OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085981
OZ člen 352, 365. ZPP člen 11, 109, 109/2, 303, 304.
odškodninska terjatev – zastaranje – pretrganje zastaranja – predlog izvensodne poravnave – sukcesivno nastajajoča škoda – denarna kazen – žalitev sodišča – motenje reda v sodni dvorani – zloraba procesnih pravic – vzdrževanje reda na glavni obravnavi
V primeru sukcesivno nastajajoče premoženjske škode je pomembno pravočasno uveljavljanje povrnitve prve sukcesivne nastajajoče škode. S tem se zastaranje pretrga in je mogoče uveljavljati tudi povrnitev nadaljnjih škod. Če pa oškodovanec zamudi zastaralni rok za uveljavljanje prvega zahtevka, je zastarana celotna terjatev.
Med zlorabe procesnih pravic spadajo tudi žalitve sodišča, strank ali drugih udeležencev postopka. Pravdno sodišče kaznuje tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku. Takšna kazen ni ovira za kaznovanje zaradi kaznivega dejanja. Prav tako prepoved žaljivih vlog ne nasprotuje svobodi govora in pravici do izjavljanja pred sodiščem. Stranka ima pravico, da se izjavlja, ne more pa izjavljati česarkoli. Namen vsebine prepovedi po 109. členu ZPP je drugačen kot pri kaznivih dejanjih, izrek kazni po tem členu je lahko utemeljen, čeprav ne gre za kaznivo dejanje.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085972
SPZ člen 9, 10, 44, 44/2. ZZK-1 člen 8.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobra vera – dokazno breme – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Dokazno breme izpodbijanja tožnikove dobre vere kot pogoja za priposestvovanje je na strani toženca, izpodbijanje dobre vere pri pridobivanju lastninske pravice toženca ob vpisu v zemljiško knjigo pa je na strani tožnika.
Če upoštevamo ozko in namensko razlago, je izjema dokončanja nepremičninske izvršbe po prejšnji zakonski ureditvi (tretji odstavek 82. člena ZIZ-J) omejena le na način in pogoje prodaje nepremičnine, ne pa tudi na splošna vprašanja postopka, za katera ni stvarno utemeljenega razloga, da bi se obravnavala različno za posamezno izvršilno sredstvo.
Zakonsko besedilo:„Če upnik predlaga odlog za več kot eno leto, se izvršba ustavi, upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža premičnin,“ je pravilno razumeti v povezavi s predhodnim zakonskim besedilom, ki opredeljuje omejitev, da odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga. Ta omejitev v povezavi s sankcijo ustavitve izvršbe ne velja le za predlog za podaljšanje odloga, ampak analogno tudi za vsak nov predlog za odlog izvršbe, ki je zunaj predpisanih možnosti za dovolitev odloga.
razžalitev dobrega imena in časti – višina odškodnine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – tožnikov soprispevek – uspeh v pravdi – ločevanje uspeha po temelju in višini zahtevka – priznanje dejstev
Ne glede na to namreč, kako je sodišče prve stopnje z vidika moralnih premis presojalo tožnikovo ravnanje, to ni okoliščina, ki bi lahko v konkretnem primeru relevantno vplivala na presojo njegove upravičenosti do odškodnine oziroma njene višine.
male glasbene pravice – avtorski honorar – načelo kontradiktornosti – izostanek z naroka – zdravniško opravičilo – dokazna ocena – dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je ustrezno ravnalo s tem, ko je zavrnilo toženčevo prošnjo za preložitev naroka z dopisom z dne 2. 2. 2016, saj svojega izostanka zaradi domnevne bolezni ni opravičil s predložitvijo ustreznega zdravniškega opravičila, kot to zahteva drugi odstavek 115. člena ZPP.
Ker tožena stranka ni izpolnila obveznosti iz odločbe o dodelitvi štipendije, saj ni uspešno zaključila absolventskega staža oziroma šolanja, za katerega ji je bila dodeljena štipendija, je s tožečo stranko sklenila poravnavo, s katero sta določili, v katerem primeru je dolžna štipendijo vrniti in v kakšnem obsegu, pod pogojem, če ne predloži dokazila o dokončanju letnika oziroma študija, za katerega je prejemala štipendijo. Tožena stranka obveznosti iz sklenjene poravnave ni izpolnila, zato je tožbeni zahtevek na vračilo prejetih zneskov štipendije utemeljen.
začasno zavarovanje za odvzem premoženjske koristi ali premoženjskopravnega zahtevka – odreditev oziroma podaljšanje ukrepa – odločanje v okvirih predloga upravičenega predlagatelja
Sodišče prve stopnje o odreditvi in podaljšanju ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi ali premoženjskopravnega zahtevka odloča v okviru predloga upravičenega tožilca ali oškodovanca.
