ZDSS člen 6, 46.ZUOPDD člen 2. ZPP (1977) člen 22, 23, 23/2.
kolektivni spor - plače in drugi prejemki - izplačilo razlike v plači - pristojnost delovnega sodišča
Po določbi drugega odstavka 2. člena Zakona o ureditvi obračunavanja in plačevanja določenih davkov in prispevkov v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij (Ur. list št. 69/94) so spori za razliko med dejansko izplačano osnovno plačo delavca in plačo, ki bi jo delavec prejel ob upoštevanju določb kolektivne pogodbe, opredeljeni kot kolektivni spori po Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih. Ne glede na to, da omenjeno zakonsko normo vsebuje zakon, s katerim je urejen način obračunavanja in plačevanja določenih davkov in prispevkov v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij, ni razloga, da se spori, ki se nanašajo na razliko med dejansko izplačano osnovno plačo in plačo, določeno s kolektivno pogodbo, tudi v drugih primerih in dejavnostih, ne bi obravnavali kot kolektivni delovni spor po določilih Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, saj gre za isto naravo spornega razmerja.
ZDSS člen 4. ZPP (1977) člen 22, 23.ZS člen 99, 99/1-2, 114, 114/1.
pristojnost delovnega sodišča - spor o pristojnosti - individualni delovni spor
Ob upoštevanju sedanjih podatkov v spisu je potrebno, spor, ki izvira iz nasprotne tožbe, obravnavati kot indvidualni delovni spor, ne pa spor iz civilno pravnega razmerja med pravdnima strankama. Sodišče bo namreč, glede na to, da najemne pogodbe ni več, moralo ugotoviti, kakšna je bila prava volja pravdnih strank, in če je bil njun namen ustanovitev delovnega razmerja med strankama, če so izpolnjeni pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja, kaj je bilo med strankama dogovorjeno, ali so podani elementi delovnega razmerja, kako in zakaj je prenehalo razmerje med pravdnima strankama. Če bo lahko ugotovilo, da je z navidezno pogodbo bilo sklenjeno delovno razmerje, pa bo ugotavljalo še, če so in kakšne so odgovornosti in morebitna dolgovanja katere od strank drugi stranki.
SODSTVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS30494
ZSZD člen 16. ZPP (1977) člen 22.
pristojnost v stanovanjskih sporih - spor o pristojnosti
Dodelitev stanovanja delavcu v nasprotju s splošnim aktom in zakonom, ne more vplivati na spremembo pristojnosti sodišča. Za tak spor je pristojno delovno sodišče, prej sodišče združenega dela, ker je bil spor sprožen pred sprejemom stanovanjskega zakona.
avtorsko delo - računalniški program - razmejitev avtorskega dela od izuma
Citirana pogodba predstavlja avtorsko pogodbo, s katero je tožeča stranka dala računalniški program kot avtorsko delo v najem toženi stranki. V času sklenitve pogodbe 8.3.1994 še ni veljal Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, na katerega se sklicuje tožena stranka v reviziji. Toda že novela zakona o avtorski pravici je v 2. členu vključila med avtorska dela tudi računalniške programe. Pri tem ni pomisleka, da bi se navedeno avtorsko delo ne moglo dati v najem za gospodarsko izkoriščanje, saj gre za delo izraženo v telesni obliki (tak najem izrecno predvideva za avtorsko delo novi ZASP v 3. točki prvega odstavka 22. člena). - Glede na revizijsko izvajanje, da je avtorsko delo izum, pa je treba povedati, da je izum po določilu prvega odstavka 8. člena Zakona o industrijski lastnini takšen dosežek ustvarjalnega dela na ravni izumiteljstva, ki je industrijsko uporabljiv, medtem ko je avtorsko delo v smislu določila prvega odstavka 5. člena ZASP individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, se pravi, da je pri njem poudarek na duhovnosti stvaritve.
Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cestah (CMR) člen 3, 4, 9, 12, 14, 23.
mednarodni cestni prevoz stvari - odgovornost prevoznika za njegove delavce - navodilo pri ovirah pri prevozu - limit odškodninske odgovornosti
Tožena stranka je za izvršitev posla zadolžila voznika, ki je prevzel tovor in tovorni list CMR, ki ga je nekdo od njenih delavcev žigosal. S tem je tožena stranka prevzela vse obveznosti, ki izhajajo iz tovornega lista. Po določilu 4. člena Konvencije o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti je namreč prevozna pogodba potrjena z izdajo tovornega lista, ki po določilu prvega odstavka 9. člena konvencije dokazuje pogodbene pogoje (dokler se ne dokaže nasprotno). Tožena stranka odgovarja za ravnanje svojih delavcev in za to tudi za voznika (ki je bil pri njej v delovnem razmerju), kot to sledi iz 3. člena konvencije. Stvar prevoznika je, da voznike za mednarodne prevoze ustrezno usposobi, zlasti še, če jim prepusti izvedbo posla, kot je bilo to v obravnavanem primeru.
Tožena stranka kot prevoznik bi morala zaradi ovir pri izvedbi pogodbe zahtevati ustrezna navodila za bodoče ravnanje pri osebi, ki je opravičena razpolagati z blagom po določbah 12. člena konvencije, se pravi od pošiljatelja.
ZIL (1992) člen 37, 37/1. ZIL (1993) člen 122, 122/2. ZPTI člen 18, 34, 59, 60, 61, 62. ZVITIZR člen 51, 178.
patent - prenos pravic patenta
Roki veljavnosti prenešenih pravic patenta, podeljenega z odločbo Zveznega zavoda za patente v Beogradu z dne 10.12.1981 (za katere čas trajanja patenta v odločbi ni določen), se računajo po določbi 2. odstavka 122. člena novele ZIL.
ZOR člen 45, 73. ZPP (1977) člen 382, 382/3, 389, 389/2, 392.
revizija - dovoljenost revizije - nedenarna terjatev - vrednost spornega predmeta - predpogodba - teorija o realizaciji
Če je bila predpogodba za kupoprodajo nepremičnine v pretežni meri realizirana in je bila vsa kupnina plačana, prodajalec ne more zahtevati razveze pogodbe zaradi neplačane kupnine, niti plačila najemnine.
posebej o povrnitvi gmotne škode v primeru smrti, telesne poškodbe in okvare zdravja - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - neprenosnost pravic
Kadar se tožbeni zahtevek nanaša na terjatev za plačilo rente za preživljanje zaradi smrti preživljalca, obveznost preneha zaradi izpolnitve, če kaka tretja oseba očitno neodplačno nadomesti izgubljeno vzdrževanje.
Zahtevek za plačilo rente osebi, ki jo je umrli preživljal ali redno podpiral in ki je imela po zakonu pravico zahtevati preživljanje, je odškodninski zahtevek za povrnitev premoženjske škode. Za take zahtevke je v 197. členu ZOR določeno, da niso prenosljivi. Na drugega se lahko prenesejo le zapadli zneski, toda samo v primeru, če so določeni s pisnim sporazumom med strankama ali s pravnomočno sodno odločbo, česar pa v danem primeru ni bilo.
ZDen člen 6, 6/2, 16, 16/3, 42, 42/3, 61, 61/1, 62.ZUP člen 126.
dodelitev nadomestnih nepremičnin
Vrnitev nadomestnih nepremičnin je možna samo na podlagi sporazuma. Če sporazuma ni, organ brez izrecne privolitve stranke ni upravičen odločati o vrnitvi premoženja v drugačni obliki, kot je bila zahtevana.
Stranka, ki v upravnem postopku ni imela položaja stranke, zahteva pa sodno varstvo v upravnem sporu, mora obrazložiti, katere njene pravice ali pravne koristi so kršene z izpodbijanim aktom.
Pridobivanje strank (kupcev blaga, storitev) z dajanjem ali obljubljanjem nagrad ali storitev, ki po vrednosti občutneje presega vrednost blaga ali storitve, s katero stranka pridobi možnost nagrade, pomeni nelojalno konkurenco in nastopanje na trgu proti dobrim poslovnim običajem, s katerim se utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu.(Nagradno žrebanje vstopnic 1500 Itl daje možnost pridobiti nagrado 1.500.000 Itl).
