ZUPJS člen 15, 15/2, 15/7, 15/9. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev člen 4a, 4a/4, 4a/8.
pravice iz javnih sredstev - otroški dodatek - upoštevanje dohodkov - sprememba periodičnega dohodka
Ker je tožničin partner v letu 2013 prejemal denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, v letu 2014 pa je prejemal plačo iz naslova delovnega razmerja, je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka. Periodični dohodek, ki ga tožničin partner ne prejema več, se zato v dohodke za ugotavljanje upravičenosti do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca ne upošteva, temveč se upošteva novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov. V 7. odstavku 15. člena ZUPJS je od novele ZUPJS-C določeno, da kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več ali prejema drugo vrsto periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se morebitni novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko ni upoštevalo neprerekanih trditev tožeče stranke o dolgovanem znesku kreditne glavnice, kršilo pravila postopka iz 214. člena ZPP, ki določa, da ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka pred sodiščem priznala. Nadalje je tudi zmotno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu s tem, ko je nesubstanciranim trditvam toženk dalo prednost pred konkretiziranim obračunom dolgovane terjatve in je zmotno presodilo vsebino predložene listine – rokovnika kredita, ki ga je tožeča stranka v zadostni meri trditveno in dokazno podprla.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0084958
ZIZ člen 65, 65/3. SPZ člen 39.
nedopustnost izvršbe – ugovor tretjega – lastninska pravica na predmetu izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – dejansko stanje
Zatrjevanega dejanskega lastništva, kot ga zatrjuje tožnica v pritožbi, naše pravo ne pozna in to ne pomeni, da je tožnica lastnica spornih nepremičnin. Lastninska pravica na nepremičnini se pridobi z veljavnim pravnim poslom, ki ga tožnica ne zatrjuje in dokazuje.
Sodišče prve stopnje je ugovor pasivne legitimacije tožene stranke utemeljeno zavrnilo. Pravilno je presodilo, da je tožena stranka kot delodajalec dolžna poskrbeti za varno delovno okolje, ki bi preprečevalo nevarnost zdrsov in padcev na delovnem mestu tako, da bi mokre pohodne površine porodnega bloka, ki nastanejo zaradi čiščenja, sanirala ali jih primerno in jasno označila za nevarnost pred morebitnimi padci. Te odgovornosti, ki jo toženi stranki nalagajo navedeni predpisi, se tožena stranka ne more rešiti zgolj s tem, da je čiščenje pogodbeno prenesla na specializirani servis.
ZSVarPre člen 20, 49, 50, 51. ZUPJS člen 12. ZDoh-2 člen 38.
varstveni dodatek - lastni dohodek
Ker je tožnikov lastni dohodek, v katerega se upošteva tudi prejemek iz zbiranja odpadnega materiala (železa) iz zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve vloge, presegal znesek minimalnega dohodka za varstveni dodatek, ne izpolnjuje pogojev za priznanje varstvenega dodatka. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih odločb in priznanje tega socialno varstvenega prejemka utemeljeno zavrnilo.
Ugotovljene okoliščine škodnega dogodka v obravnavanem primeru nikakor ne morejo biti podlaga za uporabo pravila o objektivni odškodninski odgovornosti prvotožene stranke. Kanalizacijski jašek sam po sebi ni nevarna stvar, postane pa nevaren zaradi določenih okoliščin, kot v konkretnem primeru, ko ni bil pokrit s pokrovom, niti drugače zavarovan. V tem primeru je treba ugotoviti, ali je pritožnica oziroma njena zavarovanka nedopustno ravnala oziroma opustila dolžno skrbnost, torej uporabiti pravila o krivdni odškodninski odgovornosti.
ZZZDR člen 12, 12/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
izvenzakonska skupnost – elementi zunajzakonske skupnosti – dalj časa trajajoča življenjska skupnost – notornost življenjske skupnosti – neobrazloženost sodbe – pomanjkanje razlogov o določilnih dejstvih
Tudi v razmeroma kratkotrajnih življenjskih skupnostih je za presojo njenih pravnih učinkov pomembna vsebina, kvaliteta in intenzivnost odnosov v njej.
Verjetno je sicer možno, da med partnerjema ni prav(n)e zunajzakonske skupnosti, čeprav imata dva skupna otroka (v našem primeru rojena leta 2007 in 2009). Vendar je takšna situacija življenjsko in izkustveno malo verjetna. Rojstvo dveh skupnih otrok, enega za drugim, pri čemer nihče od partnerjev ni v kakšni drugi skupnosti ali zakonski zvezi (ta pogoj je nesporno podan) je po presoji pritožbenega senata tako pomemben pokazatelj v korist obstoja zunajzakonske skupnosti (ne: „zgolj zabave“, kot to pojasni toženec), da terja drugačna ocena razmerja res podrobno, logično prepričljivo in življenjsko sprejemljivo obrazložitev, ki je izpodbijana sodba ne vsebuje.
