerja.
Določbo 396. člena ZPIZ-2 je mogoče pravilno interpretirati in uporabljati le tako, da pravice, pridobljene po ZPIZ/92 ali ZPIZ-1, uživalcem prenehajo šele, ko so novo priznane pravice po ZPIZ-2 dejansko realizirane. Ko je torej uživalcu nadomestila na podlagi preostale delovne zmožnosti, pridobljene po prejšnjih predpisih zagotovljena nova pravica do dela na drugem ustreznem delu v skladu z novo ugotovljeno invalidnostjo. Dokler ne pride do realizacije vsebinske pravice na temelju nove invalidnosti, ki se izvršuje pri delodajalcu, ima uživalec denarnega nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu pravico do uživanja nespremenjene denarne dajatve. Vse do tedaj 194. člena ZPIZ-2 o povrnitvi preplačil ni mogoče uporabiti mimo ali celo v nasprotju z 396. členom ZPIZ-2.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 1.. Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (2004) člen 1.. OZ člen 9.. ZDR-1 člen 202.
stroški prehrane med delom - rok za zastaranje
Tožena stranka se je z Dogovorom zavezala, da delavcem, ki so bili v spornem obdobju pri njej v delovnem razmerju, izplača pavšalni poračun iz naslova stroška prehrane. Tožena stranka je že v postopku na prvi stopnji navajala, da ima Dogovor naravo kolektivne pogodbe. Sodišče prve stopnje temu ni nasprotovalo, je pa zaradi tega njeni zavezi iz Dogovora upravičeno pripisalo še večji pomen. Za odločitev v tem sporu ni relevantno, na kakšen način je tožnici prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Zato pritožbeno sklicevanje na zakonito prenehanje delovnega razmerja ni pomembno. Za izplačilo poračuna po Dogovoru je ključno le dejstvo, da je v času od 1. 8. 2008 dalje med tožnikom in toženo stranko obstajalo delovno razmerje, četudi je trajalo le do 31. 5. 2015.
ZPIZ-2 člen 183.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 6.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 12.
invalidnost - zavarovalna doba v tujini
Za presojo zadeve so bistvene določbe Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Uredba) in Uredbe (ES) št. 987/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe 883/2004 (izvedbena Uredba). Uredbi, ki določata koordinacijo sistemov socialne varnosti in ki med drugim omogočata tudi seštevanje zavarovalnih dob za pridobitev pravic, sta pravno zavezujoči za našo državo. V skladu s 6. členom Uredbe pristojni nosilec države članice, po zakonodaji katere so za pridobitev, ohranitev, trajanje ali ponovno pridobitev pravice do dajatve določeni pogoji z dopolnitvijo zavarovalnih dob, v potrebni meri upošteva zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji katerekoli druge države članice. Seštevanje dob je urejeno v 12. členu izvedbene Uredbe. V tem primeru torej ne gre za vprašanje kvalitete dobe, temveč za vprašanje, ali tožnik za priznanje določenih pravic iz invalidskega zavarovanja izpolnjuje dovolj zavarovalne dobe. Ker je tožena stranka ugotovila, da zgolj s slovensko zavarovalno dobo teh pogojev ne izpolnjuje, je tudi po stališču pritožbenega sodišča, skladno z že citiranimi določbami obeh Uredb, potrebno upoštevati tudi zavarovalno dobo, ki jo je tožnik dopolnil v Avstriji. Da se doba upošteva tudi pri priznavanju kratkoročnih dajatev pa je svoje stališče zavzelo tudi že Vrhovno sodišče RS. Vrhovno sodišče poudarja, da je cilj koordinacije, da osebe, ki se gibljejo v skupnosti, ohranijo pravice in ugodnosti, ki so jih pridobile ali jih pridobivajo. Ta cilj je treba doseči zlasti s seštevanjem vseh dob po različnih nacionalnih zakonodajah za pridobitev in ohranitev pravice do dajatve in za izračun njene višine. Uredbi tudi ne razlikujeta med kratkoročnimi in dolgoročnimi dajatvami. Tega razlikovanja tudi nima ZPIZ-2. Pravice na podlagi invalidnosti tudi niso časovno omejene.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
V sodni praksi se je oblikovalo stališče, da v primeru trajajoče kršitve rok za podajo odpovedi ne teče od dneva, ko pride do kršitve, ampak najkasneje od dneva, ko preneha. Vse dotlej namreč kršitev traja. Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana zato, ker ni osebno opravljal dela v obdobju od avgusta 2016 dalje. Gre za nadaljevano kršitev, zato bi bila odpoved pravočasna tudi, če bi se kot začetek teka roka štel zadnji dan očitane kršitve. Zakonski prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v tem primeru teče šele od dneva, ko kršitev preneha oziroma ko je tožnik začel z osebnim opravljanjem dela. Zato se v času podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni iztekel niti objektivni rok.
Tožena stranka je s tem, ko je s ponudbo pogodbe o zaposlitvi odpravila nepravilnosti pri določitvi tožnikove plače, upoštevala tudi določbo tretjega odstavka 3. člena ZSPJS, po kateri se javnemu uslužbencu v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami.
ZFPPIPP člen 350, 350/1, 350/2, 350/3, 373, 373/2. ZGD-1 člen 100, 100/1. ZDDV-1 člen 39, 39/4.
družba z neomejeno odgovornostjo - osebna odgovornost družbenika - stečaj osebne družbe - posebna pravila o stečajni masi - sklep o preizkusu terjatev - uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika - pravnomočnost - popravek DDV - popravek (zmanjšanje) zneska DDV
ZFPPIPP ne predpisuje, da je treba najprej unovčiti vse premoženje stečajnega dolžnika, zahtevek do osebno odgovornega družbenika pa uveljavljati le v znesku, ki je enak vsoti tistega dela terjatev upnikov, ki jih ni mogoče plačati iz premoženja stečajnega dolžnika. Po izrecni določbi 350. člena ZFPPIPP v stečajno maso poleg premoženja osebne družbe spada tudi premoženje, doseženo z uveljavitvijo zahtevkov do osebno odgovornega družbenika na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti te pravne osebe.
invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti - starostna pokojnina - pravica do izbire
Tudi v primeru, ko gre za izbiro med starostno pokojnino in pa invalidsko pokojnino ne more biti odločilno vprašanje, ali to izbiro uveljavlja zavarovanec ali pa uživalec pravice. V praksi namreč lahko pride do situacije, da se šele naknadno ugotovi, da so bili že v času, ko je bila priznana pravica do starostne pokojnine izpolnjeni tudi pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine. V takem primeru pa je potrebno tudi uživalcu pokojnine omogočiti izbiro med temi pokojninami, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do kršitve enakosti pred zakonom.
ZPP člen 212. OZ člen 3, 766, 766/1, 782, 782/1, 782/2.
pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - odstop naročnika od pogodbe - škoda zaradi odstopa od pogodbe - podaljšanje veljavnosti pogodbe - naknadni ustni dogovor - trditveno in dokazno breme
Le pavšalne, posplošene trditve, da je bila pogodba podaljšana za obdobje 12 mesecev, ob nasprotovanju tožene stranke, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne zadoščajo. Trditvena podlaga je okvir spora, brez katerega nasprotna stranka nima možnosti kvalitetne obrambe, sodišče pa nima podlage za izpeljavo dokaznega postopka.
V 154. členu ZPP se nahaja temeljno pravilo o tem, ali mora nositi stroške postopka nasprotne stranke. Temeljno pravilo je: če stranka v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu stranskemu intervenientu povrniti njune stroške postopka. Če uspeh stranke ni popoln, mora povrniti le sorazmerni del stroškov (prvi in drugi odstavek 154. člena ZPP). To temeljno pravilo velja tudi, če v pravdi ne uspe stranka, ki se ji je pridružil stranski intervenient. V postopku neuspešna stranka mora povrniti stroške nasprotni stranki in njenemu morebitnemu stranskemu intervenientu. Nosi jih le stranka. Da bi moral stroške nasprotne stranke nositi tudi stranski intervenient, namreč prvi odstavek 154. člena ZPP ne določa.
Ne gre za zakonsko praznino, saj je razlog za takšno razdelitev pri nošenju stroškov prav poseben procesni položaj, v katerem je stranski intervenient. On je namreč strankin pomočnik, ne pa stranka postopka. Za stranskega intervenienta tudi ne velja 161. člen ZPP, saj ni sospornik.
kazenska sankcija - načelo sorazmernosti - načelo enakosti - namen kaznovanja - višina izrečene kazni - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države
45. a člen KZ-1, med drugim, določa, da s kaznovanjem po določbah tega zakonika država varuje temeljne vrednote in načela pravnega reda in vzpostavlja zavedanje storilca kaznivega dejanja in drugih o nedopustnosti izvršitve kaznivih dejanj. Kot je pojasnilo Višje sodišče v Kopru že v zadevi opr. št. III Kp 38722/2018 z dne 7.2.2019 (in v zadevi opr. št. III Kp 31805/2019 z dne 14.8.2019), kaznovalna politika ni vedno enaka, ampak je med drugim odvisna tudi od različnih družbenih pojavov, zaradi katerih postanejo določena kazniva dejanja bolj nevarna kot so prvotno bila. Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje v času, ko je bila izrečena sodba II Kp 18601/2014 niso bila pogosta, medtem ko so v sedanjem času številne nezakonite migracije postale pereč družbeni pojav in z njimi podana resna grožnja za javni red ali javno varnost (kar vpliva na kaznovalno politiko) ter lahko povzroči hude posledice za družbo.