finančni leasing nepremičnin - prodajna pogodba na obroke s pridržkom lastninske pravice - najem poslovnih prostorov
Obravnavani pogodbi o finančnem leasingu nepremičnin, kakršna sicer ni urejena z materialnopravnimi predpisi, imata res pretežno lastnosti prodajne pogodbe na obroke oziroma s pridržkom lastninske pravice. Prvi toženec je po svoji pogodbi o leasingu 2/3 poslovnih prostorov plačal polog 100.000,00 EUR, stroške 10.611,50 EUR, DDV 111.858,20 EUR, se zavezal pet let plačevati mesečne obroke po 2.660,40 EUR in pridobil opicijo odkupa v višini 304.667,00 EUR, ki je zapadla v plačilo 18. 11. 2014. Drugi toženec se je po enaki pogodbi o leasingu 1/3 istih poslovnih prostorov zavezal v višini 1/3 teh zneskov. Lastninsko pravico je zadržal tožnik, medtem ko sta toženca pridobila ekonomsko lastnino, saj sta pridobila posest in uživanje, ter sta po plačilu pologa in DDV lahko pet let zbirala denarna sredstva za dokončno plačilo. Do tedaj sta plačevala mesečne obroke, ki so bili sestavljeni iz obresti in razdolžnine. Ostanek za plačilo ob odkupu poslovnih prostorov ni bil nizek, saj je predstavljal kar 45% od vseh predvidenih plačil, kar ni značilno za pogodbe o leasingu, po katerih se pogosto s plačilom zadnjega obroka stvar odplača v celoti in s tem odkupi. Toženca sta imela na voljo uresničiti opcijsko pravico in predmet odkupiti ali podaljšati obdobje finančnega leasinga ali vrniti predmet v neposredno posest leasingodajalcu. Na podlagi navedb pravdnih strank in vsebine pogodb o leasingu sodišče prve stopnje ni imelo dejanske podlage za obravnavanje razmerja kot najemnega po ZPSPP.
podaljšanje zadržanja v varovanem oddelku - predlagatelj
Določbo 77. člena je potrebno uporabljati v povezavi z namenom celotnega poglavja zakona - „Sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča“. Sam drugi odstavek tega člena napotuje na smiselno uporabo določb tega dela zakona.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080222
URS člen 22. OZ člen 179. ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-7. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
odškodninska odgovornost – odgovornost pri prometni nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – nihajna poškodba vratne hrbtenice – izvedenec cestnoprometne stroke – izvedenec medicinske stroke – nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – obvezno zavarovanje v prometu – kršitev zavarovalne pogodbe – izguba zavarovalnih pravic – regresna tožba – sklepčnost tožbe
V sodni praksi in teoriji je uveljavljeno stališče, da za regresno tožbo zadošča, da zavarovalnica v njej trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako ter da je izplačala odškodnino in koliko. Tožba, ki navedene trditve vsebuje, je zato sklepčna. Vprašanje dodatne trditvene podlage in njenega obsega, ki jo je naknadno, že po vložitvi tako sklepčne tožbe, dolžna ponuditi tožnica, je odvisno od vsebine in substanciranosti ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja tožena stranka in pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.
skupno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju – borzni in nepremičninski posli – ocena prispevkov nekdanjih zakoncev k ohranitvi in povečanju skupnega premoženja
Podjetniška sposobnost tožnika je izkazana z ogromnim dobičkom, ki je posledica njegovih poslovnih odločitev, toženka pa ni dokazala, da bi bila enako uspešna, če bi upravljala s skupnimi sredstvi, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo tožniku 6/10 delež na skupnem premoženju.
skupno premoženje – priznanje solastninske pravice na delu skupnega premoženja v pravdnem postopku – deleži na skupnem premoženju – ugotovitev deležev na skupnem premoženju – delitev skupnega premoženja – postopek za delitev skupnega premoženja
S tem, ko tožnik zahteva solastniški delež na nepremičnini, dejansko zahteva, da se v pravdnem postopku odloči o delitvi nepremičnine, ki predstavlja skupno premoženje. Delitev skupne lastnine je mogoča le v nepravdnem postopku, v pravdnem postopku pa le izjemoma, če so izkazane posebne predpostavke in soglasje nasprotne stranke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086189
KZ-1 člen 86, 86/7. ZKP člen 129a, 129a/1.
alternativni način izvršitve kazni zapora – delo v splošno korist – merila za presojo predloga – mnenje tožilca – predkaznovanost – kršitev pogojne obsodbe
Sodišče prve stopnje je utemeljeno ocenilo, da predlagani način izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist pri obsojencu tudi ob upoštevanju njegovih družinskih razmer in skrbi za otroke ni smotrn in upravičen. Z mnenjem tožilca o obsojenčevem predlogu, ki niti ni obrazloženo, se je sodišče seznanilo, ni pa nanj vezano. Obsojenec ni edina oseba, ki lahko poskrbi za otroke, zanje bosta lahko skrbeli tudi njihovi materi. Enake družinske razmere so obstajale v času storitve kaznivega dejanja in so bile v zadostni meri upoštevane ob izreku sodbe.