URS člen 23, 25, 33. ZD člen 61, 76, 210. OZ člen 92, 93, 365.
neveljavnost oporoke – izpodbojnost oporoke – rok za uveljavljanje neveljavnosti oporoke – zastoj v zapuščinskem postopku po razglasitvi oporoke – uveljavljanje neveljavnosti oporoke v zapuščinskem postopku – pretrganje zastaranja – ničnost oporoke – ponarejena oporoka – neobstoječ pravni posel – pristnost podpisa oporočitelja
Z uveljavljanjem neveljavnosti oporoke v zapuščinskem postopku se pretrga subjektivni enoletni rok za vložitev tožbe zaradi ugotovitve ničnosti ali zaradi razveljavitve oporoke.
izpodbijanje terjatve upnika – napotitev na pravdo
V skladu s prvim odstavkom 202. člena ZIZ sodišče tistega, ki izpodbija terjatev napoti naj v določenem roku začne pravdo, če je odločitev odvisna od spornih dejstev, sicer pa samo odloči o spornem dejstvu pri izpodbijanju. Tožeča stranka ima tako na podlagi napotitvenega sklepa izvršilnega sodišča v skladu z 201. členom ZIZ podlago za izpodbijanje terjatve tožene stranke do njenega dolžnika in sicer uveljavlja lahko zahtevek, da je terjatev brez pravnega učinka v njunem relativnem razmerju (260. člen OZ) in to samo toliko, kolikor to vpliva na njeno poplačilo. Zahtevki tožeče stranke, s katerimi ta uveljavlja ničnost in neveljavnost pravnih poslov ((posojilne pogodbe, sporazuma o zavarovanju, vknjižbe hipoteke na podlagi sporazuma in vknjižbe maksimalne hipoteke (točka 1 do 4 ter 6)) tako tudi po presoji pritožbenega sodišča nimajo podlage v napotitvenem sklepu izvršilnega sodišča in zanje tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa.
telesna okvara - invalidnina - pogoj pokojninske dobe
Tožnik z naknadnim dokupom časa dodiplomskega študija in prijave pri zavodu za zaposlovanje ni izpolnil pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidnine za 100 % telesno okvaro. Na dan nastanka telesne okvare ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do invalidnine oziroma zahtevane pokojninske dobe in je bila zato zahteva za priznanje te pravice utemeljeno zavrnjena. 144. člen ZPIZ-1 je namreč izrecno določal, da zavarovanec pridobi pravico do invalidnine, če na dan nastanka telesne okvare izpolnjuje tudi pogoj pokojninske dobe, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085981
OZ člen 352, 365. ZPP člen 11, 109, 109/2, 303, 304.
odškodninska terjatev – zastaranje – pretrganje zastaranja – predlog izvensodne poravnave – sukcesivno nastajajoča škoda – denarna kazen – žalitev sodišča – motenje reda v sodni dvorani – zloraba procesnih pravic – vzdrževanje reda na glavni obravnavi
V primeru sukcesivno nastajajoče premoženjske škode je pomembno pravočasno uveljavljanje povrnitve prve sukcesivne nastajajoče škode. S tem se zastaranje pretrga in je mogoče uveljavljati tudi povrnitev nadaljnjih škod. Če pa oškodovanec zamudi zastaralni rok za uveljavljanje prvega zahtevka, je zastarana celotna terjatev.
Med zlorabe procesnih pravic spadajo tudi žalitve sodišča, strank ali drugih udeležencev postopka. Pravdno sodišče kaznuje tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku. Takšna kazen ni ovira za kaznovanje zaradi kaznivega dejanja. Prav tako prepoved žaljivih vlog ne nasprotuje svobodi govora in pravici do izjavljanja pred sodiščem. Stranka ima pravico, da se izjavlja, ne more pa izjavljati česarkoli. Namen vsebine prepovedi po 109. členu ZPP je drugačen kot pri kaznivih dejanjih, izrek kazni po tem členu je lahko utemeljen, čeprav ne gre za kaznivo dejanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084966
ZOR člen 177, 177/2, 177/3. ZPP člen 371, 371/2.
delovna nezgoda – aktivna legitimacija – samostojni podjetnik posameznik (s.p.) – fizična oseba – odgovornost delodajalca – podlage odškodninske odgovornosti – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – dopuščena revizija – objektivna odgovornost delodajalca – oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – predvidljivost in preprečljivost ravnanja delavca – očitna strokovna napaka odvetnika – nepravočasna vložitev revizije
Vzrok za nezgodo in nastalo škodo ni bila nevarna dejavnost, ampak izključno oškodovančevo nerazumno ravnanje, ki ga v danih razmerah ni bilo mogoče predvideti, niti preprečiti.
