Po presoji Vrhovnega sodišča je materialnopravno zmotno tožbeno izhodišče, da pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja s poročilom po 146. in 181. členu ZFPPIPP „le pomaga predstaviti finančni vidik obstoječega stanja“. Vloga pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja je namreč ključna pri presoji materialnopravnih predpostavk za vodenje postopka prisilne poravnave. Prav on s pritrdilnim mnenjem po četrtem odstavku 146. člena ZFPPIPP v končni posledici presodi, da materialnopravne predpostavke za vodenje prisilne poravnave obstajajo. Čeprav drži, da odločitev o sprejetju prisilne poravnave sprejmejo upniki, pa le-ti navadno nimajo vseh potrebnih poslovno finančnih znanj in se posledično zanesejo na poročilo neodvisnega strokovnjaka, konkretno pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja. Vrhovno sodišče poudarja, da v primeru insolventnosti podjetja v ospredje stopijo interesi upnikov, ki postanejo nadrejeni interesom lastnikov. Poleg tega je s 137. členom ZFPPIPP še posebej (podrobneje) urejeno načelo razkritja finančnega položaja in poslovanja dolžnika, po katerem mora dolžnik upnikom razkriti vse informacije, potrebne za njihovo odločitev o sprejetju prisilne poravnave.
Drugi odstavek 181. člena ZFPPIPP določa smiselno uporabo taksativno naštetih pravil 146. člena ZFPPIPP. Zato pooblaščeni ocenjevalec ne more zadostiti zahtevam 181. člena ZFPPIPP s (ponovno) opravo analize po 146. členu ZFPPIPP. Zakonodajalec je namreč predvidel razliko med poročilom po 146. in 181. členom ZFPPIPP, ki je v tem, da pooblaščeni ocenjevalec glede na spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja smiselno pripravi poročilo po izhodiščnih postavkah 146. člena ZFPPIPP. Pri tem drži, da določba 181. člena ZFPPIPP ne vsebuje zahteve po opravi kompleksne finančno-ekonomske-poslovne analize mimo pravil 146. člena ZFPPIPP.
ZRev-2 člen 54, 54/2, 55, 55/1, 113, 114, 138, 138/3.
izbira ukrepa nadzora - sodno varstvo zoper odločbo Agencij za javni nadzor nad revidiranjem - odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja - izpodbijanje odločbe o odvzemu dovoljenja - sestava organa Agencije - pomanjkljivosti računovodskih izkazov - število kršitev
Pooblaščeni revizor je podal pripombe na zapisnik o opravljenem nadzoru. Prav tako se je izjavil o razlogih za začetek postopka za odvzem dovoljenja. V tožbi (zoper odločbo Agencije o odvzemu dovoljenja) sicer ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, vendar pa lahko izpodbija s strani Agencije ugotovljeno dejansko stanje in podano pravno argumentacijo. Tega pa mu s posplošenimi trditvami, na katere je Agencija v izpodbijani odločbi že odgovorila, ni uspelo, saj se ni soočil z odgovori Agencije in konkretizirano pojasnil svojih pomislekov (ki jih je očitno imel glede njenih ugotovitev in strokovnih stališč). Tako v tožbi ni navedel lastnih ugotovitev ali lastnih pravnih stališč, ki bi nasprotovala razlogom, s katerimi je Agencija utemeljila izpodbijano odločbo glede posameznih postavk računovodskih izkazov, razlogom, ki jih je Agencija (glede na odločbo v začetku postopka) ponovila ali dodatno navedla v utemeljitev izpodbijane odločbe.
Tožena stranka je izrek ukrepa (nepogojnega) odvzema dovoljenja utemeljila s tem, da so bile ugotovljene kršitve pravil revidiranja računovodskih izkazov družbe takšne narave, da je bilo zaradi njih revizorjevo poročilo pomanjkljivo oziroma zavajajoče. Agencija sicer ni navedla, zakaj naj bi bili revidirani računovodski izkazi kot celota pomanjkljivi oziroma zavajajoči, vendar pa je to razložila glede posameznih analiziranih postavk. Iz njenih razlogov pa je s sklepanjem od posamičnega na skupno mogoče razbrati, zakaj je bilo revizijsko poročilo kot celota pomanjkljivo oziroma zavajajoče.