Sodišče je sklepalo na osebnost obsojenca in na nevarnost ponovitve kaznivih dejanj na prostosti tudi iz okoliščine, da je novo kaznivo dejanje storil v preizkusni dobi po prejšnji pogojni obsodbi, v obeh primerih je šlo za kazniva dejanja z elementi nasilja. Obsojenec ne navaja ovir, ki naj bi mu v preteklosti preprečevale vključitev v društvo za nenasilno komunikacijo, zato zgolj izkazani interes po takšni vključitvi ne vpliva bistveno na presojo sodišča.
Ničnosti pravnomočne odločbe sodišča (sklepa ali sodbe) z ugotovitveno tožbo ni mogoče uveljavljati. Napake, ki bremenijo sodne odločbe, je mogoče uspešno uveljavljati le v postopku, v katerem so bile izdane, in z v zakonu predvidenimi pravnimi sredstvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0087210
URS člen 23. ZPP člen 18, 18/1, 18/2. ZIZ člen 4.
sodna pristojnost – zavrženje tožbe – pravica do sodnega varstva – zahteva za posredovanje podatkov od tretje osebe – banka – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – actio pauliana
Pogoji za zavrženje tožbe v obravnavanem primeru niso podani. Sodišče prve stopnje je namreč samo presodilo, da glede na zatrjevano pravno podlago sodna pristojnost v tem primeru obstoji oziroma da tožeča stranka sodno varstvo ima.
Pogoji za zavrženje tožbe bi bili izpolnjeni le, če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče, temveč kakšen drug organ.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084961
SPZ člen 247, 247/1. SZ-1 člen 11, 11/1. ZZZDR člen 2. ZPP člen 3, 3/3.
izročilna pogodba – ustanovitev osebne služnosti – osebna služnost – služnost stanovanja – izselitev iz stanovanja in izpraznitev prostorov – nesporna dejstva – dokazovanje nespornih dejstev – ožji družinski člani – družina
Pravilno je sodišče prve stopnje obrazložilo, da imajo po določbi prvega odstavka 247. člena SPZ pravico do uporabe stanovanja ne le imetnik služnosti stanovanja, ampak tudi člani njegove družine in pravilno zaključilo, da je skupnost toženca z A. A. šteti za družinsko skupnost. Višje sodišče se strinja, da ima toženec za bivanje v spornem stanovanju pravni naslov, ki ga izvaja kot član družine iz pravice služnostne upravičenke (svoje matere).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079664
ZIL-1 člen 47, 50. Direktiva ES št. 89/104/EGS o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami člen 7. ZPP člen 212, 337, 337/1.
znamka - soglasje imetnika znamke - pravice iz znamke - prepoved uporabe zavarovanega znaka - kršitveno ravnanje - Evropski gospodarski prostor - izrecno soglasje - implicitno soglasje - odpoved uveljavljanju pravice do nasprotovanja uvozu - volja o odpovedi - trditveno in dokazno breme v zvezi s soglasjem - originalnost copat - ius novorum
Dejstvo, da so zaseženi copati popolnoma identični copatom tožeče stranke in da so kode na copatih originalne (kar bi lahko pomenilo, da gre za originalne proizvode C.), ne zadošča za izkaz soglasja tožeče stranke toženi stranki, da v gospodarskem prometu uporablja njene znamke. Tožena stranka bi morala trditi in dokazati, da je imela soglasje tožeče stranke, da je zasežene copate dala na trg oziroma da je copate dala na trg oseba, ki je za takšno dejanje imela soglasje oziroma dovoljenje tožeče stranke. Nezakonito je dan na trg tudi proizvod, ki ga proda jemalec licence, ki nima prodajne, ampak samo proizvodno licenco in tudi proizvod, ki ga jemalec licence proda zunaj območja, za katero mu je licenca podeljena, če prepoved prodaje ne pomeni nedopustnega omejevanja konkurence. V obeh primerih je kršitev pravic iz znamke podana.
