ZTVP člen 309, 309/2, 326, 326/2, 352, 352/1.ZUP člen 118, 118/5.
nadzor nad poročanjem javnih družb - odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev - odredba - pravna sredstva - ugovor zoper odredbo - postopek sodnega varstva - tožba zoper sklep o stroških agencije
Edino pravno sredstvo zoper odredbo je ugovor, o katerem odloča agencija.
Pravno sredstvo proti sklepu o stroških je tožba, s katero začne vlagatelj postopek sodnega varstva.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - individualna pogodba o zaposlitvi
V individualni pogodbi o zaposlitvi, ki jo sklepata delavec in delodajalec, je zaradi posebnosti v njunem razmerju, možno predvideti tudi odstopanja od siceršnjih pravil delovnega prava. Pogodba sicer ne sme biti v nasprotju s temi pravili, lahko pa stranki pristaneta na določene razlike, ki se največkrat pokažejo prav pri prenehanju delovnega razmerja in pri odpravnini. Taka pogodba deloma temelji na delovnem pravu deloma pa na civilnem (pogodbenem) pravu in je zato v primeru spora treba upoštevati predvsem v pogodbi izraženo voljo strank glede teh posebnosti. Stranki sta zato lahko sklenili pogodbo (sporazum), ki ni v nasprotju z veljavnimi predpisi, in v kateri je ob določenih pogojih že vnaprej predvidena tudi možnost prenehanja delovnega razmerja. V takem primeru gre za pravno podlago, ki temelji na sporazumu med strankama, ki jo sklepata.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - kršitev konkurenčne klavzule
Vsaka delavčeva dejavnost, ki je v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 7.člena ZDR, pomeni torej eno od oblik nelojalne oziroma prepovedane konkurence. V tem določilu je vsebovano generalno pravilo, ki določa znake na abstrakten način tako, da zajema dejanja delavca, ki so v nasprotju ne samo z interesi delodajalca, temveč tudi z dobrimi poslovnimi običaji.
Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije člen 62. ZIOD91 člen 3, 4.
delovno razmerje pri delodajalcih - plače in drugi prejemki - pravica do razlike plače
V postopku je bilo ugotovljeno, da so toženo stranko zajele omejitve pri oblikovanju plač iz omejitvenega zakona, zato je že tožeča stranka ustrezno skrčila svoj zahtevek za plačilo plač. V nadaljevanju pa bi bilo ob upoštevanju veljavnih predpisov dopustno zniževanje plač delavcev samo na način in pod pogoji kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije. Ta v 62. členu določa, da je bilo pod določenimi pogoji sicer možno znižanje plač, vendar samo za šest mesecev. Po poteku tega roka je bilo treba razloge ponovno preučiti in o morebitnem podaljšanju obvestiti delavca. Ker postopek znižanja plač, kar sta vsaj smiselno enako ugotovili obe nižji sodišči, ni bil izpeljan v skladu z določili KPČBML, znižanje plač ni bilo zakonito. Zato sta sodišči pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi toženi stranki naložili obveznost plačila razlike plače do zneska določenega v kolektivni pogodbi.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna stvar - deljena odgovornost
Revidentove navedbe, s katerimi utemeljuje izključno odgovornost tožene stranke zaradi tega, ker tožena stranka ni ravnala s potrebno skrbnostjo, niso utemeljene, saj v sodnem postopku ni bilo ugotovljeno, kako bi morala tožena stranka ravnati, da do nesreče ne bi moglo priti. Kljub temu pa je sodišče druge stopnje pri presoji deleža odgovornosti tožene stranke upoštevalo tudi to, da je k temu, da je prišlo do nezgode, delno prispeval tudi ne dovolj učinkovit nadzor nad izvajanjem del, ki jih je opravljal tožnik, čeprav v zvezi s tem sodišče druge stopnje ni ugotovilo konkretnih kršitev določil predpisov s področja varstva pri delu.
dolžnost poročanja javnih družb - nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - plačilo stroškov nadzora - sklep o stroških agencije
Postopek nadzora nad poročanjem javnih družb se konča šele z odločbo, s katero agencija ugotovi, da so kršitve odpravljene (čl. 69/3 ZTVP), oziroma z odločbo, s katero agencija ugotovi, da javna družba krši obveznosti poročanja (čl. 69/4 ZTVP). Zato lahko agencija odloči o obveznosti povrnitve stroškov nadzora šele ob izdaji ene od omenjenih dveh odločb.
začasna odredba - bistvena kršitev določb postopka - nepresoja pogojev - predlagana prepoved podelitve koncesije za uporabo frekvenčnega pasu kot predmet začasne ureditve stanja
Ni res, da prepoved sploh ne more biti predmet začasne ureditve stanja, nanašati pa se mora na pravno razmerje, izpodbijano v tem upravnem sporu.