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je utemeljitev izbire ukrepa nadzora sprejemljiva. Agencija lahko v primeru, ko so po 55. členu ZRev-2 izpolnjeni pogoji za nepogojni odvzem dovoljenja, izreče milejši ukrep (pogojni odvzem dovoljenja), če ob upoštevanju konkretnih okoliščin oceni (tako imenovana pozitivna prognoza), da bo s tem dosežen namen ukrepa nadzora (da bo pooblaščeni revizor v bodoče računovodske izkaze revidiral v skladu s standardi revidiranja). Vendar pa v obravnavanem primeru pravilnost izbranega ukrepa (nepogojnega odvzema dovoljenja) potrjuje že okoliščina, da je šlo za revidiranje računovodskih izkazov gospodarsko izpostavljene družbe, kjer je skrb za stabilnost njenega poslovanja, za njeno dolgoročno in kratkoročno plačilno sposobnost ter za zmerno stopnjo tveganja, ki se nanaša na njene posle, bila bistveno večja kot pri drugih družbah, zaradi česar je bila pri izbiri ukrepa nadzor (s katerim se ohranja visoka raven zaupanja v delo pooblaščenih revizorjev, zaupanja v to, da je njihova revizija računovodskih izkazov opravljena strokovno in na visoki ravni kakovosti) potrebna večja strogost.
Dejstvo, da v konkretnem postopku ni šlo zgolj za lažje kršitve, potrjuje že samo število ugotovljenih kršitev.
Mednarodni računovodski standardi (MSR) standard 250, 250-19, 550, 550-2. Stališče 2 - Revizorjev pregled poročila o razmerjih z obvladujočo družbo člen 6. ZRev-2 člen 36, 109, 109/2, 114. ZGD člen 241, 478, 478/3.
ZRev-2 člen 3, 3/1-1, 4, 23, 25, 25/4, 108, 110, 114, 138, 140, 140/1, 173, 173/3. ZUP člen 38, 38/5, 39, 39/1, 40, 207, 207/3, 237, 237/2, 237/2-6. Mednarodni standard revidiranja (MSR) 500.
javni nadzor nad revidiranjem - ocenjevanje vrednosti stvarnega vložka – opomin – meje preizkusa odločbe – izločitev člana strokovnega sveta – revizijski dokazi
Kršitve določb postopka, storjene do vključno izdaje odločbe o začetku postopka, se lahko uveljavlja samo v okviru izpodbijanja te odločbe, kasneje storjene kršitve določb postopka pa le v okviru izpodbijanja odločbe o izreku opomina.
Za odločanje o zahtevi za izločitev člana strokovnega sveta je pristojen strokovni svet, ne pa morda minister, pristojen za finance.
Nujna podlaga za opredelitev in potrditev vrednosti stvarnih vložkov pri uporabljeni metodi knjigovodske vrednosti je register osnovnih sredstev oziroma analitična evidenca osnovnih sredstev, ki vsebuje točne podatke o vrednosti vsakega osnovnega sredstva posebej.
opomin - odprava kršitev - revidiraje - poročilo o ocenjevanju vrednosti podjetja - Mednarodni standard ocenjevanja vrednosti 3 (MSOV 3) - ukrepi nadzora
MSOV kot splošen akt na splošen in abstrakten način z učinkom za vse naslovnike urejajo ocenjevanje vrednosti. Kot strokovna pravila (strokovna navodila pravilnega ravnanja ocenjevalcev vrednosti), ki so rezultat strokovnih dognanj, pa določajo postopek in načela, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju vrednosti.
