pogodbena kazen - aneks k pogodbi - jasno pogodbeno določilo - dopustnost dogovora o pogodbeni kazni - razveza pogodbe
Pritožba ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je določilo o pogodbeni kazni jasno in ga je tožena stranka s podpisom aneksov sprejela. Odveč je zato ponovno pritožbeno sklicevanje na splošne pogoje, ki pogodbene kazni niso predvidevali; za odločitev je bistveno, da je le-ta konkretizirano določena z aneksi, ki so bili sklenjeni za določeno časovno obdobje in pod ugodnejšimi pogoji za toženca (da je tožena stranka oba aneksa podpisala, ni sporno) in da dogovor o pogodbeni kazni ni prepovedan oziroma je v primeru, kakršen je konkretni (ko je prišlo do razveze pogodbe zaradi vzroka, za katerega odgovarja tožena stranka kot pogodbena stranka, ki bi morala opraviti izpolnitev), dopusten.
spor majhne vrednosti - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročitev pisanja pooblaščencu - podpisana vročilnica - vročilnica kot javna listina - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Vročilnica z močjo javne listine dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, vendar pa je takšno domnevo mogoče izpodbiti z ustreznimi trditvami in dokazi. V spisu je s strani pooblaščenca podpisana vročilnica, ki vzpostavlja domnevo, da mu je bil vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse. Tudi če bi bilo res, da je kuverta bila prazna, se od pooblaščenca, ki je odvetnik, pričakuje, da o tem obvesti sodišče.
zamudna sodba - izpodbijanje zamudne sodbe - nedopustnost izpodbijanja ugotovljenega dejanskega stanja - priznanje dejanskih trditev - udarec v glavo
Zamudna sodba temelji na domnevi o toženčevem priznanju tožnikovih dejanskih navedb. Toženec zato z nasprotovanjem ugotovljenemu obsegu in posledicam tožnikove poškodbe ne more uspeti.
ZFPPIPP člen 299, 342, 342/2, 343, 343/4, 343/4-2. ZZK-1 člen 89, 89/2, 89/3, 89/3-4, 96. SPZ člen 49, 60.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja poslovne celote - vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota - vsebina sklepa - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - vknjižba lastninske pravice na kupca v stečajnem postopku - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom
Sodišče prve stopnje je premičnine natančno navedlo v točki 1.2 izpodbijanega sklepa, za 3. točko izpodbijanega sklepa pa ni zakonske podlage, prav tako pa tudi nobene potrebe. Po 60. členu SPZ se na premičninah lastninska pravica s pravnim poslom pridobi z izročitvijo posesti, medtem ko se za prenos lastninske pravice na nepremičninah po 49. členu SPZ (praviloma) zahteva še vpis v zemljiško knjigo. Na premičninah bo zato kupec lastninsko pravico pridobil, ko mu jih bo upraviteljica izročila v posest in se o tem ne odloča s posebnim sklepom sodišča v stečajnem postopku. Pravnomočen sklep namreč veže tako sodišče kot tudi stranke tega (stečajnega) postopka, torej tudi pritožnika, ki bi morebitno ničnost moral uveljaviti pred pravnomočnostjo sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe. V tej fazi postopka pa o tem ni več mogoče razpravljati in stranke postopka, ki bi tak ugovor morale postaviti že v tem postopku, tega ne morejo več uveljavljati ne v tem ne v kakšnem drugem postopku. Odločitev o izbrisu pravic tretjih pa ni stvar stečajnega postopka, temveč zemljiškoknjižnega postopka, v katerem bodo konkretizirane pravice, ki bodo izbrisane iz zemljiške knjige. Stečajno sodišče za odločanje o tem ni pristojno, zato so neutemeljene pritožbene navedbe v zvezi z nekonkretiziranostjo teh pravic. Tudi če bi v tem stečajnem postopku izločitveni upnik uspel in bi mu bila izločitvena pravica priznana, nanj ne bi prešle nepremičnine, proste bremen, tudi ne proste hipotek, kar pomeni, da bi se iz vrednosti teh nepremičnin najprej poplačali hipotekarni oziroma ločitveni upniki, šele nato bi bil preostanek lahko namenjen izločitvenemu upniku.