Tožena stranka bi morala določno zatrjevati obstoj izrecnega ali implicitnega soglasja tožeče stranje, da so v obravnavanem primeru podana dejstva in okoliščine, iz katerih nedvoumno izhaja volja o odpovedi pravice imetnika znamke, da nasprotuje dejanju spornih copat na trg v Evropskem gospodarskem prostoru.
Da bi se tožena stranka uspela izogniti obsodbi zaradi kršitve znamk tožeče stranke, bi tudi v primeru, da bi šlo za originalne športne copate, tožena stranka morala trditi in dokazati, da je copate kupila pri uradnem proizvajalcu oziroma prodajalcu teh športnih copat.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-1a, 12, 12/3. ZPIZ-1 člen 88, 88/3, 89. ZPIZ-2 člen 79, 79/3. ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1.
stvarna pristojnost - pravica do povrnitve stroškov rehabilitacije - pristojnost socialnega sodišča - socialni spor
Spor o povrnitvi stroškov poklicne rehabilitacije predstavlja socialni spor o pravici iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za kakršnega je po 1.a točki prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 pristojno socialno sodišče.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – IZVRŠILNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0078117
ZASP člen 128, 128/2, 130. Tarifa Zavoda IPF za radiodifuzno oddajanje in radiodifuzno retransmisijo fonogramov člen 3, 3/2, 3/3. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. ZIZ člen 38, 62, 62/2. ZPP člen 154. ZOdvT tarifna številka 3102.
javno priobčevanje komercialnih fonogramov – nadomestilo – višina nadomestila – radiodifuzno oddajani televizijski programi – minimalno nadomestilo – redakcijska napaka – jezikovna razlaga – stroški opomina – stroški postopka – nagrada za narok
Določba 3. točke 3. člena Tarife jasno predpisuje, da se nadomestilo iz te točke uporablja „ne glede na določbo prve točke tega člena“, ki določa nadomestilo le za izdajatelje radijskega programa. Za izdajatelje televizijskega programa torej v vsakem primeru velja nadomestilo, določeno v 2. točki 3. člena Tarife.
Ker tožeča stranka zaradi zakonsko določene nepridobitnosti njene izključne dejavnosti ne ustreza definiciji gospodarskega subjekta po ZPreZP-1, prav tako pa ne spada med javne organe, ZPreZP-1 zanjo ne velja.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0080186
SPZ člen 19, 222. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-5, 2/1-6, 2/1-7, 3. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-2. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-15.
stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – prenehanje stvarne služnosti – javna cesta – javno dobro – status grajenega javnega dobra – pridobitev statusa – razpravno načelo – protispisnost
Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko vsakdo uporablja. Tega statusa nepremičnina ne more pridobiti z uporabo, ampak ga grajeno javno dobro pridobi na podlagi splošnega ali posamičnega pravnega akta države ali lokalne skupnosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072606
ZIL-1 člen 47, 119, 105, 105/2, 121a, 121a/2. OZ člen 135. ZPP člen 44, 44/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine člen 13, 13/1.
kršitev blagovne znamke – pravice iz znamke – odškodninska odgovornost – povrnitev škode – licenčna analogija – primerna licenčnina – krivda – malomarnost – publicitetno načelo – vrednost zahtevka
V primeru nezakonitega posega v zavarovane pravice iz znamke se šteje, da si je kršitelj ustvaril enak ekonomski položaj, kot če bi z imetnikom znamke sklenil pogodbo za izkoriščanje znamke. Zato gre imetniku znamke v primeru, ko je kršitev znamke pravnomočno ugotovljena, odškodnina vsaj v višini licenčnine za čas, ko je kršitelj znamko uporabljal.
Običajna (razumna) licenčnina, določena po licenčni analogiji, predstavlja licenčnino, ki bi jo imetnik znamke prejemal od kršitelja v primeru pogodbene rabe pravice oziroma, ki se po navadi zaračunava za tovrstno rabo. Pomembno je, da se kršena pravica glede na svojo vrsto lahko uporablja v premoženjskopravnem smislu in ima ta uporaba objektivno tržno vrednost. Pri odmeri hipotetične primerne licenčnine je treba upoštevati, da kršitelj pravice ne sme biti v boljšem položaju kot tisti, ki bi/je varovano pravico uporabljal kot pogodbeni licencojemalec, ki bi sklenil licenčno pogodbo z razumno vsebino.
Merila za določitev primerne licenčnine so objektivizirana.
Licenčnine se v praksi določajo v deležu od prihodka oziroma prometa ali dobička jemalca licence, v enkratnem pavšalnem znesku ali pa v določenem znesku od prodanega ali proizvedenega proizvoda.
