družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) - vodenje poslov družbe - zastopanje družbe - sklenitev posojilne pogodbe - pogodbene stranke
Glede na podatke posojilne pogodbe z dne 8. 2. 1995 v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi, po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče pritrditi prvostopenjskemu sklepanju, da prva toženka ni pogodbena stranka in zato ni v nikakršni solidarni zavezi za vračilo spornega posojila. Res je sicer, da zgolj njen odtisnjen pečat na navedeni pogodbi takega njenega statusa ne dokazuje, vendar pa v zvezi z ostalimi očitno nespornimi odločilnimi dejstvi prav ta pečat potrjuje njeno obveznost. Priča A. A., ki je tudi družbenica prvotožene stranke in je sporno pogodbo podpisala, jasno izpove, da je bilo posojilo najeto za zagon trgovine, to je prvotoženke, s tem pa potrjuje tožnikove trditve (teh niti v pritožbi drugotoženec ne zanika). Ne glede na to, da je drugotoženec, kot je ugotovljeno, denar sam prevzel, je torej posojilo bilo najeto za podjetje, ki ga je glede na pogodbo o ustanovitvi te družbe (B2 in prvi odstavek 99. člena ZGD) drugotoženec bil upravičen zastopati, zato na posojilni pogodbi odtisnjeni pečat firme nedvomno pomeni, da je k vrnitvi solidarno s tožencem zavezana. Sodišče prve stopnje je torej navedene listine zmotno presodilo, zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila 2. točke 373. člena ZPP prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je tožnikovemu zahtevku tudi zoper prvotoženko kot nerazdelno zavezanko, ugodilo. Tak je smiselno nedvomno tudi toženčev pritožbeni predlog, čeprav sicer govori izrecno le o sozavezi družbenice A. A., ki pa jo očitno istoveti s samo firmo.
Varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila, izrečen v postopku za prekrške, se ob pogojih iz čl. 49/III KZ všteje v izrečeno stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila po čl. 39 KZ.
Za odločitev o pristojnosti je odločilno dejansko stanje v času vložitve tožbe. Pozneje nastale spremembe se ne upoštevajo (perpetuatio fori) in ostane stvarno pristojno sodišče, ki je pristojno v času vložitve tožbe, čeprav bi te spremenjene okoliščine (status toženca), kazale na to, da bi na njihovi osnovi postalo stvarno pristojno drugo redno sodišče iste ali nižje (okrajno) vrste.
Terjatve societete napram tretjim osebam imajo značilnost kolektivnih terjatev. To pomeni, da nobeden od družbenikov praviloma ne more terjati dolžnikov družbe neodvisno od drugih družbenikov, temveč lahko to storijo samo vsi skupaj. Vendar pa je v pravni teoriji zastopano stališče, da je treba to splošno pravilo omiliti v tistih primerih, ko se večina družbenikov odloči, da ne bo vložila tožbe za izpolnitev dolga. V takšnem primeru je tožba posameznega družbenika dopustna, če poprej ostalim družbenikom predlaga vložitev tožbe in mu drugi družbeniki tudi ne dajo varščine za škodo, ki mu utegne nastati zaradi te opustitve. Škoda družbi s tem ne more nastati. Če je pravda dobljena, imajo vsi družbeniki od pravde koristi. Če družbenik pravdo izgubi, mora nositi stroške sam (Cigoj, Institucije obligacij, str. 281). Na to stališče se je pri svoji pravni presoji oprlo tudi sodišče druge stopnje. Izrecnih določb o tem vprašanju namreč ODZ nima, poleg tega pa tudi analogija s primeri drugih skupnoročnih premoženjskih skupnosti (na primer premoženjsko skupnostjo zakoncev), glede vprašanja nujnega sosporništva na aktivni strani, ne da nedvomljivih rezultatov.
