Napačno je stališče tožeče stranke, da že samo dejstvo, da so bila plačila izvedena v tem obdobju, pomeni, da so dejanja izpodbojna – da torej že iz tega izhaja, da je tožeča stranka ob njihovi izvedbi bila insolventna, tožena stranka pa je to vedela oziroma bi to vsaj morala in mogla vedeti. Res je sicer, da se pri izplačilih v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečaja domneva, da je upnik vedel za dolžnikovo insolventnost. Pri tem pa gre le za domnevo in ne za dejstvo. V primeru, ko upnik ugovarja dolžnikovi insolventnosti, mora slednjo dokazati dolžnik. Breme njenega dokazovanja je namreč za upnika prehudo. Že v pogodbah je bilo namreč določeno, da bo tožeča stranka svojo obveznost izpolnila kasneje kot tožena. Takšen dogovor seveda ne daje nikakršne informacije o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO– SOCIALNO VARSTVO – UPRAVNI POSTOPEK
VSL0087216
ZPP člen 13. ZUPJS člen 37, 37/6, 37/7, 50. ZVrt člen 28. ZUP člen 43, 260, 260-9.
javni vrtci – doplačilo občine – subvencija – predhodno vprašanje – odločba CSD – vezanost pravdnega sodišča – subjektivne meje vezanosti – širjenje subjektivnih mej pravnomočnosti – možnost sodelovanja v postopku – extra partes učinek
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da je glede odločitve o predhodnem vprašanju vezano na odločbo Centra za socialno delo. Ta presoja sodišča prve stopnje je po prepričanju višjega sodišča pravilna, vendar je v konkretnem primeru kljub temu treba izpostaviti, da upravna odločba praviloma veže le stranki, ki sta sodelovali v postopku izdajanja upravne odločbe - to pa sta Center za socialno delo in dekličina mati, ne pa pravdni stranki. Zato je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je učinke te upravne odločbe mogoče pripisati tudi pravdnima strankama (širjenje subjektivnih meja vezanosti/extra partes učinek).
skupno premoženje – priznanje solastninske pravice na delu skupnega premoženja v pravdnem postopku – deleži na skupnem premoženju – ugotovitev deležev na skupnem premoženju – delitev skupnega premoženja – postopek za delitev skupnega premoženja
S tem, ko tožnik zahteva solastniški delež na nepremičnini, dejansko zahteva, da se v pravdnem postopku odloči o delitvi nepremičnine, ki predstavlja skupno premoženje. Delitev skupne lastnine je mogoča le v nepravdnem postopku, v pravdnem postopku pa le izjemoma, če so izkazane posebne predpostavke in soglasje nasprotne stranke.
namen posojila – prekoračitev trditvene podlage – dokazno breme – pravica do izjave
Pritožnica utemeljeno opozarja, da je v obravnavani zadevi bistveno, za kateri namen sta toženka in pokojni A. posojilo dejansko porabila, in ne kako bi bilo po presoji sodišča v njuni situaciji najbolj razumno postopati. Sodišče bi moralo namen danega posojila ugotoviti na podlagi konkretnih okoliščin obravnavane zadeve. Če tega na podlagi izvedenih dokazov ne bi moglo zanesljivo ugotoviti, bi moralo v skladu z 215. členom ZPP odločiti na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
Višina pravične odškodnine za pretrpljeno nepremoženjsko škodo (enako velja tudi za bodočo nepremoženjsko škodo) je pravni standard, ki ga je vsebinsko zapolnila dosedanja sodna praksa z upoštevanjem obeh temeljnih načel, po katerih odmerja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, to je načela individualizacije odškodnine (ki se osredotoča na posameznika – konkretnega oškodovanca – kot neponovljivo celoto ter obseg in vsebino njegovega telesnega in duševnega trpljenja ter strahu) in načela objektivne pogojenosti višine odškodnine (ki pove, kako določena družba kot celota v določenem času in prostoru vrednoti dobrino določene vrste, izraža pa se v razponih odškodnin, ki jih sodna praksa priznava v podobnih škodnih primerih in ki odsevajo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje). Zato bodisi izpostavljanje bodisi grajanje ugotovljenih okoliščin, ki sodijo v okvir dejstev individualizacije odškodnine, samo zase in brez primerjave s sodno prakso (z določenimi odškodninami) v podobnih primerih, ko določena odškodnina ne izstopa iz okvirov ustaljene sodne prakse (ne „bode v oči“), ne pove ničesar oziroma ne omogoča presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve.
ZSReg člen 9, 9/1, 9/2, 13, 13/2, 29, 34, 34/1, 35, 35/4. ZIZ člen 165, 165/3.
vrstni red obravnavanja zadev – vpis po uradni dolžnosti – zaznamba sklepa o izvršbi na delež družbenika – neutemeljen predlog subjekta vpisa za vpis spremembe družbenika
Zakon sodišču nalaga, da v primeru, če posebne okoliščine zahtevajo drugače, zadev ne obravnava po vrsti kot jih je prejelo. V odločbi tretjega odstavka 165. člena ZIZ je zakonska podlaga za to, da se v sodnem registru brez predloga opravi vpis zaznambe sklepa o izvršbi na delež družbenika.