ZPP člen 80, 274. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 301, 301/1, 301/8, 383.
odločitev o glavni stvari - sprememba odločitve - zavrženje tožbe - pravna korist za vodenje pravde - osebni stečaj dolžnika - v stečaju priznana terjatev - učinek pravnomočne sodbe - pritožbene novote - odpust obveznosti - odločitev o stroških postopka - nastanek terjatve - začetek stečajnega postopka
Če je v stečajnem postopku terjatev, v zvezi s katero je upnik pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek, priznana, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde v tej zadevi (prvi in osmi odstavek 301. člena ZFPPIPP). Iz citirane zakonske določbe smiselno izhaja, da ima priznana terjatev enak učinek kot pravnomočna sodba. Po podatkih spisa je razvidno, da se je pravdni postopek začel avgusta 2016, torej pred začetkom postopka osebnega stečaja nad toženko. Ker je bila tožničina terjatev v celoti priznana, je tedaj prenehala njena pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Pomanjkanje pravne koristi vodi v zavrženje tožbe.
postopek osebnega stečaja - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - položaj stranke v stečajnem postopku - upnik v stečajnem postopku - procesna legitimacija upnika - legitimacija upnika za vložitev pritožbe - vplačilo varščine
Pritožnica nima procesne legitimacije upnika, saj izločitvene pravice v tem postopku ni prijavila, prav tako ne terjatve.
Tudi z vplačilom varščine tega položaja pritožnica ni pridobila.
začasna odredba - zavarovanje terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - konkretna nevarnost - nezadostna trditvena podlaga - prepoved razpolaganja z nepremičnino
Pravica razpolaganja z nepremičnino je bistven del upravičenj lastnika. Tožeča stranka namreč ni konkretizirala in ni navajala nevarnost aktivnega delovanja oziroma opustitve s strani dolžnika v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavljanja terjatve. Samo dejstvo, da živi pri svojem partnerju in nima dohodkov, še ne pomeni, da namerava z nepremičnino razpolagati. Okoliščine morajo biti bolj konkretne oziroma ravnanje toženke vsaj zatrjevano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052868
OZ člen 33, 33/5. ZPP člen 180, 180/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2-1, 278.
izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - kupoprodajna pogodba - presoja vsebine pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - dogovor o sklenitvi pravnega posla - nesoglasje volj (disenz) - predpogodba - osnutek pogodbe - davki in prispevki - cena - pismo o nameri - stranske točke pogodbe - vzajemna izpolnitev po dvostranski pogodbi - pravna podlaga - izdaja začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj terjatve - denarna kazen
Sodna praksa je že zavzela stališče, da nesoglasje volj glede ureditve davčnega režima in plačila davka ob prodaji nepremičnine lahko predstavlja nesoglasje strank o bistveni sestavini prodajne pogodbe tj. ceni. Takšen strošek namreč, tako kot v konkretnem primeru visoki vzdrževalni stroški, neposredno vpliva na višino prodajne cene.
V poslovni praksi so se v fazi pred sklenitvijo glavne pogodbe razvili določeni instituti, ki jih pozitivno pravo ne ureja, kot je pismo o nameri, sporazum o pogajanjih, punktacija in drugi. Prav tako je institut iz faze pred sklenitvijo glavne pogodbe predpogodba. Ne glede na to, ali sporni zapis predstavlja predpogodbo ali drug institut iz obdobja pogajanj, je bistven zaključek sodišča prve stopnje, da je sporna listina po pravni kvalifikaciji institut iz faze pred sklenitvijo pogodbe, kar pomeni, da v nobenem primeru obveznost toženke na izstavitev zemljiškoknjižne listine še ni nastala.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZFPPIPP člen 212, 212/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 16.
terjatev iz naslova stroškov pravdnega postopka, iz katerega izvira izvršilni naslov - nastanek terjatve - terjatev odvetnika - stroški odvetniškega zastopanja - vpliv potrjene prisilne poravnave na izvršilni postopek
Glede na enotno in usklajeno sodno prakso terjatev za plačilo pravdnih stroškov v razmerju med pravdnima strankama nastane šele z odločbo sodišča, s katero so ti stroški ugotovljeni glede na izid pravde in glede na uspeh strank.