ZPP (1977) člen 321, 321. ZOR člen 133, 133/1, 1093, 1093/1, 133, 133/1, 1093, 1093/1.
razveza sodne poravnave zaradi spremenjenih okoliščin
Za poravnavo veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni zanjo določeno kaj drugega. In ker zakon tu ne izključuje možnosti razveze zaradi spremenjenih okoliščin, veljajo določbe 133. člena in nasl. ZOR tudi za sodno poravnavo.
kaznivo dejanje kršitve pravic iz socialnega zarovanja
Kaznivo dejanje kršitve pravic iz socialnega zavarovanja, ki je naklepno kaznivo dejanje, je dokončano s tem, ko na strani oškodovanca nastopi kot posledica prikrajšanje in mora za obstoj tega kaznivega dejanja dejansko priti do takšnih prikrajšanj ali omejitev. Sama opustitev prijave v socialno zavarovanje pomeni prekršek po 4. točki prvega odstavka 95. člena Zakona o zdravstvenem zavarovanju. Iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja v izreku odločbe sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi takšna posledica, ki je znak tega kaznivega dejanja, oškodovancu nastala (iz izvedenega dokaznega postopka celo izhaja, da oškodovanec v času, ko je delal v obdolženčevi ribarnici, uslug zdravstvenega zavarovanja ni koristil).
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21601
KZ člen 96, 97. ZKP člen 105, 105.
premoženjska korist - premoženjskopravni zahtevek
Iz opisa dejanja v izreku izpodbijane sodbe izhaja, da si je obtoženec na škodo oškodovanca prilastil knjige v skupni vrednosti 380.200,00 SIT, za kolikor je oškodovano založbo tudi oškodoval. Tako ugotovljeni vrednosti obtoženec tekom postopka ni oporekal. Tak znesek pa je oškodovana založba v tem kazenskem postopku tudi uveljavljala kot premoženjskopravni zahtevek. Sodišče prve stopnje je oškodovanca, ki je v postopku uveljavljal premoženjskopravni zahtevek v višini 380.200,00 SIT, s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pot pravde; istočasno pa obtožencu na podlagi določila člena 96/I KZ naložilo v plačilo znesek 380.200,00 SIT, ki ustreza protipravno pridobljeni premoženjski koristi (pri tem pa za takšno svojo odločitev ni navedlo nobenih razlogov). Premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem pa pomeni dobiček, sestoječ v presežku storilčevega premoženja, katerega je dosegel z izvršitvijo oziroma ob izvršitvi kaznivega dejanja. Izhajajoč iz določbe prvega odstavka 97. člena KZ (varstvo oškodovanca) se izrek ukrepa odvzema premoženjske koristi (ki se izvrši v korist fiskusa), v razmerju do premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca vselej uporabi subsidiarno. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo v tem delu spremenilo tako, da je obtožencu na podlagi določbe drugega odstavka 105. člena ZKP v plačilo naložilo premoženjskopravni zahtevek oškodovane založbe in v posledici tega, odpravilo odločbo o odvzemu premoženjske koristi obtožencu.
SZ člen 149, 149. ZSR člen 58, 58/1, 58/3, 58/3-3, 58/3-4, 58, 58/1, 58/3, 58/3-3, 58/3-4.
vojaško stanovanje - pravice podstanovalca
Tožena stranka se je v stanovanje vselila v septembru 1989 in sicer na podlagi veljavnega pravnega naslova - na podlagi podnajemne pogodbe, s katero je v skladu z določilom 71. čl. Pravilnika o dodeljevanju stanovanj iz stanovanjskega sklada JLA soglašal garnizijski stanovanjski organ. Četudi je imetnik stanovanjske pravice oddal celotno stanovanje v podnajem, stanovanjske pravice ni izgubil, saj gre za situacijo iz 3. tč. 3. odst. 58. čl. ZSR.