spor majhne vrednosti – pravica do izjave – oprava naroka kljub odsotnosti stranke – prisotnost pooblaščenca
Tožena stranka sodišču smiselno očita kršitev pravice do izjave, torej kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar njene pritožbene navedbe niso utemeljene. Tožena stranka je zahtevala, da sodišče razpiše glavno obravnavo, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Narok je opravilo 17. 5. 2016. Tožena stranka je vabilo na narok prejela 28. 4. 2016. Na naroku sta bila navzoča pooblaščenca obeh pravdnih strank. Tožena stranka se je tako lahko izjavila po pooblaščencu in kršitev določb postopka iz 8. točke 339. člena ZPP ni podana.
odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - trajno pogodbeno razmerje - veljavnost pogodbe - poslovna sposobnost najemnika - psihoorganski sindrom - smrt stranke po izdaji sodbe sodišča prve stopnje
Naknadna izguba poslovne sposobnosti ne vpliva na veljavnost trajnih pogodbenih razmerij.
potrebni stroški upnika - nagrada pooblaščencu - pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti
Upnik oz. njegov pooblaščenec ne more podati izjave, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti, če potrdilo o izvršljivosti dejansko ni izdano, saj bi to pomenilo navajanje neresničnih dejstev oziroma bi predstavljalo najmanj moralno sporno in neetično ravnanje upnika ali njegovega pooblaščenca v izvršilnem postopku, pri čemer bi pooblaščenec upnika tvegal tudi nevarnost, da bi se na podlagi dolžnikovega ugovora izkazalo, da dejansko takšno potrdilo o izvršljivosti ni bilo izdano. Vsekakor pa se ni mogoče strinjati s stališčem, da je strošek pridobitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti strošek postopka iz katerega izvira izvršilni naslov, saj je mogoče takšno potrdilo izdati šele po pravnomočnosti izvršilnega naslova, kar pomeni, da ga ob tolmačenju, kot ga je zavzelo prvostopenjsko sodišče, upnik ne bi mogel zahtevati oziroma ne bi mogel zahtevati njegovega povračila od dolžnika niti v pravdnem postopku, ker je ta pravnomočno končan, niti v postopku izvršbe.
Strošek pridobitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je nedvomno potreben za vložitev predloga za izvršbo, hkrati pa tudi ne predstavlja stroška, ki bi bil vključen v nagrado pooblaščencu za sestavo predloga za izvršbo, kot je to mogoče šteti za nagrado za posvet s stranko pred vložitvijo predloga. Za pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti mora namreč pooblaščenec opraviti dodatno komunikacijo z organom, ki je izdal izvršilni naslov in za pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti bodisi sestaviti poseben dopis, bodisi pridobiti to potrdilo z obiskom organa, ki takšno potrdilo izda.
Pisno izvedensko mnenje, v katerem je sodna izvedenka medicine dela odgovarjala na osnovna vprašanja svoje stroke v zvezi s tožničino zmožnostjo za delo, ni zadostilo kriterijem za opredelitev izvedenskega mnenja kot zelo zahtevnega. Izvedenka ni navedla nobenih dejstev ali konkretnih utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi bilo potrebno izdelavo izvedenskega mnenja oceniti kot zelo zahtevno. Čeprav se sklicuje tudi na strokovno literaturo, zahtevnost obravnavanega mnenja glede na kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj, v ničemer ne odstopa od običajnih tovrstnih mnenj, podanih v primerljivih zadevah, niti ni bila za njegovo izdelavo potrebna posebna in dodatna angažiranost. Gre za običajno izvedensko mnenje o vprašanju obstoja in neobstoja preostale delovne zmožnosti, datuma in vzroka nastanka invalidnosti, zato je pritožbeno sodišče v celoti sledilo pritožbi, da gre za zahtevno in ne za zelo zahtevno izvedensko mnenje.
ZZK-1 člen 9, 22, 22-10, 148, 148/1, 148/2.. ZGO-1 člen 158, 159.
zaznamba pravnega dejstva - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - vpis prepovedi proti zemljiškoknjižnemu lastniku, ki ni hkrati tudi inšpekcijski zavezanec - inšpekcijska odločba ni izdana proti zemljiškoknjižnemu lastniku
V predmetni zadevi gre za zaznambo pravnega dejstva, za katerega zakon določa, da se vpisuje v zemljiško knjigo. Dejstvo, da se inšpekcijska odločba, ki je podlaga predmetnemu vpisu, ne glasi na pritožnike oziroma njihovega pravnega prednika, ni ovira za predmetni vpis.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – USTAVNO PRAVO
VSL0081248
URS člen 153, 153/2. ZPP člen 63. Konvencija o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Nova Luganska konvencija) člen 1, 1/2, 1/2-b, 24. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 1, 1/2, 1/2-b.
spor o pristojnosti – stečajni postopek nad tožečo stranko – tožena stranka tuja pravna oseba – pristojnost slovenskega sodišča – Nova Luganska konvencija (NLK) – področje uporabe NLK
Če je tožena stranka družba s sedežem v Švici, tožeča stranka pa v stečaju, se pristojnost slovenskega sodišča določi po Novi luganski konvenciji.