Registrsko sodišče opravi najprej preizkus obstoja procesnih predpostavk za odločanje o predlogu za vpis, nato pa je dolžno opraviti še materialno pravno presojo utemeljenosti zahtevka. V konkretnem primeru je pri odločanju o predlogu za vpis spremembe družbenika ugotovilo, da je družbenik A.A. svoj poslovni delež brezplačno odsvojil potem, ko mu je izvršilno sodišče s sklepom o izvršbi v korist upnika A. d. d. že prepovedalo razpolagati z njegovim deležem. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, pa sodišču prve stopnje ni mogoče očitati zmotne uporabe materialnega prava zaradi zavrnitve predloga za vpis spremembe, ki temelji na pogodbi, ki je bila sklenjena že po prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084961
SPZ člen 247, 247/1. SZ-1 člen 11, 11/1. ZZZDR člen 2. ZPP člen 3, 3/3.
izročilna pogodba – ustanovitev osebne služnosti – osebna služnost – služnost stanovanja – izselitev iz stanovanja in izpraznitev prostorov – nesporna dejstva – dokazovanje nespornih dejstev – ožji družinski člani – družina
Pravilno je sodišče prve stopnje obrazložilo, da imajo po določbi prvega odstavka 247. člena SPZ pravico do uporabe stanovanja ne le imetnik služnosti stanovanja, ampak tudi člani njegove družine in pravilno zaključilo, da je skupnost toženca z A. A. šteti za družinsko skupnost. Višje sodišče se strinja, da ima toženec za bivanje v spornem stanovanju pravni naslov, ki ga izvaja kot član družine iz pravice služnostne upravičenke (svoje matere).
mandatna pogodba – pogodba o opravljanju odvetniških storitev – odpovedni rok – pavšalno mesečno plačilo – razlaga pogodbe
Pogodba v času odpovednega roka še vedno velja in tožena stranka je dolžna izpolniti s pogodbo prevzete obveznosti. Tožena stranka je imela možnost koristiti s pogodbo dogovorjene storitve tožnika in če teh storitev ni koristila ni prosta obveznosti mesečnega plačila pavšala.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – neme degenerativne spremembe – strah – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – zaključek zdravljenja
Prej neme degenerativne spremembe je razkril šele škodni dogodek. Po utrjenem stališču sodne prakse zato niso pravnorelevantni (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode.
SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072618
ZGD-1 člen 481, 481/3, 481/3-8. OZ člen 564. ZSReg člen 29, 34, 39, 39-3.
prenos poslovnega deleža – sprememba družbenika – sprememba družbene pogodbe – pogodba o preužitku
Poleg nepremičnin, kar je bilo storjeno s preužitkarsko pogodbo, so lahko predmet preužitkarske pogodbe tudi premičnine oziroma druge premoženjske pravice. Med te sodi tudi poslovni delež, ki ima določeno poslovno premoženjsko vrednost in jo imetnik lahko uporabi v pravnem prometu (prodaja, zastava, užitek, zaupniško razmerje).
Prenos poslovnega deleža je mogoč tudi na podlagi preužitkarske pogodbe.
Ničnosti pravnomočne odločbe sodišča (sklepa ali sodbe) z ugotovitveno tožbo ni mogoče uveljavljati. Napake, ki bremenijo sodne odločbe, je mogoče uspešno uveljavljati le v postopku, v katerem so bile izdane, in z v zakonu predvidenimi pravnimi sredstvi.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi sodišče smelo ugotavljati tožničino škodo le z izvedencem. Ne gre namreč za vprašanje, ki bi terjalo posebno strokovno znanje. Predvsem pa v pravdnem postopku velja načelo proste dokazne presoje.
Samostojni podjetnik posameznik ni pravna oseba, ampak gre za fizično osebo, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Takšna pravno organizacijska oblika se od pravno organizacijskih oblik gospodarskih družb razlikuje ravno po tem, da nima samostojne pravne osebnosti, ločene od pravne osebnosti nosilca podjema. Okoliščina, ali je tožnik plačal za toženca (in tožencu izstavil opomin) ali za toženca kot samostojnega podjetnika, na presojo, ali je s tem opravil predplačilo, zato ni relevantna.
Ker gre v primeru drugotožene stranke za nadaljnje prenose lastninske pravice oziroma za kasnejša razpolaganja z nepremičninami, kjer zapustnik ni bil več pogodbena stranka, ni relevantno, za kakšne pogodbe (kupne ali darilne, odplačne ali neodplačne) je v resnici sploh šlo. Ker torej ni bil zapustnik tisti, ki bi s pravnimi posli karkoli prenašal na drugotoženko, ob upoštevanju, da je predmet konkretnega spora vštevanje daril v dedni delež, je zavrnitev tožbenega zahtevka zoper drugotoženo pravilna.
Dokazno breme, da sta stranki želeli nekaj drugega, kot sta zapisali (in sicer darilno pogodbo namesto kupoprodajne pogodbe), je na strani tožnika. Dejansko pa je sodišče dokazno breme (zmotno) naložilo prvotožencu.
ZIZ člen 272. ZZZDR člen 106, 106/6, 113, 113/1, 113/2.
predlog za izdajo začasne odredbe – začasna dodelitev otroka enemu izmed staršev – prepoved stikov
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžniku začasno prepovedalo stike z otrokom. Ob takšni odločitvi dolžnik ne more več sodelovati in odločati o vprašanjih, ki so povezani z varstvom in vzgojo otroka, razen o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (glej prvi in drugi odstavek 113. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), kar pomeni, da bo o vprašanjih, ki bistveno ne vplivajo na otrokov razvoj odločala upnica, ki zato utemeljeno zahteva, da se ji otrok začasno dodeli v varstvo in vzgojo. V postopku so bili ugotovljeni številni spori med strankama, ki so povezani z varstvom in vzgojo otroka, kar le dodatno potrjuje utemeljenost predloga upnice, da se ji otrok tudi formalno začasno dodeli v varstvo in vzgojo, čeprav otrok trenutno že biva z upnico in so dolžniku prepovedani stiki z otrokom.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 383b, 399, 403, 403/1, 403/1-2.
ugovor proti odpustu obveznosti – dosegljivost dolžnika upravitelju – neplačevanje najemnin v času postopka odpusta obveznosti – namen postopka odpusta obveznosti – vestnost in poštenje dolžnika
Vestnosti in poštenja dolžnika sodišče ne ugotavlja v postopku odpusta obveznosti samega po sebi, pač pa le v zvezi z dolžnikovimi ravnanji, ki jih ZFPPIPP v 399. členu našteva kot tista, ki preprečujejo odpust obveznosti. Stališča upnice o dolžnikovi nepoštenosti zato tudi pritožbeno sodišče ni dolžno presojati.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080188
URS člen 26, 30. ZKP člen 542, 542/1, 542/1-1.
pravica do rehabilitacije in odškodnine – neutemeljen odvzem prostosti – neutemeljen pripor – povrnitev nepremoženjske škode – enotna odškodnina – višina odškodnine – odgovornost države za delo državnih organov – pravica do povračila škode
Povrnitev škode, ki je v vzročni zvezi z neutemeljenim priporom, je predvidena že na ustavni ravni. Z zakonom je predvidena objektivna odgovornost države za povrnitev te škode. Objektivna odgovornost za škodo, ki je posledica uvedbe in teka kazenskega postopka, ki se ni končal z obsodilo sodbo, pa v XXXII. poglavju ZKP, niti v drugih pozitivnih predpisih, ni predvidena. Za povrnitev te škode morajo biti podane predpostavke, ki jih za odškodninsko odgovornost države predvidevajo splošni obligacijski predpisi; med njimi protipravnost ravnanja pri opravljanju službe ali dejavnosti državnega organa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0072608
OZ člen 159, 169, 246, 299, 597, 597/1, 597/4, 943, 943/1, 965, 965/1.
najemna pogodba – najemnikove pravice, če ima stvar kakšno napako – zavarovalna pogodba – direktna tožba – odškodnina – obseg povrnitve premoženjske škode – popolna odškodnina – compensatio lucri cum damno – trditveno in dokazno breme – zakonske zamudne obresti
Na temelju 169. člena OZ je oškodovanec dolžan zgolj postaviti trditve o višini škode. Odgovorna oseba pa je tista, ki lahko takšnim trditvam, kot pretiranim, nasprotuje. Uveljavlja lahko na primer, da je za oškodovanca nastala s škodnim dogodkom korist, zaradi katere je njegova škoda manjša, kot sam trdi, da je. Vendar je trditveno in dokazno breme na odgovorni osebi, praviloma torej na oškodovancu.
OZ člen 5, 5/1, 619, 632, 632/1, 633, 633/2, 634, 637, 637/1, 639, 639/3, 641.
podjemna pogodba – obveznost prevzeti delo – zavrnitev prevzema – načelo vestnosti in poštenja
Stranka lahko zavrne plačilo odmene za podjemnikovo delo, če ima razlog za zavrnitev prevzema. Razlog za zavrnitev prevzema je predvsem obstoj očitnih napak. Te pa mora tožena stranka grajati.
Tožena stranka bi lahko zavrnila prevzem tudi iz drugih tehtnih razlogov. Kot razlog za zavrnitev pride vsaj načeloma v poštev tudi ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.