Določilo 149. čl. SZ določa, da v primeru, če je stanovanje v celoti oddano podstanovalcu in če ta stalno prebiva v stanovanju več kot dve leti, se šteje, da ima podstanovalec vse pravice, kot bi jih imel po tem zakonu imetnik stanovanjske pravice - vendar pa to ne v primeru, če obstajajo okoliščine iz 3. odst. 58. čl. SZ. Za presojo poteka dveh let pa je pomemben dan uveljavitve SZ: le tisti podstanovalec, ki je do tega dne prebival v stanovanju dve leti pridobi pravice, ki bi jih imet imetnik stanovanjske pravice, torej tudi pravico do odkupa stanovanja.
Kaznivo dejanje zatajitve davščin po čl. 254/I KZ je specialna oblika goljufije, storjena lahko tudi na način, kot se je očital obdolženki (s predložitvijo lažnih računov o stroških), zato ni steka med tem kaznivim dejanjem in kaznivim dejanjem ponareditve poslovnih listin po čl. 240 KZ, ker je to kaznivo dejanje konzumirano v kaznivem dejanju zatajitve davščin. Obe dejanji namreč smiselno predstavljata nujno celoto in je bil podan očitno enoten naklep, usmerjen k delni izognitvi plačilu davka.
SZ člen 112, 117. ZGas člen 48, 48/1. ZTLR člen 21.
privatizacija - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice - zavezanec za prodajo - dolžnost sklenitve prodajne pogodbe - civilnopravne osebe - gasilsko društvo
Trenutek uveljavitve SZ je odločilen za presojo, ali je bilo stanovanje lastninjeno po določilu 112. čl. SZ, po katerem so druge družbene pravne osebe postale lastnice družbenih stanovanj, na katerih imajo pravico uporabe. Pri tem okoliščina, da gre za civilnopravno osebo (gasilsko društvo) nima vpliva na njeno nadaljnjo dolžnost iz 117. čl. SZ. Lastninjenje stanovanj je namreč uredil SZ.
Zakon o gasilstvu pa v 1. odst. 48. čl. ureja lastninjenje premičnega in nepremičnega premoženja, ki je namenjeno gasilstvu in s katerim upravljajo gasilska društva ob uveljavitvi tega zakona. Vpis v zemljiško knjigo je bil opravljen v teku tega pravdnega postopka po samem zakonu, lastninska pravica pa se pridobi po samem zakonu izven primerov, ki jih ureja ZTLR, tudi v primerih, ki jih določa zakon (21. čl. ZTLR), zato bo treba presoditi, ali in na podlagi katerega zakona jo je druga tožena stranka pridobila.
povrnitev škode zaradi neupravičenega odvzema svobode - pravična denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - izgubljeni zaslužek
Pri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode (prestajanje zaporne kazni dva meseca v Ljubljani in tri mesece na Golem otoku ter prisilno delo na avtocesti) so bile upoštevane vse okoliščine primera, zlasti to, da je tožnik poleg samega odvzema prostosti, ki je že sam po sebi hud poseg v človekovo osebnost, trpel še številna ponižanja, bil izpostavljen psihičnemu in fizičnemu maltretiranju, moral pa je opravljati tudi težaško delo po 10 do 12 ur na dan in to v izredno slabih življenjskih razmerah.
Obseg zapuščine je eno od temeljnih vprašanj, ki se obravnava v zapuščinskem (po potrebi pa tudi pravdnem) postopku in mora biti obseg zapuščine v sklepu o dedovanju točno določen.
Za oceno, kdo je pri sporni prodajni pogodbi prodajalec, je bistveno, da je bila toženka pooblaščena, da v imenu zastopanega prodajalca sklepa prodajne pogodbe ter da je bilo tožniku to znano.
S tem, ko je toženka za tožnika prevzela določene posle iz izpolnitvene faze prodajne pogodbe, ni stopila na mesto prodajalca.
Dejstvo, da je glede teh poslov iz izpolnitvene faze prekoračila svoja pooblastila, na sam obstoj pogodbe in na položaj strank v tej pogodbi, ne vpliva.
Tožnik ne more zahtevati izpolnitve pogodbe od toženke kot zastopnice.
