Ker je sodba Okrajnega sodišča v Kamniku pravnomočna, so brezpredmetne pritožbene navedbe o tem, da je bil toženec krivično obsojen, prav tako tudi vse ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na sam temelj tožbenega zahtevka.
Sodišče je obrazložilo, da toženec ni pojasnil, zakaj navedb in dokazov ni mogel podati najkasneje na prvem naroku (na katerem ga je zastopal odvetnik), prav tako pa je pojasnilo, da bi glede na količino in obširnost dokazov njihovo izvajanje zavleklo reševanje spora in zameglilo bistvo spora. Zato izvedbe teh dokazov ni dopustilo. Pritožbeno sodišče pritrjuje takšni odločitvi sodišča prve stopnje.
postopek osebnega stečaja - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - položaj stranke v stečajnem postopku - upnik v stečajnem postopku - procesna legitimacija upnika - legitimacija upnika za vložitev pritožbe - vplačilo varščine
Pritožnica nima procesne legitimacije upnika, saj izločitvene pravice v tem postopku ni prijavila, prav tako ne terjatve.
Tudi z vplačilom varščine tega položaja pritožnica ni pridobila.
začasna odredba - zavarovanje terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - konkretna nevarnost - nezadostna trditvena podlaga - prepoved razpolaganja z nepremičnino
Pravica razpolaganja z nepremičnino je bistven del upravičenj lastnika. Tožeča stranka namreč ni konkretizirala in ni navajala nevarnost aktivnega delovanja oziroma opustitve s strani dolžnika v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavljanja terjatve. Samo dejstvo, da živi pri svojem partnerju in nima dohodkov, še ne pomeni, da namerava z nepremičnino razpolagati. Okoliščine morajo biti bolj konkretne oziroma ravnanje toženke vsaj zatrjevano.
ZIN člen 25, 51.. ZDR-1 člen 196.. ZPIZ-1 člen 101.. ZZRZI člen 37, 37/1.
kršitev pravic iz delovnega razmerja - premestitev - invalid
Z zapoznelim uveljavljanjem ničnosti v tem sporu skuša tožnica neuspešno nadomestiti neuporabo določb o izpodbijanju odločbe ter aneksa po določbah ZJU oziroma po določbah OZ v takratnem obdobju. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila premestitev tožnice na novo sistemizirano delovno mesto zakonita ter da je toženka tudi glede ostalega s tem v zvezi ravnala v skladu s prisilnimi predpisi. Ni podlage za ugotovitev ničnosti izpodbijanega aneksa, kot tudi ne za ugoditev tožbenemu zahtevku.
Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 4, 4/2, 4/2-h, 28, 32, 32/2. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 45, 45/2. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 296, 296/5. ZS člen 113a.
glavni postopek zaradi insolventnosti - prijava terjatev - prijava terjatve v drugih postopkih - sekundarni stečajni postopek - predlog za predhodno odločanje SEU - razlaga uredbe - Uredba Sveta (ES) 1346/2000 - pravo, ki ga je treba uporabiti - rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku
Za prijavo terjatev, ki so že bile prijavljene v glavnem postopku zaradi insolventnosti, v sekundarnem postopku zaradi insolventnosti s strani upravitelja tega glavnega postopka, veljajo določbe o rokih za prijavo terjatev in posledicah prepozne prijave terjatev po pravu države, v kateri je bil uveden ta sekundarni postopek.
motenje posesti - motenje posesti z odvzemom električne energije - odklop električne energije - zadnja mirna posest - skupno odjemno mesto - spor med solastniki - spor o pravici - pravna podlaga - učinki dogovora med solastniki
Sodišče prve stopnje je pravilno oprlo svojo odločitev na določbe SPZ, ki urejajo posest in motenje posesti. Pravilno je tudi opozorilo, da se po 426. členu ZPP v postopkih zaradi motenja posesti tožba obravnava le v mejah motenja posesti in da je izključeno obravnavanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih.