Ocenjevanje vrednosti podjetij zagotavlja resničen in pošten prikaz vrednosti podjetja. Ta prikaz je najcelovitejši vir informacij o vrednosti gospodarskega subjekta na trgu in podlaga za odločanje drugih gospodarskih subjektov. Podatki o oceni vrednosti pomenijo v bistvu varnostni mehanizem, s katerim se zagotavlja zaupanje uporabnikov podatkov.
Namen ocene, opravljene v skladu z MSOV 3, je namreč dati utemeljeno zagotovilo, da je ocenjena vrednost podjetja kot celota brez bistveno napačnih navedb, ki bi bile dvoumne ali zavajajoče.
ZRev-2 predvideva štiri ukrepe, ki so po svoji pravni naravi različni. Vsak od njih je izrečen po posebnimi, zanj predpisanimi pogoji. Tako se opomin izreče, kadar ni pogojev za odvzem dovoljenja oziroma pogojni odvzem dovoljenja.
izdaja dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin – spor o zakonitosti odločbe Slovenskega inštituta za revizijo – preizkus strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca – uskladitev podzakonskih predpisov z ZRev-2 – veljavnost podzakonskih predpisov
Zahteva po uskladitvi z novim zakonom je manj stroga od zahteve po sprejemu novih podzakonskih predpisov. To pomeni, da je treba prilagoditi zgolj tiste podzakonske predpise, sprejete na podlagi prejšnjega zakona, ki ne ustrezajo več vsebini novega zakona, ostali podzakonski predpisi, ki so vsebinsko ustrezni, pa se lahko uporabljajo še naprej v dotedanji vsebini do izdaje novih.
kršitev pravil revidiranja - postopek sodnega varstva - sklicevanje na razloge drugega sodišča v drugem postopku - pavšalno izpodbijanje odločbe
Tožeča stranka se namesto navedbe razlogov, ki jih želi v postopku sodnega varstva uveljavljati v tožbi, ne more sklicevati na razloge nekega drugega sodišča v nekem drugem postopku. Poleg tega tožeča stranka teh razlogov ni konkretizirala niti ni pojasnila njihove pravne pomembnosti za predmetno odločbo.
Tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke zgolj s kratkimi trditvami, brez prepričljive obrazložitve (na primer da je tožena stranka tolmačila posamezna pravila revidiranja na način, ki je v nasprotju z besedilom pravil, ali v nasprotju z njenim lastnim tolmačenjem v drugih primerih, ki bi bili v bistvenih elementih enaki predmetnemu, ali da njeno (drugačno) tolmačenje pravil revidiranja zagovarja prevladujoča in v strokovni javnosti uveljavljena literatura o revidiranju) ter brez ustreznega sklicevanja na spisovno dokumentacijo.
ZRev-1 člen 72, 72/1, 72/2, 72/3. Mednarodni računovodski standard (MSR) 240.
pravica do izjave v postopku - opomin - kršitev pravil revidiranja računovodskih izkazov - prevrednotenje dolgoročnih finančnih naložb - pravilno tolmačenje pravil revizijskih ali računovodskih standardov - dostopnost revizijske dokumentacije za stranko
S pozivom Inštituta, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, je bila tožeča stranka z »relevantno revizijsko dokumentacijo« seznanjena. S tem pa ji je bila zagotovljena tudi pravica do izjave. Tožeča stranka se namreč v svoji izjavi ni sklicevala na dodatno dokumentacijo pri revizijski družbi, ki je v postopku nadzora ne bi uspela pregledati, niti na obstoj dodatnih listinskih dokazov, ki jih ne bi uspela predložiti (na kar je v odgovoru na tožbo opozorila tudi tožena stranka).
Sodni nadzor nad uporabo pravil stroke pride v poštev le v omejenem obsegu in šele tedaj, če tožnica vzbudi upravičen dvom v pravilnost tolmačenja uporabljenih pravil revizijskih ali računovodskih standardov (v tem smislu razloguje tudi Vrhovno sodišče v sodbi G 18/2003 z dne 14. 2. 2006).