USTAVNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – INVALIDI
VSL0085950
Konvencija o pravicah invalidov člen 12. ZNP člen 44, 46, 48, 48/2, 54, 54/1. ZZZDR člen 186, 187.
odvzem poslovne sposobnosti – vrnitev odvzete poslovne sposobnosti – spremenjene razmere – zagovornik po uradni dolžnosti – skrbništvo – enakost pred zakonom – prepoved diskriminacije
Postopek vrnitve delno odvzete poslovne sposobnosti po vsebini ne predstavlja obnove postopka glede odvzema poslovne sposobnosti, temveč gre za postopek, v okviru katerega se presojajo spremenjene razmere in ne pravilnost prvotnega sklepa.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085976
ZOR člen 202. KZ 183, 183/2. ZPP člen 258, 258/2, 262, 262/2, 282, 286b.
povrnitev nepremoženjske škode – spolni napad na otroka – spolni napad na mladoletno osebo – duševna manjrazvitost – odmera odškodnine – zadoščenje v posebnih primerih
Odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru ponavljajočih se spolnih zlorab mladoletne (12-14 let stare) osebe, ki je duševno manj razvita.
prekinitev postopka – razlogi za prekinitev postopka – vložitev izrednega pravnega sredstva
Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na ustaljeno stališče sodne prakse, po katerem vložitev izrednega pravnega sredstva ni razlog za prekinitev postopka. Predmetni postopek ni in ne sme biti nobena izjema.
Ugovor je toženka utemeljevala na tretjem odstavku 153. člena OZ, po katerem je imetnik deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec prispeval k nastanku škode (in ne na drugem odstavku 153. člena OZ, po katerem je imetnik stvari prost odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti).
Za to presojo pa ni odločilno, ali je bilo oškodovančevo ravnanje nepričakovano in nepreprečljivo, ampak je odločilno tehtanje med stopnjo povečane nevarnosti in morebitnimi neskrbnimi ravnanji oziroma opustitvami obratovalca ter oškodovanca, ki so v pravnorelevantni vzročni zvezi z nastankom škode. Pritožba utemeljeno opozarja, da je bila tudi tožnica dolžna skrbeti za lastno varnost in opravljati delo tako, da ni ogrozila lastnega zdravja (drugi odstavek 12. člena ZVZD-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081238
OZ člen 964, 964/1, 965, 965/2. ZOdv člen 9.
odškodninska odgovornost odvetnika - zavarovanje poklicne odgovornosti - zavarovalno kritje - zavarovalni primer - nastanek zavarovalnega primera - izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - hipotetična presoja posledice nepristopa odvetnika na narok - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravno priznana škoda - izključitev zavarovalnega kritja zaradi naklepnega ravnanja odvetnika
Za nastanek zavarovalnega primera morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, da vzrok škode (strokovna napaka odvetnika) nastane v času trajanja zavarovanja in da je zahtevek postavljen v času trajanja zavarovanja (gre za t. i. teorijo uveljavljanja zahtevkov).
V obravnavani zadevi 5. 5. 2009 zamudna sodba ni bila izdana, zato učinek Ustavne odločbe o razveljavitvi dela zakona ni relevanten. Relevanten pa je pri hipotetičnem sklepanju, ali bi sodišče izdalo zamudno sodbo na podlagi zakonske določbe, ki ni v skladu z Ustavo RS. Sodišče prve stopnje zato pri hipotetični presoji ni pravilno upoštevalo dejstva, da je bil drugi odstavek 282. člena ZPP razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010. Škoda, ki jo je sodišče prve stopnje utemeljevalo na neizdani zamudni sodbi, zato ne more biti pravno priznana, saj temelji na neustavni in že razveljavljeni odločbi ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080214
ZPP člen 337, 337/1, 437, 437/1. ZIZ člen 62, 62/2.
pogodba o odstopu terjatve – pogodbena kazen – splošno znana dejstva – zemljiškoknjižni podatki – verodostojna listina – pravdni postopek
Kljub temu, da so zemljiškoknjižni podatki do določene mere javni in razvidni vsakomur, ne predstavljajo splošno znanih dejstev, ki jih ni treba dokazovati.