ZPP člen 279a, 286a, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10.
izdaja sodbe brez oprave glavne obravnave - odločitev na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov - poziv sodišča strankam, da se lahko pisno odpovedo glavni obravnavi - odsotnost soglasja pravdnih strank, da sodišče odloči brez obravnave - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - kršitev načela neposrednosti - kršitev načela kontradiktornosti oziroma pravice do izjave - absolutne bistvene kršitve določb postopka
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je v zadevi odločilo, ne da bi opravilo glavno obravnavo, s čemer pravdni stranki nista soglašali, niti nista bili k temu pozvani, kršilo načelo neposrednosti (4. člen ZPP), hkrati pa tudi načelo kontradiktornosti (5. člen ZPP).
postopek osebnega stečaja - pogoji za začetek postopka osebnega stečaja - osnovni namen postopka osebnega stečaja - delno in hkratno poplačilo navadnih upnikov - neobstoj premoženja - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - odpust obveznosti - nepopoln predlog
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. V delu, v katerem terjatve niso plačane v stečajnem postopku, terjatve ne prenehajo in jih upniki lahko uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če ni v zakonu drugače določeno. Ni sporno, da je dolžnica insolventna, prav tako tudi ne, da nima nobenega premoženja. Očitno je, da osnovni namen postopka osebnega stečaja, ki je v vsaj delnem in hkratnem poplačilu navadnih upnikov, ne bo dosežen.
obveznost plačila oskrbnine za vrtec - pogodbena zaveza staršev za plačilo oskrbnine - solidarna obveznost obeh staršev - otrok s sodno odločbo dodeljen v varstvo, vzgojo in oskrbo enemu od staršev - uveljavljanje subvencionirane oskrbe v vrtcu
Dejstvo, da je bil otrok dodeljen v vzgojo, varstvo in oskrbo s sodno odločbo le enemu od staršev, v danem primeru materi in ne očetu (tožencu), v ničemer ne more spremeniti pogodbene obveznosti v z dne 20. 8. 2010 sklenjeni Pogodbi o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev in vrtca, ki sta jo starša podpisala in se z njo zavezala k plačilu oskrbnine.
PRAVO DRUŽB – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072605
ZGD-1 člen 512, 513, 513/2.
pravica družbenika do informacij in vpogleda – sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme, da je predlagatelj zahtevane podatke že prejel ter da ne obstoji zavrnitveni razlog, je na družbi, na katero je informacijska zahteva naslovljena.
zamudna sodba - materialno procesno vodstvo - zavrnilna zamudna sodba - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - poziv k odpravi nesklepčnosti tožbe - vsebina poziva - vročitev poziva obema strankama - načelo kontradiktornosti
Navedba o finančnih težavah družbe, o blokadi transakcijskega računa, skupaj s sklicevanjem tožeče stranke na določilo 34. člena ZFPPIPP (ki določa, kdaj postane družba insolventna), zadošča za ugotovitev, da je tožba (popravljivo) nesklepčna. Ker pa je sporni življenjski primer primer opisan pomanjkljivo (in je prav ta pomanjkljivost razlog za nesklepčnost), je z dodatnimi navedbami (o insolventnosti dolžnika in o vednosti poslovodstva glede insolventnosti) še mogoče doseči sklepčnost, na kar mora sodišče tožečo stranko (praviloma) opozoriti in jo pozvati k odpravi nesklepčnosti.
Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju postopka tožečo stranko moralo pozvati k odpravi nesklepčnosti. Glede na to, da ima tožeča stranka pooblaščenca, ki je odvetnik, bo zadostoval dokaj splošni poziv (skopo opozorilo brez podrobnejše utemeljitve, saj bi bili vsebinsko bolj poglobljeni napotki v nasprotju z delitvijo dela med posameznimi subjekti v okviru pravosodnega sistema, aktivnost sodišča in s tem podrobnost in konkretnost poziva na odpravo nesklepčnosti pa je odvisna tudi od skrbnosti, ki jo sme sodišče pričakovati od stranke). Zaradi načela nepristranskosti sodišča in načela kontradiktornosti se poziv vroči tudi toženi stranki.