Ker gre za vzajemno obveznost iz 23. čl. ZIP (obveznost upnice tega postopka, tožene stranke v pravdnem postopku), nima vsaka stranka pravice predlagati izvršbo (temveč le upnik iz izvršilnega naslova - to pa je v tem postopku dolžnik - pod pogoji, kot jih določa 23. čl. ZIP).
ZOR člen 189, 189/2, 394, 919, 919/1, 919/2, 925, 925/2, 189, 189/2, 394, 919, 919/1, 919/2, 925, 925/2.
obseg povrnitve gmotne škode
Pravni in dejanski del obveznosti zavarovalnice ob nastopu zavarovalnega primera je (ne glede na pogodbeno naravo razmerja med zavarovalnico in zavarovancem) vendarle odškodnina zaradi škode na vozilu.
Zahtevek za odpravo škode pomeni v svojem temelju zahtevek za vzpostavitev v prejšnje stanje. Zato gre oškodovancu denarna odškodnina po času izdaje sodbe, da bi mu bilo omogočeno vzpostaviti prejšnje stanje. Če pa je oškodovanec že sam pred izdajo sodbe vzpostavil prejšnje stanje in je v to vložil določena denarna sredstva, pa dobi njegov odškodninski zahtevek naravo čiste denarne terjatve, katere višina se ugotavlja po času, ko je oškodovanec porabil svoja denarna sredstva.
Odškodnina mora biti tolikšna, da je zavarovancu omogočeno vrednostno (z odbitkom pogodbeno dogovorjene franšize in z upoštevanjem prejete vrednosti rešenih delov) vzpostaviti prejšnje stanje z nakupom novega enakega vozila.
Zavarovanec (oškodovanec) lahko zaradi nastanka zavarovalnega primera ("totalke") prejme le toliko odškodnine, da lahko z njo kupi novo enako vozilo.
Le na podlagi dejstva, da je pooblaščencu prenehala pravica opravljati odvetniški poklic (zaradi imenovanja za notarja) ni mogoče sklepati, da stranka nima več pooblaščenca. Upoštevati je treba določbe 73. čl. Statuta Odvetniške zbornice Slovenije, ki določajo, da se odvetniku, ki mu preneha pravica opravljanja odvetniškega poklica, določi prevzemnik njegove pisarne z odločbo o izbrisu iz imenika odvetnikov (1. odst.). Prevzemnik odvetniške pisarne je dolžan in upravičen, da do izjave stranke (glej 2. odst. istega člena) zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila (3. odst.). Zato mora sodišče ugotoviti kdo je prevzemnik odvetniške pisarne s poizvedbami pri Odvetniški zbornici Slovenije, ki vodi imenik odvetnikov (3. odst. 1. čl. v zvezi s 1. odst. 31. čl. Zakona o odvetništvu - Ur.l. RS št.18/93) in vabiti prevzemnika pisarne, da se udeležuje postopka.
ZPP (1977) člen 154, 155, 354, 354/2, 373, 373/4, 154, 155, 354, 354/2, 373, 373/4. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6, 100/1-5, 100, 100/1, 100/1-6, 100/1-5. UZITUL člen 4, 4/1, 4, 4/1. ZDSS člen 23, 23/3, 24, 24/3, 23, 23/3, 24, 24/3. ZTPDR člen 78, 78.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - molk organa - dokončnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja
V primeru molka organa, glede na določbo 3. odst. 24. čl. v zvezi s 3. odst. 23. čl. ZDSS (Ur.l. RS, št. 19/94), sodišče samo odloči o pravici, obveznosti oz. odgovornosti iz delovnega razmerja in s sodno odločbo nadomesti dokončni sklep delodajalca o ugovoru. V takšnem primeru delavcu delovno razmerje preneha s pravnomočnostjo sodbe, pred tem datumom pa le, če se je v vmesnem času delavec zaposlil pri drugem delodajalcu in zahteva priznanje obstoja delovnega razmerja le do nastopa nove zaposlitve.