Utemeljeno pa pritožba opozarja, da je sodišče zavzelo napačno stališče glede trenutka nastanka terjatve v znesku 3.191,20 EUR. Res tudi ta znesek po temelju predstavlja stroške zastopanja v postopku, vendar pa ne v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Gre za stroške zastopanja dolžnika pred avstrijskim sodiščem na naroku, ki izvirajo iz medsebojnega mandatnega razmerja in za katere je upnik kot dolžnikov pooblaščenec v tistem postopku dolžniku izstavil račun kot verodostojno listino, na tej osnovi izposloval sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, po dolžnikovem obrazloženem ugovoru pa je bil uspešen tudi v pravdnem postopku in je za to terjatev izposloval sodbo kot izvršilni naslov v tem postopku. Terjatev iz naslova stroškov zastopanja pred avstrijskim sodiščem tako ne predstavlja več pravdnih stroškov v prej opisanem smislu, temveč gre za glavnico, ki je bila s sodbo pravnomočno le ugotovljena in naložena v plačilo dolžniku, ni pa nastala šele z izdajo sodbe, ampak že, ko je imel upnik pravico od dolžnika terjati njeno izpolnitev, torej ko je nastal pravni temelj zanjo. Pravni temelj za to glavnico pa je med upnikom kot takratnim pooblaščencem dolžnika in dolžnikom nastal ob opravi odvetniške storitve, torej še pred začetkom postopka prisilne poravnave nad dolžnikom.
prispevek za rezervni sklad - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - plačilo v rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - skupno premoženje - aktivna legitimacija za vtoževanje terjatve, ki sodi v skupno premoženje - etažni lastniki kot tožniki - etažna lastnina - spor majhne vrednosti
Plačilo prispevka za rezervni sklad je zakonska obveznost etažnih lastnikov.
Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov, zato so etažni lastniki kot materialnopravni upravičenci aktivno legitimirani od neplačnikov izterjati plačila v rezervni sklad.
Sodišče prve stopnje je zmotno ločevalo med določeno ceno (glej prvi odstavek 642. člena OZ), ki naj bi bila upoštevaje razloge le fiksno določena cena, in nedoločeno ceno (glej drugi odstavek 642. člena OZ), ki naj bi bila upoštevaje razloge že kar cena, ki ni določena fiksno oziroma cena, pri kateri je med odstopnikom terjatve družbo in toženko obstajal ustni dogovor o njeni vezanosti na višino prejete zavarovalnine. Takšen ugotovljen ustni dogovor po presoji pritožbenega sodišča ne pomeni, da cena ni bila določena v smislu drugega odstavka 642. člena OZ, in je bila izvedba dokaza z izvedencem, ki je ugotavljal primerno ceno za opravljeno storitev, odvečna, vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost končne odločitve. Omenjeni dogovor lahko pomeni le pogodbeno dogovorjeno plačilo v smislu prvega odstavka 642. člena OZ, katerega ″nefiksnost‶ je v tem, da je bila cena vezana na (kasnejšo) določitev cene (zavarovalnine) s strani tretje osebe (zavarovalnice).
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izvedba dokaza z izvedencem - stroški izvedenca - stroški nepravdnega postopka - lastna sredstva
V konkretnem primeru se je postopek začel po uradni dolžnosti in se zaključil s postavitvijo nasprotne udeleženke pod skrbništvo. Glede na 70. člen ZNP-1 bi se stroški za izvedensko delo (dokončno) krili iz sredstev sodišča le, če bi bilo ugotovljeno, da nasprotna udeleženka nima lastnih sredstev in premoženja.
