OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060438
ZPP člen 181, 181/2, 339. OZ člen 82, 82/2, 557, 557/1, 557/2. SPZ člen 17, 92. ZD člen 117.
lastninska tožba – varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – vrnitev premičnin – dajatvena tožba – ugotovitveni zahtevek – pravni interes za ugotovitveno tožbo – pogodba o dosmrtnem preživljanju – opredelitev premičnin v pogodbi o dosmrtnem preživljanju – pritikline – premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin – druge premičnine – vrnitev premičnin, pritiklin – glavna stvar in pritikline
Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju postane preživljalec s smrtjo preživljanca lastnik nepremičnin, ki so navedene v pogodbi, in lastnik pritiklin teh nepremičnin, čeprav niso navedene v pogodbi.
ZPP člen 181, 181/2. ZIZ člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/2, 65/3.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – zavrženje tožbe na nedopustnost izvršbe – pomanjkanje pravnega interesa – ugovor tretjega v izvršilnem postopku – ugovor dolžnika – pogoji za vložitev tožbe – pravnomočnost sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega – časovne meje pravnomočnosti – zadnja glavna obravnava
Gola vložitev ugovora tretjega tožnici ne daje pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe. Za ugotovitveno tožbo “po posebnih predpisih“, kakršen je tudi ZIZ, res ni treba izkazovati pravnega interesa, morajo pa biti izpolnjeni pogoji, ki jih za vložitev tožbe določajo ti predpisi. V primeru tožbe za nedopustnost izvršbe je ta predpis ZIZ. Tožba, vložena pred pravnomočnostjo sklepa iz drugega odstavka 65. člena ZIZ, je preuranjena, pogoj za vložitev ugotovitvene tožbe iz drugega odstavka 181. člena ZPP torej ni podan.
Tožnica kot dolžnica ne more vložiti ugovora tretjega in tako tudi ne tožbe na nedopustnost izvršbe iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ.
služnost stanovanja – osebna služnost – dedni dogovor – nevpis v zemljiško knjigo – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – priposestvovanje
Tožnica je z dednim dogovorom, vsebovanim v sklepu o dedovanju, pridobila brezplačno dosmrtno služnost stanovanja in se v letu 2000 po smrti tašče v skladu z dogovorom iz prvega nadstropja preselila v pritlične prostore, ki jih zaseda še sedaj. Tako nastala služnost stanovanja ni bila vpisana v zemljiško knjigo, čeprav je bila sklenjena z dednim dogovorom in tožnica zaradi varstva take služnosti napram tretjim osebam utemeljeno zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, saj je to pogoj za nastanek osebne služnosti.
Pravilna je odločitev o zavrnitvi zahtevka za vpis služnosti na shrambi, sušilnici v kleti, garaži ter zelenjavnem vrtu hiše, ker te niso bile predmet dednega dogovora 27. 11. 1997 in ker po uveljaviti SPZ osebna služnost ni mogla nastati s priposestvovanjem, do uveljavitve SPZ v letu 2003 pa še ni potekla priposestvovalna doba.
ugotovitev lastninske pravice – vlaganja v nepremičnino – nova stvar – stvarnopravno varstvo – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Dejanska etažna lastnina po ustaljeni sodni praksi uživa sodno varstvo; že v preteklosti so bili primeri zemljiškoknjižno vpisane solastnine obravnavani kot etažna lastnina, če je po vsebini šlo za etažno lastnino, kar je tudi značilnost konkretnega primera. Zato tožnici stvarnopravnega varstva dejanske etažne lastnine, ob upoštevanju, da so v tožbenem zahtevku zajete vse potrebne komponente - identifikacija posameznega dela z določno opredelitvijo skupnih delov in pripadajočega zemljišča - ni mogoče odreči.
nepravilnosti pri opravljanju izvršbe – zahteva za odpravo nepravilnosti – pravni interes za pritožbo – namen odprave nepravilnosti
Sodišče je sicer ugodilo zahtevi udeleženca za odpravo nepravilnosti v izvršbi in odredilo vrnitev zarubljenih predmetov, kar je upniku v škodo, vendar pa so bili zarubljeni predmeti v trenutku odločanja o pritožbi že vrnjeni udeležencu in izvršba na premičnine ustavljena zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo s tem izvršilnim sredstvom. To pomeni, da se premičninska izvršba ne bo nadaljevala in upnik iz zarubljenih (in že vrnjenih) predmetov ne bo poplačan, zato tudi z morebitno ugoditvijo pritožbi in spremembo odločitve svojega pravnega položaja v tem pritožbenem postopku ne more izboljšati in posledično za pritožbo nima pravnega interesa.
Premičnine, v zvezi s katerim je bila podana zahteva udeleženca za odpravo nepravilnosti, so bile že vrnjene udeležencu, izvršba na premičnine pa je bila zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo že ustavljena in se ne bo nadaljevala. Namen zahteve za odpravo nepravilnosti, ki je predvsem v zagotovitvi pravilnega nadaljnjega teka izvršilnega postopka, je bil zaradi vrnitve zarubljenih predmetov že dosežen na drugačen način.
navedba napačnega sodišča - nevednost vložnika - očitna pomota vložnika - vloga, vezana na rok
O očitni pomoti lahko govorimo, ko je na sami vlogi napisano pravilno sodišče, napačno pa je na pisemski ovojnici naveden naslov sodišča in gre za tako imenovani lapsus.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 224. ZZZDR člen 25, 51.
napotitev na pravdo – velikost dednega deleža – obseg zapuščine – skupno premoženje – res iudicata – prekinitev zapuščinskega postopka – razlog za prekinitev zapuščinskega postopka – vložitev revizije – obnova zapuščinskega postopka
Če bo dedinja z revizijo in nato v morebitnem ponovnem sojenju uspela, bo lahko uveljavljala svoje pravice iz zapuščine v skladu z določbo 224. člena ZD, ne more pa biti vložena revizija razlog za prekinitev zapuščinskega postopka.
izselitev in izpraznitev stanovanja – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – pravica do sklenitve najemne pogodbe – možnost izjave o predlogu za prekinitev postopka – kršitev načela kontradiktornosti
Prekinitev postopka je bila sprožena na pobudo tožene stranke. O tem predlogu se tožeča stranka ni imela možnosti izjaviti, saj navaja, da bi sodišče samo lahko rešilo predhodno vprašanje ali zadevi združilo zaradi načela ekonomičnosti.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – pravica radiodifuzne retransmisije – kabelska retransmisija – avdiovizualna dela – male glasbene pravice – avtorski honorar – višina avtorskega nadomestila – višina tarife – običajno nadomestilo – minimalni avtorski honorar – skupni sporazum – Pravilnik 1998 – Memorandum – tarifni sporazum – začasna tarifa
Res je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-165/03-18 z dne 15. 12. 2005 razveljavilo prvi odstavek poglavja II-javno oddajanje – tarife, ker je ugotovilo, da so v njem predpisana merila za določitev višine avtorskega honorarja za javno radiodifuzijo, presplošna. V ostalem delu II poglavja (drugi in tretji odstavek) pa tarifa ni bila razveljavljena, zato je prvostopenjsko sodišče kot veljavno in dovolj določno ter primerno za izračun avtorskega nadomestila uporabilo določbo 7. točke drugega odstavka tega poglavja tarife, ki določa minimalen avtorski honorar za kabelsko retransmisijo v višini 42,00 SIT oziroma sedaj 0,175 EUR po naročniku mesečno.
Ugovor je toženka utemeljevala na tretjem odstavku 153. člena OZ, po katerem je imetnik deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec prispeval k nastanku škode (in ne na drugem odstavku 153. člena OZ, po katerem je imetnik stvari prost odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti).