ZZK-1 člen 9, 22, 22-10, 148, 148/1, 148/2.. ZGO-1 člen 158, 159.
zaznamba pravnega dejstva - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - vpis prepovedi proti zemljiškoknjižnemu lastniku, ki ni hkrati tudi inšpekcijski zavezanec - inšpekcijska odločba ni izdana proti zemljiškoknjižnemu lastniku
V predmetni zadevi gre za zaznambo pravnega dejstva, za katerega zakon določa, da se vpisuje v zemljiško knjigo. Dejstvo, da se inšpekcijska odločba, ki je podlaga predmetnemu vpisu, ne glasi na pritožnike oziroma njihovega pravnega prednika, ni ovira za predmetni vpis.
Tožeča stranka izvedenega plačila ni opravila pod prisilo, ampak prostovoljno na podlagi svobodno oblikovane volje za sklenitev odplačnega pravnega posla s toženo stranko za izvensodno ureditev zemljiškoknjižnega stanja. Povračilnega zahtevka po 191. členu OZ nima.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085123
SPZ člen 69, 70. ZNP člen 31, 31/3, 119, 126. ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14.
razdelitev solastnine – fizična delitev nepremičnin – upravičen interes – civilna delitev – materialno procesno vodstvo – predlagalni nepravdni postopek – smiselna uporaba pravil o prekluziji – predlog načina razdelitve premoženja – pritožbeni rok – napačen pravni pouk – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožbi utemeljeno opozarjata na zmotno uporabo materialnega prava v konkretni zadevi. SPZ v 70. členu namreč prvenstveno predvideva fizično delitev stvari v naravi. Civilna delitev (prodaja stvari z razdelitvijo kupnine) se tako opravi zgolj, če delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali pa pomeni znatno zmanjšanje vrednosti stvari. V primeru, da je predmet delitve več nepremičnin v solasti, lahko sodišče fizično deli zgolj nekatere izmed nepremičnin, glede preostalih pa določi drugačen način delitve.
spor majhne vrednosti – pravica do izjave – izvedba naroka – limit – negativno stanje – pogodba o prekoračitvi sredstev – pogodba o zavarovanju potrošniških kreditov – izplačilo odškodnine – regres – regresni zahtevek – prehod terjatve
Tudi po stališču pritožbenega sodišča je tožnica toženčev dolg oziroma regresna zahtevka do toženca v postopku na prvi stopnji v celoti izkazala, zato so z izplačilom odškodnine nanjo po samem zakonu prešle vse terjatve hranilnice do toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – USTAVNO PRAVO
VSL0081248
URS člen 153, 153/2. ZPP člen 63. Konvencija o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Nova Luganska konvencija) člen 1, 1/2, 1/2-b, 24. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 1, 1/2, 1/2-b.
spor o pristojnosti – stečajni postopek nad tožečo stranko – tožena stranka tuja pravna oseba – pristojnost slovenskega sodišča – Nova Luganska konvencija (NLK) – področje uporabe NLK
Če je tožena stranka družba s sedežem v Švici, tožeča stranka pa v stečaju, se pristojnost slovenskega sodišča določi po Novi luganski konvenciji.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
vzrok bolniškega staleža - izvedenina - dopolnilno izvedensko mnenje
Čeprav je bilo dopolnilno izvedensko mnenje izdano in podpisano s strani vseh članov izvedenskega organa, drugi člani, razen psihiatrinje, do nagrade ne morejo biti upravičeni. Dopolnilno izvedensko mnenje se namreč nanaša le na tožnikovo psihično stanje.
Če upoštevamo ozko in namensko razlago, je izjema dokončanja nepremičninske izvršbe po prejšnji zakonski ureditvi (tretji odstavek 82. člena ZIZ-J) omejena le na način in pogoje prodaje nepremičnine, ne pa tudi na splošna vprašanja postopka, za katera ni stvarno utemeljenega razloga, da bi se obravnavala različno za posamezno izvršilno sredstvo.
Zakonsko besedilo:„Če upnik predlaga odlog za več kot eno leto, se izvršba ustavi, upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža premičnin,“ je pravilno razumeti v povezavi s predhodnim zakonskim besedilom, ki opredeljuje omejitev, da odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga. Ta omejitev v povezavi s sankcijo ustavitve izvršbe ne velja le za predlog za podaljšanje odloga, ampak analogno tudi za vsak nov predlog za odlog izvršbe, ki je zunaj predpisanih možnosti za dovolitev odloga.
razžalitev dobrega imena in časti – višina odškodnine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – tožnikov soprispevek – uspeh v pravdi – ločevanje uspeha po temelju in višini zahtevka – priznanje dejstev
Ne glede na to namreč, kako je sodišče prve stopnje z vidika moralnih premis presojalo tožnikovo ravnanje, to ni okoliščina, ki bi lahko v konkretnem primeru relevantno vplivala na presojo njegove upravičenosti do odškodnine oziroma njene višine.