zaščitni ukrepi - zaščitena priča - zaščita priče - zaslišanje obremenilne priče - pravica do zaslišanja obremenilne priče - neposredno zaslišanje
Sodišče prve stopnje bo kljub temu, da bodo priče uživale določeno stopnjo zaščite njihove identitete, slednje zaslišalo na glavni obravnavi, v navzočnosti obtožencev in njihovih zagovornikov, ki se bodo sicer nahajali v drugem prostoru, pričam pa bodo lahko postavljali vprašanja in jih zasliševali ter se izjavljali o njihovih izpovedbah. Zaradi zaščite varnosti prič res ne bodo mogli neposredno zaznavati obnašanja prič, spremljati njihovih obraznih potez in ostalih telesnih izrazov pri podajanju izpovedb in odgovorov na zastavljena vprašanja, vendar slednje po presoji višjega sodišča ne bo imelo vpliva na pravico obrambe, da zaslišuje obremenilne priče, sodišču prve stopnje pa ne bo okrnilo možnosti izdelati ocene dokaza. Zato ne bo prihajalo do zatrjevanje kršitve 29. člena Ustave Republike Slovenije in 6. člena ESČP, ki zagotavlja pravico do poštenega sojenja, saj bodo obtoženci imeli možnost zaslišati vse štiri kriminaliste tako, da bo sodišče te priče zaščitilo, s tem pa bo tem kriminalistom omogočilo tudi v bodoče opravljati njihovo delo.
plačilo dolga - obročno plačilo dolga - finančna stiska - neutemeljenost pritožbenih navedb
Toženec v pritožbi ne navaja nobenega pritožbenega razloga, s katerim bi izpodbijal pravilnost izpodbijane sodbe. Navaja, da zaradi težke finančne in duševne stiske ne vidi izhoda. Ta razlog pa na pravilnost odločitve, da je toženec dolžan poravnati zapadle oskrbnine za vrtec, ki ga obiskuje njegov sin, ne vpliva. Pravdni stranki se tudi po pravnomočnosti sodbe še vedno lahko dogovorita za obročno plačilo s sodbo dolgovanega zneska, toženec pa se bo s tem predlogom moral obrniti neposredno na tožečo stranko.
vznemirjanje lastninske pravice - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - prestavitev služnostne poti - služnostna pot - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine - pomanjkljiva trditvena podlaga
Pritožbeno sodišče v celoti sledi razlogovanju sodišča prve stopnje, da je toženec s sklenitvijo sodne poravnave soglašal, da del balkona, ki je sestavni del tožnikove nepremičnine, v obsegu 3,6 m2 sega v zračni prostor njegove nepremičnine, ter da v obravnavani zadevi ne gre za protipravno vznemirjanje lastninske pravice.
Služnostna pravica nima absolutne narave. Temeljno pravilo je, da se izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar (219. člen SPZ). Prestavitev služnostne poti ni problematična, če lahko služnostni upravičenec služnost še vedno izvršuje. Zato je zmotno stališče pritožbe, da že sama prestavitev služnostne poti brez soglasja služnostnega upravičenca utemeljuje ugoditev zahtevku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00052097
KZ-1 člen 48, 323, 323/1, 323/2. ZPrCP člen 58, 58/2, 105, 105/2. ZKP člen 86, 365, 365/1.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vožnja pod vplivom alkohola - prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola - koncentracija alkohola v krvi - koncentracija alkohola pod zakonsko določeno mejo - vzročna zveza - izpodbijanje vzročne zveze med alkoholiziranostjo in nezgodo - izvirnik in pisni odpravek sodbe - popravni sklep - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - kategorije motornih vozil
Pritožbeni očitek, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ker se obtoženemu očita, da je kršil določila drugega odstavka 105. člena ZprCP, iz razlogov izpodbijane sodbe pa jasno izhaja, da pritožnik ni prekoračil zakonsko dopustne mere alkohola v krvi, saj je izvedenka ugotovila, da je imel v času, ko je prišlo do nesreče, v krvi najmanj 0,49 g/kg alkohola v krvi, je neutemeljen in je odraz nepoznavanja določbe drugega odstavka 105. člena ZprCP, po kateri imajo vozniki lahko največ do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 mg alkohola v litru izdihanega zraka pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Sodišče prve stopnje je tudi po presoji pritožbenega sodišča razumno pojasnilo, da obtoženi sicer ni prekoračil dovoljene stopnje alkohola, vendar pa je tudi pri nižji koncentraciji alkohola od dovoljene, kazal znake motenj v vedenju, katerih posledica je bilo njegovo nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu, zato pritožnik s posplošeno pritožbeno navedbo, da ni z gotovostjo dokazano, da je kršil določilo drugega odstavka 105. člena ZprCP, pravilnih in prepričljivih razlogov sodišča prve stopnje v tem delu ne more ovreči.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - postopek za sprejem na zdravljenje oziroma obravnavo brez privolitve - nujno potrebni ukrepi - omejitev svobode gibanja - paranoidna shizofrenija
V skladu s 53. členom ZDZdr je lahko oseba sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena zakona.