Vprašanje, ali listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, predstavlja verodostojno listino ali ne, ni odločilno za utemeljenost tožbenega zahtevka v pravdnem postopku.
izvršba na denarno terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika - rubež terjatve - prenos v izterjavo - obseg rubeža terjatve - rubež nezapadlih terjatev - najemnina
Predmet rubeža in prenosa so lahko tudi nezapadle terjatve. To je mogoče sklepati iz prvega odstavka 120. člena ZIZ, ki s prenosom terjatve v izterjavo daje upniku pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izplačilo zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu, če je ta znesek zapadel. Upnik je v predlogu z dne 11. 3. 2015 navedel in opredelil, za katero denarno terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika gre (denarno terjatev dolžnika, ki jo ima do tretjega po Najemni pogodbi z dne 15. 11. 2013, dodatku št. 1 z dne 18. 12. 2013 ter št. 2 z dne 5. 9. 2014, predložil je pogodbo in dodatka, iz katerih izhaja terjatev in njena višina, prav tako je opredelil višino svoje terjatve, za poplačilo katere je predlagal nadaljevanje izvršbe s tem sredstvom izvršbe in na ta predmet izvršbe ter tako izpolnil vse zahteve za izdajo sklepa o prenosu).
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060439
OZ člen 172, 180, 180/1. ZPP člen 14, 318.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – višina odškodnine – zunajzakonska skupnost – aktivna legitimacija – povrnitev premoženjske škode v primeru smrti – običajni stroški za pogreb – vzdrževanje groba – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – umor – zamudna sodba – navadno sosporništvo – pogoji za izdajo zamudne sodbe – presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe
Pritožba pravilno opozarja, da sodišče pri odmeri odškodnine ni v zadostni meri upoštevalo naštetih subjektivnih kriterijev in objektivnih kriterijev, ki se odražajo v primerjavi odškodnin, ki jih priznava sodna praksa v podobnih primerih.
ZVEtL člen 6, 13, 17. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine – pravni naslov za pridobitev lastninske pravice – vročitev prijave udeležbe upravnika drugim udeležencem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravice do izjave
Obe pritožbi pravilno navajata, da je bilo nepravilno ravnanje sodišča, ki je prijavo udeležbe upravnika (pravilno: etažnih lastnikov) stavbe pritožnikom vročilo šele skupaj z izpodbijanim sklepom, odločitev pa je oprlo na enostranske navedbe upravnika (oziroma etažnih lastnikov, ki jih upravnik zastopa). S takšnim ravnanjem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 13. členom ZVEtL.
Ker udeleženec D. D. glede dela št. 6, t.j. dela stavbe z ID številko 006-6 v 4. etaži, (ki je kot splošni skupni del določen v točki II.d izreka sklepa) primernega pravega naslova za pridobitev lastninske pravice na tem delu ni izkazal, je sodišče pravilno odločilo, da gre za splošni skupni del stavbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072619
ZOR člen 308, 324, 324/1, 324/2, 352, 361. ZLPP člen 44, 47, 47/1, 47/2, 47/3. ZPP člen 184, 185, 185/1.
povrnitev denarnih vlaganj – posojilna pogodba – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – pogodba o nadomestni izpolnitvi – novacija – prenovitev – učinki razveljavitve – ničnost – povračilni zahtevki – kondikcija – samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev – pogodba o ureditvi medsebojnih odnosov – pogodba o ureditvi in realizaciji prevzetih pravic in obveznosti – sprememba tožbe
Če je pogodba o prenovitvi razveljavljena, se šteje, da prenovitve sploh ni bilo in da prejšnja obveznost sploh ni prenehala. Posledice ugotovitve ničnosti Ureditvene pogodbe so smiselno enake tistim, ki jih ureja 352. člen ZOR pri prenovitvi.
Z ugotovitvijo ničnosti Ureditvene pogodbe je obveznost iz SAS oživela. To je „obveznost vrniti vrednost združenih sredstev“. Temelj vtoževane terjatve je zato pogodbeni in razmerje, kot je opredeljeno v SAS, je posojilno razmerje.
Povračilna obveznost nastane takoj, ko je opravljena izpolnitev z vsebino obveznosti iz nične pogodbe.
Nastanek terjatve je nujna predpostavka za začetek teka njenega zastaranja. To pa še ne pomeni, da se trenutek začetka teka zastaranja terjatve nujno veže na trenutek njenega nastanka.
Pravilo iz 361. člena ZOR je treba razlagati v smislu, da začne zastaranje teči, ko se rodi tožba. Pri tem je osnovno vodilo pravilo, da mora sodišče pravila zastaranja uporabiti glede na okoliščine posameznega primera, in sicer tako, da ne omeji pretirano ali celo prepreči uveljavljanje zahtevkov, ki jih ima stranka na razpolago.
Zastaralni rok ne more teči, dokler je tožnikova nevložitev tožbe posledica nezakrivljene nevednosti.