Trditve o prikrajšanju nujnega deleža zapustnikove hčerke B. B. se ne nanašajo na njeno zahtevo za zmanjšanje zapustnikovih oporočnih razpolaganj, pač pa zahteva vrnitev daril (ali nepremičnine, ki da je predmet predmetne prodajne pogodbe ali neplačanega (tretjega) obroka kupnine).
Dejstvo je, da (oporočni) dedič A. A. daril ne priznava oziroma meni, da so le-ta, ker ni zakoniti dedič, pravno neupoštevna. Pritožnica zato ne more z uspehom svojih upravičenj uveljavljati v zapuščinskem postopku, pač pa le v pravdi. Nanjo pa je z izpodbijanim sklepom napotena. Za nadaljnji tek zapuščinskega postopka torej ni pravnega interesa.
podaljšanje zadržanja v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda – zadržanje brez privolitve
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom pravilno odločilo, da se zadržanje nasprotnega udeleženca na varovanem oddelku podaljša za čas enega leta, saj zaradi duševne motnje in sindroma odvisnosti od alkohola brez stalne tuje pomoči in stalnega nadzora sam ne more preživeti.
USTAVNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0087213
URS člen 23. ZJN-2 člen 44, 44/6. ZPP člen 13.
predhodno vprašanje - javno naročilo - protipravno ravnanje organov v postopku javnega naročanja - poravnane obveznosti do podizvajalcev - izbira ponudnika v postopku javnega naročanja - pravica do sodnega varstva - sporne obveznosti - nesporne obveznosti
Vsak ponudnik v postopku oddaje javnega naročila, če se mu očitajo neplačane obveznosti do podizvajalcev, ima pravico ugovarjati, da le te ne obstojijo, in to ne glede na to, ali o teh obveznostih že teče spor pred rednim sodiščem, ali ne (sprožitev sodnega spora je v takšnih situacijah praviloma odvisna od podizvajalca in ne ponudnika). To pa ne pomeni, da se organom, ki odločajo v postopkih oddaje javnih naročil, z morebitnimi spornimi obveznostmi ponudnika do svojih podizvajalcev sploh ni treba ukvarjati.
Uporaba 13. člena ZPP na način, da bi naročnik prekinil postopek izbire najugodnejšega ponudnika in čakal na pravnomočno sodno odločitev o obstoju te terjatve, zato gotovo ne pride v poštev; takšno ravnanje bi bilo skrajno neracionalno, neekonomično in v nasprotju z vsemi osnovnimi načeli vodenja postopkov javnega naročanja. Po drugi strani pa zgolj ugotovitev, da je terjatev sporna, naročnika ne odvezuje dolžnosti, da te trditve v omejenem obsegu vendarle preizkusi, saj bi odsotnost kakršnekoli aktivnosti naročnika v primeru zatrjevane spornosti popolnoma izvotlila zahtevan pogoj plačila vseh zapadlih obveznosti, in omogočala nedovoljene zlorabe.
ZPP člen 286, 286/4. OZ člen 20, 30, 30/1, 30/3, 30/4, 51, 54.
prekluzija dokazov – oblika pogodbe – soglasje volj – molk stranke – pogajanja za sklenitev pogodbe – načelo vestnosti in poštenja
V primeru zavrnjenih dokazov je šlo za listine in elektronska sporočila, shranjena na računalniku, ki se je od začetka postopka nahajal v posesti tožeče stranke in je njihovo nepredložitev pripisati le dejstvu, da se zakoniti zastopnik ni pravočasno spomnil, da se ti dokumenti nahajajo na njegovem starem računalniku. Za takšen spregled ni najti razumnega razloga, saj je bilo tožeči stranki ves čas znano, iz katerega obdobja izvirajo te listine in zato tudi, na katerem računalniku bi se utegnile nahajati.
Res je, da se za sklenitev obligacijsko pravne pogodbe ne zahteva nikakršna oblika. Vendar pa sta obe pravdni stranki jasno izkazovali namen, da bosta, v kolikor bodo pogajanja uspešna, sklenili pisno pogodbo, saj je prav s tem namenom tožeča stranka toženi stranki v podpis ponudila več različnih osnutkov pogodbe, ki jih je tudi sama podpisala. Nesporno dejstvo, da tožena stranka ni podpisala nobenega od osnutkov, ki jih je tožeča stranka posredovala v podpis, pač ne podpira trditve tožeče stranke, da je med pravdnima strankama prišlo do soglasja volj glede bistvenih sestavin posla.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – neme degenerativne spremembe – strah – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – zaključek zdravljenja
Prej neme degenerativne spremembe je razkril šele škodni dogodek. Po utrjenem stališču sodne prakse zato niso pravnorelevantni (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode.