DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - UPRAVNI POSTOPEK
VS13450
ZUP (1986) člen 249, 249/1.ZLPP člen 10, 11, 12.
obnova postopka o predlogu za izdajo začasne odredbe
Ker akt, s katerim upravni organ odloči o začasni odredbi po ZLPP že po sami naravi stvari ni dokončna upravna odločba, zoper njega ni mogoča obnova postopka.
ZDen člen 3, 3-9, 4, 72. ZDSZ člen 1, 1/2. ZUS člen 51, 59, 74, 76.
denacionalizacija stavbnih zemljišč
Del zemljišč, ki so bila odvzeta iz uporabe po Zakonu o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja (Ur.l.
SFRJ, št. 5/68 in 20/69) kot nezazidano stavbno zemljišče, ne more biti v denacionalizacijskem postopku obravnavan kot zazidano stavbno zemljišče v razmerju do prejšnjega lastnika, če ta ni bil lastnik stavbe.
pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Drugačna dokazna presoja pomeni uveljavljanje razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega pa po 2.odst. 420.čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - odgovornost šole - objektivna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti - igranje malega nogometa med podaljšanim bivanjem v šoli
Šola kot organizatorica podaljšanega bivanja v šoli ne odgovarja objektivno za poškodbo, ki jo je učenec pretrpel ob obveznem igranju malega nogometa, ker slednja ni nevarna dejavnost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS20955
KZ (1977) člen 54, 54/2.ZKP člen 118, 119, 119/1, 120, 120/4.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - lahka telesna poškodba - kvalificirana oblika lahke telesne poškodbe - stek kaznivih dejanj - navidezni idealni stek - odnos konsumpcije - vročanje pisanj - vročitev sodbe obdolžencu
S tem, ko je sodišče s pravnomočno sodbo ugotovilo, da je obsojenec oškodovanki prizadejal tudi druge lahke telesne poškodbe in ne le lahkih poškodb, ki jih je prizadejal na način, s katerim se lahko telo hudo telesno poškoduje, ter dejanje pravno opredelilo po 2.odst. 54.čl. KZ-77, ni kršilo kazenskega zakona. V obravnavanem primeru gre namreč za odnos konsumpcije, ko je celotna kriminalna količina enega dejanja vsebovana v drugem dejanju, torej ko hujše istovrstno kaznivo dejanje zajema vse njegove milejše oblike.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornica uveljavlja v zahtevi za varstvo zakonitosti izključno razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti tega izrednega pravnega sredstva.
vrnitev premoženja - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - menjalna pogodba
Predlagateljema ni uspelo dokazati, da je bil pravni posel (menjalna pogodba) sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Zato sta obe sodišči, ki sta predlagateljevo zahtevo za denacionalizacijo zavrnili, pravilno uporabili določbo 5. člena ZDen.
Prepoved razpolaganja po 88. členu ZDen se nanaša na vsakršno razpolaganje s premoženjem, s katerim bi se poslabšal položaj upravičencev v postopku denacionalizacije. Statusna sprememba zavezanca, s katero bi postal mešano podjetje, bi poslabšala položaj upravičenca, ki je zahteval vrnitev premoženja v naravi. Upravičenec namreč ne more več zahtevati vrnitve v last, temveč delež na podjetju.
začasno zatočišče - razveljavitev podzakonskega akta
Z razveljavitvijo 30. člena ZZZat in Uredbe je odpadla pravna podlaga, s katero sodišče prve stopnje utemeljuje svojo odločitev, zato je pritožbeno sodišče moralo tožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti.
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354/2-7, 373, 373-2, 385, 385/1-2.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje - bistvena kršitev določb pravnega postopka pred sodiščem druge stopnje - možnost obravnavanja pred sodiščem
Ker je sodišče druge stopnje na interni seji ocenjevalo dokaz, ki v času sojenja na prvi stopnji sploh še ni obstajal in ker je na podlagi te ocene ugotovilo drugačno dejansko stanje o končnem rezultatu kazenskega postopka ter ta rezultat upoštevalo pri svoji odločitvi, je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP (1977) v zvezi z 2. točko 373. člena ZPP (1977), kar je vplivalo na drugačno odločitev o obsegu odškodninske odgovornosti tožene stranke. Prišlo pa je tudi do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP (1977), saj toženi stranki ni bila dana možnost razpravljanja o dejstvih, ki jih je sodišče druge stopnje štelo za pomembna za rešitev tega spora.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti pri razlagi kršitve kazenskega zakona ne izhaja iz dejanskega stanja, ugotovljenega v pravnomočni sodbi, ampak iz lastne ocene o (ne)dokazanosti subjektivne plati kaznivih dejanj. To pa pomeni uveljavljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa po določbi 2.odst. 420.čl. ZKP tega izrednega pravnega sredstva ni mogoče vložiti.