Zakonske podlage za odklop iz električnega omrežja ni bilo, teče pa med lastniki na sodišču nepravdni postopek zaradi določitve trase priključitve na elektro komunalno omrežje. Zato je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje o tem, da v taki situaciji odklop električne energije ne more imeti zakonske podlage.
SPZ člen 43.. ZPP člen 181, 285, 318, 318/4, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pomanjkanje pasivne (stvarne) legitimacije - nepopravljiva nesklepčnost tožbe - zamudna sodba - sodba presenečenja - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - napačna formulacija tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - pravilna formulacija istega zahtevka
Pravilo iz 285. člena ZPP ima pravno naravo splošnega načela, v katerem posamezne sodnikove dolžnosti niso konkretizirane. Materialno procesno vodstvo se nanaša na dejanske navedbe, področje stvarnih predlogov, dokazni postopek in pravna vprašanja.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin - verzija - uporabnina za nepremičnino - višina nadomestila (uporabnine) - tržna najemnina - namembnost stanovanja - sprememba tožbe - tek zamudnih obresti
Pravilno je materialnopravno izhodišče, da se nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe za prostore, ki so bili predmet denacionalizacije, ugotavlja po stanju prostorov ob uveljavitvi ZDen in po cenah na dan izdelave izvedenskega mnenja oziroma v času sojenja.
Sodišče prve stopnje je zmotno ločevalo med določeno ceno (glej prvi odstavek 642. člena OZ), ki naj bi bila upoštevaje razloge le fiksno določena cena, in nedoločeno ceno (glej drugi odstavek 642. člena OZ), ki naj bi bila upoštevaje razloge že kar cena, ki ni določena fiksno oziroma cena, pri kateri je med odstopnikom terjatve družbo in toženko obstajal ustni dogovor o njeni vezanosti na višino prejete zavarovalnine. Takšen ugotovljen ustni dogovor po presoji pritožbenega sodišča ne pomeni, da cena ni bila določena v smislu drugega odstavka 642. člena OZ, in je bila izvedba dokaza z izvedencem, ki je ugotavljal primerno ceno za opravljeno storitev, odvečna, vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost končne odločitve. Omenjeni dogovor lahko pomeni le pogodbeno dogovorjeno plačilo v smislu prvega odstavka 642. člena OZ, katerega ″nefiksnost‶ je v tem, da je bila cena vezana na (kasnejšo) določitev cene (zavarovalnine) s strani tretje osebe (zavarovalnice).
plačilo dolga - obročno plačilo dolga - finančna stiska - neutemeljenost pritožbenih navedb
Toženec v pritožbi ne navaja nobenega pritožbenega razloga, s katerim bi izpodbijal pravilnost izpodbijane sodbe. Navaja, da zaradi težke finančne in duševne stiske ne vidi izhoda. Ta razlog pa na pravilnost odločitve, da je toženec dolžan poravnati zapadle oskrbnine za vrtec, ki ga obiskuje njegov sin, ne vpliva. Pravdni stranki se tudi po pravnomočnosti sodbe še vedno lahko dogovorita za obročno plačilo s sodbo dolgovanega zneska, toženec pa se bo s tem predlogom moral obrniti neposredno na tožečo stranko.
prispevek za rezervni sklad - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - plačilo v rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - skupno premoženje - aktivna legitimacija za vtoževanje terjatve, ki sodi v skupno premoženje - etažni lastniki kot tožniki - etažna lastnina - spor majhne vrednosti
Plačilo prispevka za rezervni sklad je zakonska obveznost etažnih lastnikov.
Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov, zato so etažni lastniki kot materialnopravni upravičenci aktivno legitimirani od neplačnikov izterjati plačila v rezervni sklad.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izvedba dokaza z izvedencem - stroški izvedenca - stroški nepravdnega postopka - lastna sredstva
V konkretnem primeru se je postopek začel po uradni dolžnosti in se zaključil s postavitvijo nasprotne udeleženke pod skrbništvo. Glede na 70. člen ZNP-1 bi se stroški za izvedensko delo (dokončno) krili iz sredstev sodišča le, če bi bilo ugotovljeno, da nasprotna udeleženka nima lastnih sredstev in premoženja.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZFPPIPP člen 212, 212/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 16.
terjatev iz naslova stroškov pravdnega postopka, iz katerega izvira izvršilni naslov - nastanek terjatve - terjatev odvetnika - stroški odvetniškega zastopanja - vpliv potrjene prisilne poravnave na izvršilni postopek
Glede na enotno in usklajeno sodno prakso terjatev za plačilo pravdnih stroškov v razmerju med pravdnima strankama nastane šele z odločbo sodišča, s katero so ti stroški ugotovljeni glede na izid pravde in glede na uspeh strank.
Utemeljeno pa pritožba opozarja, da je sodišče zavzelo napačno stališče glede trenutka nastanka terjatve v znesku 3.191,20 EUR. Res tudi ta znesek po temelju predstavlja stroške zastopanja v postopku, vendar pa ne v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Gre za stroške zastopanja dolžnika pred avstrijskim sodiščem na naroku, ki izvirajo iz medsebojnega mandatnega razmerja in za katere je upnik kot dolžnikov pooblaščenec v tistem postopku dolžniku izstavil račun kot verodostojno listino, na tej osnovi izposloval sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, po dolžnikovem obrazloženem ugovoru pa je bil uspešen tudi v pravdnem postopku in je za to terjatev izposloval sodbo kot izvršilni naslov v tem postopku. Terjatev iz naslova stroškov zastopanja pred avstrijskim sodiščem tako ne predstavlja več pravdnih stroškov v prej opisanem smislu, temveč gre za glavnico, ki je bila s sodbo pravnomočno le ugotovljena in naložena v plačilo dolžniku, ni pa nastala šele z izdajo sodbe, ampak že, ko je imel upnik pravico od dolžnika terjati njeno izpolnitev, torej ko je nastal pravni temelj zanjo. Pravni temelj za to glavnico pa je med upnikom kot takratnim pooblaščencem dolžnika in dolžnikom nastal ob opravi odvetniške storitve, torej še pred začetkom postopka prisilne poravnave nad dolžnikom.
zaščitni ukrepi - zaščitena priča - zaščita priče - zaslišanje obremenilne priče - pravica do zaslišanja obremenilne priče - neposredno zaslišanje
Sodišče prve stopnje bo kljub temu, da bodo priče uživale določeno stopnjo zaščite njihove identitete, slednje zaslišalo na glavni obravnavi, v navzočnosti obtožencev in njihovih zagovornikov, ki se bodo sicer nahajali v drugem prostoru, pričam pa bodo lahko postavljali vprašanja in jih zasliševali ter se izjavljali o njihovih izpovedbah. Zaradi zaščite varnosti prič res ne bodo mogli neposredno zaznavati obnašanja prič, spremljati njihovih obraznih potez in ostalih telesnih izrazov pri podajanju izpovedb in odgovorov na zastavljena vprašanja, vendar slednje po presoji višjega sodišča ne bo imelo vpliva na pravico obrambe, da zaslišuje obremenilne priče, sodišču prve stopnje pa ne bo okrnilo možnosti izdelati ocene dokaza. Zato ne bo prihajalo do zatrjevanje kršitve 29. člena Ustave Republike Slovenije in 6. člena ESČP, ki zagotavlja pravico do poštenega sojenja, saj bodo obtoženci imeli možnost zaslišati vse štiri kriminaliste tako, da bo sodišče te priče zaščitilo, s tem pa bo tem kriminalistom omogočilo tudi v bodoče opravljati njihovo delo.
vznemirjanje lastninske pravice - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - prestavitev služnostne poti - služnostna pot - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine - pomanjkljiva trditvena podlaga
Pritožbeno sodišče v celoti sledi razlogovanju sodišča prve stopnje, da je toženec s sklenitvijo sodne poravnave soglašal, da del balkona, ki je sestavni del tožnikove nepremičnine, v obsegu 3,6 m2 sega v zračni prostor njegove nepremičnine, ter da v obravnavani zadevi ne gre za protipravno vznemirjanje lastninske pravice.