ZKP člen 195.a, 195.b, 195.b/4, 420, 420/1, 420/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o prepovedi približanja določenemu kraju ali osebi
Glede na določbo 4. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zoper sklep o prepovedi približanja obtoženca določenemu kraju ali osebi po 195.a členu ZKP.
stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ugotovitev premoženjskega stanja obsojenca ter ali bo ob tem premoženjskem stanju glede na odmerjene stroške postopka ogroženo preživljanje njega samega ali njegove družine, pomeni ugotavljanje dejanskega stanja. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21392
KZ člen 213, 213/1.ZKP člen 265, 265/1, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - rop - uporaba sile - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - prištevnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zakonski opis kaznivega dejanja ropa ne omejuje uporabe sile na čas pred prilastitvijo tuje premične stvari, ampak omogoča tudi razlago, da je sila lahko uporabljena med prilaščanjem.
Če je sodišče na podlagi izvedenih dokazov prepričano, da sum o izključeni ali zmanjšani prištevnosti ne obstaja kljub drugačnemu zatrjevanju obtoženca, zadostuje, da glede na določbo 1. odstavka 265. člena ZKP svoje prepričanje ustrezno obrazloži. (Ne)obstoj suma ter razlogi zanj pa spadajo na področje dejanskega stanja, ki ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
pripor - begosumnost - koluzijska nevarnost (vplivanje na udeležence) - podaljšanje pripora po odločbi senata (6.odst. 25.čl. ZKP)
Kadar je podan predlog upravičenega predlagatelja za podaljšanje pripora po 2.odst. 205.čl. ZKP, je mogoče pripor podaljšati samo iz tistih razlogov, iz katerih je bilo podaljšanje predlagano.
Zgolj možnost vplivanja na priče ali soobdolžence ne zadošča za odreditev ali podaljšanje pripora iz razloga po 2.tč. 1.odst. 201.čl. ZKP. Podane morajo biti posebne okoliščine, ki kažejo, da bo obdolženec na te osebe vplival in tako oviral potek kazenskega postopka.
Sodišče prve stopnje je presodilo tako tožnikove navedbe v azilnem postopku kot tudi njegove navedbe v tožbi in to potem, ko je razpisalo in opravilo glavno obravnavo, na kateri je bil tožnik zaslišan. Presodilo je, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje azila. Tožnik zato ne more z uspehom izpodbijati sodbe sodišča prve stopnje zgolj s trditvijo, da je v primeru ponovnega zaslišanja pripravljen dokazati svoje trditve.
povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - motorno vozilo kot nevarna stvar - objektivna odgovornost imetnika motornega vozila - ravnanje otroka kot oškodovanca - nepričakovan skok otroka na cesto - oprostitev odgovornosti
Do prometne nesreče je prišlo izključno zaradi takega ravnanja mladoletnega tožnika, ki ga voznik ni mogel pričakovati in se tudi ni mogel izogniti njegovim posledicam ali jih odstraniti. Posebnosti kraja, kjer je prišlo do prometne nesreče, vozniku niso narekovale počasnejše vožnje. Voznik pri posamezni hiši izven strnjenega naselja kljub grmovju ob hiši ni dolžan računati z možnostjo, da mu nenadoma z desne strani priteče otrok na cesto. V danih okoliščinah bi voznik nesrečo preprečil le, če bi vozil s hitrostjo do 20 km/h. Taka zahteva je neutemeljena saj bi onemogočil vsak racionalen promet. Ker je otrokovo ravnanje izključni vzrok za prometno nesrečo, je voznikova objektivna odgovornost ugasnila.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21003
ZKP člen 43, 44, 44/1, 44/2. KZ (1977) člen 86.KZ člen 3, 3/2, 205.
izločitev državnega tožilca - dolžnost državnega tožilca do odločitve o zahtevi za izločitev - časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev
S tem ko je sodišče prve stopnje opravilo glavno obravnavo, kljub temu da je bila zahtevana izločitev državnega tožilca, ki je bil na njej navzoč, je bila kršena določba 43. člena v zvezi s 1. odstavkom 44. člena ZKP. Nevarnost absolutnega zastaranja kazenskega pregona ni bila tolikšna, da bi moralo sodišče kljub zahtevani izločitvi opraviti glavno obravnavo. Taka kršitev pa se upošteva le, če je ali bi mogla vplivati na zakonitost sodne odločbe.
Kateri kazenski zakon je milejši, se ocenjuje glede na konkretno kaznivo dejanje in ne na ravni abstraktne norme. Ker je obsojenec storil kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev z ravnanjem, ki je bilo v nasprotju z določbami Zakona o delovnih razmerjih in ne samoupravnih splošnih aktov, sedaj veljavni KZ ni milejši od KZ-77, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja. Položaj obsojenca je v obeh primerih popolnoma enak.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS20959
KZ člen 145, 145/1.ZKP člen 371, 371/1-5.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ogrožanje varnosti - predlog za pregon
Čeprav je v predlogu oškodovanke, ki ga je podala na policijski postaji, navedeno, da ji je obsojenec z besedami grozil, da jo bo ubil, medtem ko je kot priča na glavni obravnavi povedala, da ji je kazal, da ji bo odsekal glavo, zaradi česar je okrožni državni tožilec modificiral obtožni predlog, ni podana kršitev iz 5.točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Iz vsebine predloga za kazenski pregon, kjer je navedeno, da je obsojenec oškodovanki grozil z ubojem, je jasno razviden njen namen, da se zoper njega sproži kazenski postopek zaradi grožnje z ubojem.