Ker med prvo tožnico in toženo stranko ni prišlo do sporazumne ureditve razmerij, tožeča stranka lahko s tožbo zahteva od tožene stranke vračilo vrednosti vloženih sredstev v toženo stranko, tako kot je zahtevala, saj plačilo denarnega zneska predstavlja enega izmed možnih načinov izpolnitve obveznosti tožene stranke po SAS, še zlasti, ker so imela vložena sredstva pravno naravo posojila. Tožba na sklenitev pogodbe, ki bi urejala pogoje, način in roke vračanja združenih sredstev po SAS, v danem primeru za prvo tožnico zato ni edini možen način uveljavitve sodnega varstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060438
ZPP člen 181, 181/2, 339. OZ člen 82, 82/2, 557, 557/1, 557/2. SPZ člen 17, 92. ZD člen 117.
lastninska tožba – varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – vrnitev premičnin – dajatvena tožba – ugotovitveni zahtevek – pravni interes za ugotovitveno tožbo – pogodba o dosmrtnem preživljanju – opredelitev premičnin v pogodbi o dosmrtnem preživljanju – pritikline – premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin – druge premičnine – vrnitev premičnin, pritiklin – glavna stvar in pritikline
Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju postane preživljalec s smrtjo preživljanca lastnik nepremičnin, ki so navedene v pogodbi, in lastnik pritiklin teh nepremičnin, čeprav niso navedene v pogodbi.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2, 20a, 20a/3, 55, 55/1, 55/1-2. OZ člen 111.
izvršilni naslov - notarski zapis - odpoklicna pravica - odstopna pravica - razveza pogodbe - predčasna zapadlost - predčasna dospelost
Odpoklicna pravica (upravičenje) je pravica, ki daje imetniku (odpoklicnemu upravičencu) pravno možnost, da z enostransko izjavo volje, naslovljeno na drugo stranko določenega pravnega razmerja, povzroči (predčasno) dospelost obveznosti druge stranke iz tega pravnega razmerja, zato upnik ni izgubil izvršilnega naslova za zamudne obresti z dogovorjeno 50 % povečano obrestno mero zakonskih zamudnih obresti od glavnice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060444
OZ člen 92, 131, 131/1, 198. ZD člen 128. ZPP člen 7, 212.
doplačilo domske oskrbe – neupravičena obogatitev – neupravičena pridobitev – prikrajšanje – obogatitev – nesklepčnost tožbe – pogodba o dosmrtnem preživljanju – pravnoposlovna pridobitev – občina – odločba CSD – povrnitev sredstev, doplačanih za domsko oskrbo, od preživljalca – omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – predmet dedovanja – neveljavnost pogodb – uveljavljanje ničnosti – ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju – vezanost sodišča na trditveno podlago – odškodninski zahtevek – podlage za odgovornost – protipravnost ravnanja
Tožeča stranka je ves čas postopka na prvi stopnji in še tudi v pritožbi navajala, da povrnitev plačanih zneskov (skupaj z obrestmi) zahteva na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi. Prav ima sodišče prve stopnje, da taka tožba ni sklepčna. Za uspeh z zahtevkom iz naslova neupravičene pridobitve mora tožeča stranka dokazati, da je prikrajšana zaradi neutemeljenega premika premoženja, tožena stranka pa je zaradi tega premika premoženja okoriščena (splošno pravilo - 190. člen OZ). Premik premoženja, s katerim je prišlo do prikrajšanja tožeče stranke, je (do)plačilo stroškov domske oskrbe A. A. Za ta premik premoženja obstaja pravna podlaga – odločbe CSD, ki tožeči stranki nalagajo ta plačila. Obogatitev toženca pa naj bi bila v tem, da je po smrti A. A. postal lastnik nepremičnin, ki so predmet Pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Toženec je torej premoženje, s katerim naj bi se okoristil, pridobil s pravnim poslom. Pravno poslovna pridobitev premoženja pa izključuje uporabo pravil o neupravičeni obogatitvi. Ne zmanjšanje premoženja tožeče stranke ne zvečanje premoženja toženca vse dokler obstoji pravna podlaga za tak prehod premoženja, nista nedopustna.
dedni naslov – pisna oporoka pred pričami – oporočno dedovanje – nujni delež – nujni dediči – kdo so nujni dediči
V obravnavanem primeru gre za oporočno dedovanje. To pa je lahko omejeno le z ustanovo nujnega deleža. Oporočitelj namreč ne more razpolagati z delom svojega premoženja, če obstajajo določene osebe iz kroga zakonitih dedičev, ki jim gre po pravu ta del zapustnikovega premoženja. Del zapustnikovega premoženja, ki ga morajo dobiti te osebe, je nujni delež.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080202
SPZ člen 95, 95/2, 96, 96/1. OZ člen 190, 198. ZPP člen 337, 337/1.
uporaba solastne stvari – stanovanje – pravni položaj nedobrovernega posestnika – neupravičena pridobitev – uporabnina
Toženec ni imel pravice do izključne uporabe stanovanja, zato je dolžan plačati tožnici uporabnino (kot stvarnopravno reparacijo), sorazmerno njenemu takratnemu polovičnemu deležu na stanovanju.