Služnostna pravica nima absolutne narave. Temeljno pravilo je, da se izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar (219. člen SPZ). Prestavitev služnostne poti ni problematična, če lahko služnostni upravičenec služnost še vedno izvršuje. Zato je zmotno stališče pritožbe, da že sama prestavitev služnostne poti brez soglasja služnostnega upravičenca utemeljuje ugoditev zahtevku.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - postopek za sprejem na zdravljenje oziroma obravnavo brez privolitve - nujno potrebni ukrepi - omejitev svobode gibanja - paranoidna shizofrenija
V skladu s 53. členom ZDZdr je lahko oseba sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena zakona.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00052097
KZ-1 člen 48, 323, 323/1, 323/2. ZPrCP člen 58, 58/2, 105, 105/2. ZKP člen 86, 365, 365/1.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vožnja pod vplivom alkohola - prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola - koncentracija alkohola v krvi - koncentracija alkohola pod zakonsko določeno mejo - vzročna zveza - izpodbijanje vzročne zveze med alkoholiziranostjo in nezgodo - izvirnik in pisni odpravek sodbe - popravni sklep - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - kategorije motornih vozil
Pritožbeni očitek, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ker se obtoženemu očita, da je kršil določila drugega odstavka 105. člena ZprCP, iz razlogov izpodbijane sodbe pa jasno izhaja, da pritožnik ni prekoračil zakonsko dopustne mere alkohola v krvi, saj je izvedenka ugotovila, da je imel v času, ko je prišlo do nesreče, v krvi najmanj 0,49 g/kg alkohola v krvi, je neutemeljen in je odraz nepoznavanja določbe drugega odstavka 105. člena ZprCP, po kateri imajo vozniki lahko največ do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 mg alkohola v litru izdihanega zraka pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Sodišče prve stopnje je tudi po presoji pritožbenega sodišča razumno pojasnilo, da obtoženi sicer ni prekoračil dovoljene stopnje alkohola, vendar pa je tudi pri nižji koncentraciji alkohola od dovoljene, kazal znake motenj v vedenju, katerih posledica je bilo njegovo nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu, zato pritožnik s posplošeno pritožbeno navedbo, da ni z gotovostjo dokazano, da je kršil določilo drugega odstavka 105. člena ZprCP, pravilnih in prepričljivih razlogov sodišča prve stopnje v tem delu ne more ovreči.
pripombe na izvedensko mnenje - rok za izjavo o izvedenskem mnenju - podaljšanje roka za pripombe in za predložitev dokumentacije - instrukcijski rok - prekluzija - opozorilo na posledice zamude roka za predložitev vloge - načelo koncentracije postopka - načelo ekonomičnosti postopka - pravica do izjave - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Neupoštevanje zamudne pripravljalne vloge je dovoljeno le, če je bila stranka pred njeno vložitvijo opozorjena na posledice zamude, saj je sankcija zelo stroga in jo je zakonodajalec v primeru pisnega poziva sodišča vezal na poprej dano opozorilo. Zaradi opustitve takšnega opozorila udeleženci postopka torej ne smejo trpeti škodljivih posledic.
Grožnja mora biti prikazana kot objektivno uresničljiva, sicer ni resna. Objektivno uresničljivost grožnje se presoja glede na to, kako jo je oškodovancu prikazoval storilec in ne glede na storilčevo dejansko možnost njene uresničitve. Zato tudi ni nujno, da je imel storilec resen namen svojo grožnjo uresničiti.
lastna pravica oškodovanca in direktna tožba - prometna nesreča - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - domneva o obstoju vzročne zveze - domnevna baza - dokazna ocena - dokazno breme - izkaz verjetnosti
Tožnik ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da so zatrjevane tožnikove poškodbe verjetna posledica škodnega dogodka.
Tožnik s stopnjo verjetnosti domneve o obstoju vzročne zveze (t.i. domnevne baze) med škodnim dogodkom in nastalo škodo ni dokazal.