obnova kazenskega postopka - nov dokaz - zavrženje zahteve za obnovo - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev
Izjava enega soobsojenca, da drugi ni storil kaznivega dejanja, brez navedbe dejstev in okoliščin, ki bi jih bilo mogoče preizkusiti v zvezi z obstojem odločilnih dejstev glede kaznivega dejanja, ni tak dokaz, na podlagi katerega bi bilo mogoče dovoliti obnovo postopka. Glede na popolno splošnost zatrjevanega tudi ni potrebna izvedba dokaza v poizvedovalnem postopku.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V tej pravdni zadevi je bil tožbeni zahtevek nazadnje zvišan dne 27.6.1990. Ta datum je pravno odločilen tudi za dovoljenost revizije, ker ga je treba šteti kot datum vložitve tožbe.
lastninska pravica na nepremičnini - vznemirjanje lastnika - negatorna tožba
Tožnika nista dokazala neutemeljenega vznemirjanja njune lastninske pravice. Zato sta sodišči druge in prve stopnje z zavrnitvijo njunega tožbenega zahtevka materialnopravno pravilno uporabili določbo 42. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odvzem poslovne sposobnosti
Nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti sodi v posebni postopek ureditve osebnega stanja in posega v posebej občutljivo področje človekovega življenja, zaradi česar je javnost v takem postopku izključena, ugotavljanje potrebnih okoliščin pa zahteva od sodnika tudi določeno mero taktnosti. Obstoj izvenzakonske skupnosti predlagateljice z osebo, ki je po podatkih spisa zaposlena pri sodišču, kjer je predlog vložen, bi ob posebnostih takega postopka utegnil prej povzročiti dvom in nezaupanje pri prizadetih udeležencih in s tem otežiti postopek.
Zakon za postopek z nepopolno vlogo ni določil možnosti revizijskega izpodbijanja pritožbene odločbe, predlagatelja pa tudi sicer nista ocenila vrednosti spora.
Iz opisa kaznivega dejanja po 1. odstavku 157. člena KZ-77 je razvidno, da naj bi bilo storjeno od januarja do junija 1994. V razlogih pravnomočne sodbe pa je navedeno, da je obsojenec tudi v letih 1992 in 1993 posekal bistveno večjo količino lesa od odkazanega in da so bili nedovoljeni posegi taki, da je zaradi tega prišlo do uničevanja gozda v večjem obsegu, s takim ravnanjem pa je nadaljeval še v letu 1994. Glede na to bi moralo sodišče v razlogih sodbe navesti, na podlagi česa je ugotovilo, da je obsojenec ravno z nedovoljenimi poseki v letu 1994 uresničil zakonske znake očitanega kaznivega dejanja.
obtožni predlog in zahteva za preiskavo zaradi istega kaznivega dejanja - obvestilo državnega tožilca okrajnemu sodišču o vložitvi zahteve za preiskavo - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - odstop zadeve v nadaljnji postopek pristojnemu državnemu tožilcu
Če je pri okrajnem sodišču vložen obtožni predlog, nato pa je zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja, v okviru katerega so zajeta dejanja iz obtožnega predloga, vložena zahteva za preiskavo, bi v primeru, če bi državni tožilec umaknil obtožni predlog, prišlo do ustavitve postopka po 293. členu ZKP. To bi pomenilo, da je o dejanju, ki je bil predmet tega postopka, že odločeno. Državni tožilec mora zato obvestiti okrajno sodišče o vloženi zahtevi za preiskavo, to pa v skladu s 1. odstavkom 436. člena ZKP odstopi zadevo državnemu tožilcu v nadaljnji postopek.
ZPP (1977) člen 40, 40/3, 186, 186/2.ZPP člen 367, 367/2.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nasprotna tožba
Vrednosti na sporno stanovanje razširjenega nasprotnega tožbenega zahtevka toženka ni nikoli ocenila, pa tudi tožnik ni ugovarjal izostanku te ocene. Zato si nobena od pravdnih strank že po določbah v času spremembe nasprotne tožbe veljavnega ZPP (1977) ni zagotovila pravice do revizije proti odločitvi o tem, ali je sporno stanovanje toženkino posebno premoženje, nobena od pravdnih strank pa tudi po uveljavitvi ZPP (1999) v tej smeri ni procesno ničesar ukrenila.