Res je, da bi moralo sodišče po umiku tožbe v delu primarno uveljavljanega tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila praviloma glede tega izdati sklep o ustavitvi postopka, a ob neposrednem učinku izjave o umiku tožbe in deklaratorni naravi sklepa sama opustitev izdaje navedenega sklepa še ne predstavlja relativne bistvene kršitve, ki bi kakorkoli vplivala na pravilnost končne odločitve.
Grožnja, čeprav huda, zavržna in v nasprotju z moralo, je izpodbojni razlog. Glede na to, da je grožnja kot taka vedno nemoralna, bi ob sledenju toženčevi pritožbeni tezi, vedno privedla do ničnosti pogodbe, posebna ureditev grožnje in predvidene sankcije zanjo v jasni določbi 45. člena OZ pa bi bila odveč.
vmesna sodba - povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo s povečano nevarnostjo - pojem nevarne dejavnosti - delo policista - zasledovanje osumljenca - eksplozivni tek - poškodba pri padcu na cestišču
V konkretnem primeru so podane takšne okoliščine, da je eksplozivni tek tožnika za pobeglim A. A. po Celovški cesti mogoče smatrati kot delo s povečano nevarnostjo. Pobeg A. A. je bil nenaden, tožnik je bil za bežečim A. dolžan teči, tožnik je tekel zelo hitro. V času dogodka je bilo na Celovški cesti toliko vozil, da je to vplivalo na tožnikov tek oziroma šprint za A. A. Vozila so namreč vozila po vseh pasovih eno za drugim, razdalja med njimi je bila za par vozil, vozila so v okviru dovoljene hitrosti 60 km/h. Tek A. A. in tožnika je bil v bistvu šprint, tekla sta zelo hitro oziroma eksplozivno, najbolj, kar je bilo v danih razmerah mogoče. Dejstvo tekočega prometa po štiripasovnici, torej takšnega števila vozil, da je bil šprint čez cesto nevaren, omejene vidljivosti pri teku in dolžnost hitrega reagiranja so povzročili, da tožnik pozornosti ni mogel usmeriti v podlago, saj je gledal ubežnika in se umikal bližajočim se vozilom, površine ni imel pod nadzorom, zato je prišlo do padca, poškodb in škode.
ZPP člen 78, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 224, 224/2, 245, 386.
osebni stečaj – pravne posledice začetka stečajnega postopka – prenos pooblastil na upravitelja – pravdna sposobnost – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – terjatev iz naslova odškodnine – stečajna masa – odobritev stečajnega upravitelja – zavrženje tožbe – domneva insolventnosti – izpodbijanje domneve insolventnosti
Terjatev iz naslova odškodnine, ki jo tožnik uveljavlja v konkretnem pravdnem postopku, v skladu z drugim odstavkom 224. člena ZFPPIPP sodi v tožnikovo stečajno maso. Zato ima stečajni upravitelj na podlagi 78. člena ZPP v zvezi s 245. členom in 386. členom ZFPPIPP položaj tožnikovega zakonitega zastopnika. To pomeni, da mora stečajni upravitelj odobriti tožnikovo tožbo. Stečajni upravitelj tožnikove tožbe ni odobril, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo (četrti odstavek 343. člena ZPP).
Na podlagi nespornih dejstev bi sodišče prve stopnje moralo sámo (oz. samo) ugotoviti, da bi v primeru, da se dolžnik ne bi odpovedal dedovanju, prišlo do oporočnega dedovanja in bi nujni dedni delež toženca (ki predstavlja polovico dednega deleža, ki bi mu šel po zakonu) predstavljal ¼ zapuščine, dedni delež dolžnika pa ¾ zapuščine. Glede na vrednost zapuščine bi dedni delež dolžnika A. A. vrednostno znašal 44.250,00 EUR, kar je bistveno več, kot pa je za odpoved premoženju v tej vrednosti prejel. Objektivni pogoj oškodovanja upnikov je torej na dlani.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0081667
OZ člen 6, 6/2, 239, 768, 768/1. ZOR člen 1069 – 1071.
odvetniška odgovornost – poklicna skrbnost – zastopanje v izvršilnem postopku – možnosti za uspeh
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je toženkina zavarovanka (stranska intervenientka) opustila predpisano poklicno skrbnost pri zastopanju tožnika v izvršilnem postopku, ki ga je zoper njega začela banka, s katero je bil v kreditnem razmerju. Ker pa se je po izvedenem dokaznem postopku lahko zanesljivo prepričalo, da tožnik v sodnem sporu z banko tako ali drugače ne bi uspel, je pravilno zaključilo, da toženkina odškodninska odgovornost ni podana.