ZDR-1 člen 75, 75/1, 76, 118, 200, 200/2.. PZ člen 43, 44, 44/2, 47, 79.. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1, 1/1, 1/1-c.. URS člen 49.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
obstoj delovnega razmerja - sprememba delodajalca - prenos podjetja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe - zmotna uporaba materialnega prava - sodna razveza
Toženec v pritožbi navaja, da z opravljanjem pomorske pilotaže izvršuje prerogativo javne oblasti, kar izključuje spremembo delodajalca. Navedba ni utemeljena. Za prenos se v skladu z določbo 1/1/c člena Direktive res ne šteje upravna reorganizacija organov oblasti ali prenos upravnih funkcij med organi oblasti, vendar v tem sporu ne gre za tak primer, saj je pomorska pilotaža gospodarska dejavnost. Izvrševanje prerogative javne oblasti je npr. prenos pristojnosti oblastnega upravnega odločanja med organom lokalne oblasti in javnim zavodom z javnimi pooblastili upravnega odločanja.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se Direktiva uporablja tudi za javna podjetja, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na to, ali je ta pridobitna ali ne, torej se uporablja tudi za toženca.
Utemeljen je pritožbeni očitek toženca, da so razlogi sodbe glede prvega tožnika za čas po 1. 1. 2021 sami s seboj v nasprotju (kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče prve stopnje mu je namreč v nasprotju s sprejetim stališčem, da dvojno delovno razmerje ni mogoče, priznalo delovno razmerje in pripadajoče pravice pri tožencu od 1. 1. 2021 dalje, čeprav je hkrati obrazložilo, da je bil v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu v določenih obdobjih po 1. 1. 2021 do 19. 3. 2021. Pritožbeno sodišče je zato glede prvega tožnika razveljavilo I. točko izreka prvostopenjske sodbe v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja delovnega razmerja in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za čas od 1. 1. 2021 dalje (prvi odstavek 354. člena ZPP).
delitev skupnega premoženja - solastnina - delitev nepremičnine v solastnini - nepravdni postopek - obseg skupnega premoženja
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje uporabilo zgolj pravila, ki veljajo za delitev stvari (v konkretnem primeru nepremičnine) v solastnini.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 94, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Odločitev o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je toženka podala tožnici 21. 5. 2020, je sodišče prve stopnje oprlo na ugotovitev, da je toženka le mesec dni po odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici sklenila delovno razmerje z drugim kuharjem in kot kuharja najela še študenta, ki je delal tudi v gostilni, v kateri je delala tožnica, zaradi česar toženka ni dokazala, da bi prenehala potreba po tožničinem delu.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo 94. člen ZDR-1 in na tej podlagi štelo, da je bila na podlagi redne odpovedi tožnica upravičena le do 30-dnevnega odpovednega roka, saj so v tej določbi urejeni le minimalni odpovedni roki, zato se lahko delavec in delodajalec dogovorita za daljši odpovedni rok. Glede na to zmotno materialnopravno stališče je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo, da se je odpovedni rok po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iztekel že 26. 6. 2020 (oziroma da je bilo delovno razmerje podaljšano do 4. 7. 2020), zaradi česar je neutemeljeno štelo izredno odpoved za nezakonito že zato, ker je toženka v izredni odpovedi tožnici očitala kršitve (izostanek z dela ter opravljanje dela za drugega delodajalca), ki naj bi jih ta storila že po prenehanju delovnega razmerja med njima. Posledično je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede vsebine očitkov, ki jih je toženka naslovila na tožnico v izredni odpovedi, ki ji jo je podala v času trajanja odpovednega roka po prejšnji, redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.