Za to presojo pa ni odločilno, ali je bilo oškodovančevo ravnanje nepričakovano in nepreprečljivo, ampak je odločilno tehtanje med stopnjo povečane nevarnosti in morebitnimi neskrbnimi ravnanji oziroma opustitvami obratovalca ter oškodovanca, ki so v pravnorelevantni vzročni zvezi z nastankom škode. Pritožba utemeljeno opozarja, da je bila tudi tožnica dolžna skrbeti za lastno varnost in opravljati delo tako, da ni ogrozila lastnega zdravja (drugi odstavek 12. člena ZVZD-1).
STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0085977
SPZ člen 67, 67/4, 67/5, 72, 118. ZNP člen 112, 114.
skupna lastnina – upravljanje s stvarjo – določitev upravnika – posel izrednega upravljanja – soglasje – nadomestitev volje lastnikov – postopek za ureditev razmerij med solastniki – začasna odredba
Če je za določitev upravnika potrebno soglasje vseh solastnikov, potem toliko bolj velja (argumentum a fortiori), da mora biti tudi v primeru skupne lastnine za navedeni posel podano soglasje vseh skupnih lastnikov.
Ker sodišče pri poslih izrednega upravljanja nikoli ne more nadomestiti volje solastnikov oziroma skupnih lastnikov, tudi začasne odredbe s tovrstno vsebino ne more izdati.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081641
OZ člen 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 171, 185. KZ-1 člen 323, 323/1. ZPrCP člen 93, 93/1. ZPP člen 14.
prometna nesreča – vožnja v prepovedano smer – avtomobil – kolesar – električno kolo – nevarna stvar – objektivna odškodninska odgovornost – pravnomočna kazenska obsodilna sodba – huda telesna poškodba – zlom golenice – zlom rebra – zlom ključnice – zvin gležnja – soprispevek – nevožnja ob skrajnem desnem robu – operativno zdravljenje ključnice – povrnitev nepremoženjske škode – izpovedba, objektivizirana z mnenjem izvedenca – zmanjšanje življenjske aktivnosti – sedeče delo v pisarni – omejena gibljivost kolena – neto znesek – bruto izgubljeni zaslužek – prispevki
Pretežni delež odgovornosti je potrebno pripisati zavarovanki tožene stranke zaradi njene vožnje v nedovoljeno smer, ki pomeni hudo kršitev cestnoprometnih pravil, in je okoliščina, da je tožnik z motornim kolesom vozil čez namišljeno sredino cestišča, namesto po svoji desni strani cestišča, manj obremenilna.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je z odmerjenim zneskom odškodnine 12.000,00 EUR v telesnih bolečinah in nevšečnostih zaobseženo tudi operativno zdravljenje ključnice oziroma njegove posledice.
ZASP člen 31, 81, 146, 147, 156, 157. ZKUASP člen 45.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – kabelska retransmisija – avdiovizualna dela – nadomestilo za uporabo avtorskih del – male glasbene pravice
Tarifa iz Pravilnika 1998 je po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča pravnoformalno pridobila naravo veljavnega skupnega sporazuma glede na prehodno določbo četrtega odstavka 26. člena ZASP-B. Tarifa za uporabo avtorskih del določa višino in način izračunavanja avtorskega honorarja ali nadomestila, ki ga mora posamezni uporabnik plačati kolektivni organizaciji za uporabo avtorskega dela iz repertoarja kolektivne organizacije, pri čemer se šteje, da so tarife, določene z veljavnim skupnim sporazumom, primerne, in sicer, dokler Svet za avtorsko pravo s pravnomočno odločbo ne odloči drugače.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080217
OZ člen 978. ZPP člen 215, 337, 339, 339/2, 339/2-15.