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - kdo odgovarja za škodo - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - zamudne obresti
Opravljanje redarske službe v gostinskem lokalu je delo s povečano nevarnostjo, za katero objektivno odgovarja njen imetnik. Sodišče prve stopnje odmeri pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo v času, ko o zadevi odloči. Od dneva izdaje prve sodbe tečejo zamudne obresti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Dejstvo, da je toženkina tašča zaposlena kot vpisničarka na pravdnem oddelku Okrožnega sodišča v C. in da se vpisnika pravdnih oddelkov okrajnega in okrožnega sodišča nahajata v istem prostoru, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZOR člen 26, 67, 67/1, 70, 70/1, 72, 73, 462, 462/1. ZTLR člen 33.
pogodba - sklenitev pogodbe - soglasje volj - oblika pogodbe - neobličnost pogodbe - sankcija, če pogodba nima potrebne oblike - sestavitev listine - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika - cena če cena ni določena - določljivost cene
V danem primeru naj bi šlo za prodajo nepremičnine, zato morajo biti po določilih 26. do 74. člena ZOR za nastanek pravnega posla sočasno podani vsi naslednji elementi: soglasje volj, dopustnost predmeta in podlage, sposobnost pogodbenih strank in po določilu prvega odstavka 67. člena ZOR tudi posebna oblika, sicer pogodba nima pravnega učinka (prvi odstavek 70. člena ZOR). V določilu 72. člena ZOR in 33. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur.l. SFRJ, št. 6/80 do 36/90) ni predpisana samo pisna oblika, marveč se zahteva sestava listine. Zato je v danem primeru, ko tožnik ne more predložiti niti pisne pogodbe, zatrjevanje o tem, da pokojnikov podpis pogodbe ni potreben, ker je sam zapisal del pogodbe, povsem zmotno.
Kadar gre za denacionalizacijo stvari, ki so prešle v državno last na podlagi pravnega posla, je o zahtevi za denacionalizacijo pristojno odločati sodišče in ne upravni organ (1. odstavek 56. člena v zvezi s 5. členom ZDen).
Čas in okoliščine poškodbe, zadobljene pri opravljanju vojaške službe, pristojna vojaška enota ugotovi po uradni dolžnosti. Ker o tem obstajata dve potrdili z različno vsebino, je dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Dejstvo, da je dolžnica zaposlena kot vpisničarka in strojepiska pri Okrajnem sodišču v R., je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Zakon o vojaških kaznivih dejanjih (1948) člen 29, 29/1, 29/4, 16. Kazenski zakonik (1947) člen 20, 24, 25. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9.
vojaška kazniva dejanja - samovoljna zapustitev vojaške službe (beg iz vojske) - sovražno govorjenje o vojski - poskus - pripravljalno dejanje - hudo kaznivo dejanje - napeljevanje - neuspelo napeljevanje
Ker očitek, "da si je določil način ilegalnega prehoda meje FLRJ", ni konkretiziran v tolikšni meri, da bi šlo za pripravljalno dejanje po 4.odst. 29.čl. ZVKD, bi bilo mogoče obsojenčevo dejanje pravno opredeliti le kot pripravljalno dejanje h kaznivemu dejanju po 1.odst. 29.čl. ZVKD.
Kaj se šteje za hudo kaznivo dejanje, KZ-47 ni določal. Pri oceni, ali je šlo za hudo kaznivo dejanje v smislu 20.čl. KZ-47, je zato potrebno upoštevati naravo konkretnega kaznivega dejanja ter zanj prepisano kazen v primerjavi s takrat predpisanimi kaznimi za druga kazniva dejanja... Kznivo dejanje po 1.odst. 29.čl. ZVKD ni mogoče šteti kot takšno hudo kaznivo dejanje, ki bi upravičevalo uporabo določbe 20.čl. KZ-47 (kazenska odgovornost storilca pripravljalnega dejanja).
Ker iz opisa dejanja ne izhaja, da je M.Z. sploh opravil kakšno pripravljalno dejanje, h kateremu je bil napeljevan, je šlo za neuspelo napeljevanje, ki ni bilo kaznivo (25.čl. KZ-47).
Določbo 16.čl. ZVKD je potrebno razlagati v okviru splošno priznane in tudi v takratni Ustavi (iz leta 1946) zagotovljene človekove pravice do svobode govora. Zato obsojenčevo izražanje njegovih kritičnih pogledov na takratne družbene in politične razmere in njegova predvidevanja bodočih sprememb, ni bilo kaznivo dejanje po 16.čl. ZVKD.
Pri odločanju po prostem preudarku, ali oseba (lovski čuvaj) izpolnjuje pogoje za nabavo revolverja, zaradi osebne varnosti pred divjadjo na območju, ki ga varuje, je upravni organ vezan na namen in obseg pooblastila iz Zakona o orožju (3. člen) in Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč (2. odst. 48. čl.).