skupno premoženje zakoncev – obseg skupnega premoženja – pravice zavarovalca pred nastankom zavarovalnega primera – odkup – protispisnost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pritožbene novote
Ker so osebna zavarovanja običajno dolgoročne pogodbe, je zakonsko predvidena možnost odkupa zavarovalne police (978. člen OZ), pri katerem je zavarovalnica dolžna izplačati odkupno vrednost zavarovalne police, ki se izračuna na podlagi posebnih pravil o oblikovanju matematične rezerve. Zavarovalnica torej v primeru odkupa zavarovalne police ni dolžna vrniti vseh dotlej plačanih premij, temveč del plačanih premij zadrži kot plačilo za opravljeno storitev zavarovanja.
vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču - zavrženje predloga - pouk o pravnih posledicah stečajnega postopka - nepopoln predlog
Po tistem, ko je dolžnik podpisal zapisnik, je bil upravičeno prepričan, da njegov predlog vsebuje vse, kar je potrebno za meritorno odločitev o njegovem predlogu. Za sestavo tako okrnjene vloge, kakršno predstavlja zapisnik sodišča z dne 26. 10. 2016, pa ZFPPIPP ne daje pravne podlage, ker ni v skladu s 383.a členom ZFPPIPP.
spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – varstvo na temelju pravice – petitorna pravda – odtujitev stvari med pravdo – relevančna teorija
V posestnem sporu se 190. člen ZPP in s tem relevančna teorija upošteva, če tožeča stranka odtuji med pravdo nepremičnino, na kateri zahteva posestno varstvo, in novi lastnik prevzame stvar tudi v posest. V takšnem primeru je tožeča stranka dolžna prilagoditi tožbeni zahtevek novonastali situaciji.
Na podlagi nespornih dejstev bi sodišče prve stopnje moralo sámo (oz. samo) ugotoviti, da bi v primeru, da se dolžnik ne bi odpovedal dedovanju, prišlo do oporočnega dedovanja in bi nujni dedni delež toženca (ki predstavlja polovico dednega deleža, ki bi mu šel po zakonu) predstavljal ¼ zapuščine, dedni delež dolžnika pa ¾ zapuščine. Glede na vrednost zapuščine bi dedni delež dolžnika A. A. vrednostno znašal 44.250,00 EUR, kar je bistveno več, kot pa je za odpoved premoženju v tej vrednosti prejel. Objektivni pogoj oškodovanja upnikov je torej na dlani.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0081667
OZ člen 6, 6/2, 239, 768, 768/1. ZOR člen 1069 – 1071.
odvetniška odgovornost – poklicna skrbnost – zastopanje v izvršilnem postopku – možnosti za uspeh
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je toženkina zavarovanka (stranska intervenientka) opustila predpisano poklicno skrbnost pri zastopanju tožnika v izvršilnem postopku, ki ga je zoper njega začela banka, s katero je bil v kreditnem razmerju. Ker pa se je po izvedenem dokaznem postopku lahko zanesljivo prepričalo, da tožnik v sodnem sporu z banko tako ali drugače ne bi uspel, je pravilno zaključilo, da toženkina odškodninska odgovornost ni podana.
ugotovitev obsega zapuščine – terjatev do zapuščine – denarna sredstva – dejansko stanje – dokazovanje – dokazna ocena
Odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka, ki je predmet pritožbenega izpodbijanja, je odvisna od vprašanja, komu so pripadala denarna sredstva, ki so bila v trenutku smrti zapustnice vezana na njeno ime. Čigava so bila ta denarna sredstva, je bilo v obravnavani zadevi sporno.
ZIZ člen 17, 44, 44/3, 59. ZPP člen 308, 319, 319/2.
zavrženje tožbe – pravnomočno razsojena stvar – ne bis in idem – izvršljiv notarski zapis – presumpcija o obstoju terjatve – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – izvršba na podlagi verodostojne listine
Ker tožeča stranka že razpolaga z izvršilnim naslovom (izvršljivim notarskim zapisom), nima pravnega interesa za uveljavljanje tožbenega zahtevka za isto terjatev, zato je sodišče prve stopnje zavrglo njeno tožbo, s čimer je preprečilo nedopusten poskus pridobitve še enega izvršilnega naslova za isto terjatev.