pogodba o finančnem leasingu – potrošniški kredit – odpoved pogodbe – plačilo manipulativnih stroškov – ničnost določbe splošnih pogojev – seznanitev potrošnika s pogodbenimi obveznostmi
V konkretnem primeru je za presojo ničnosti Splošnih pogojev bistveno, da višina manipulativnih stroškov ni določena (in ne določljivo opredeljena) niti v Pogodbi niti v Splošnih pogojih. Obešen cenik na vidnem mestu v poslovnih prostorih leasingodajalca potrošniku ne zagotavlja, da se pred sklenitvijo pogodbe seznani s svojimi pogodbenimi obveznostmi v primeru kršitve pogodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086190
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-3, 324/1-3(2), 324/3. ZKP člen 358, 358-1, 359, 359/1, 359/1-1, 372, 372-1, 383, 392, 392/5, 394.
nevarna vožnja v cestnem prometu - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - brezobzirna vožnja
Kot zakonski znak kaznivega dejanja mora biti brezobzirna vožnja (kot se očita obdolženki) v opisu očitanega kaznivega dejanja opisana s konkretnimi okoliščinami. Predrzna in brezobzirna vožnja sta varnostna cestnoprometna standarda, ki ju zapolnjuje sodna praksa (glej sodbo VS RS I Ips 89425/2010). Očitano kaznivo dejanje po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 je mogoče storiti tako, da poleg alternativno določenih treh načinov vožnje (predrzno, brezobzirno, brez dovoljenja) storilec izvrši vsaj eno od kršitev cestnoprometnih pravil, naštetih v alinejah, ki vsaka zase pomenijo kršitev pravil cestnega prometa in so sankcionirana kot prekrški. Da se lahko storilcu očita kaznivo dejanje nevarne vožnje po drugi alineji 3. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1, mora biti torej v opisu dejanja konkretizirana ena od alternativnih izvršitvenih oblik po 3. točki poleg kršitve navedene v drugi alineji.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080214
ZPP člen 337, 337/1, 437, 437/1. ZIZ člen 62, 62/2.
pogodba o odstopu terjatve – pogodbena kazen – splošno znana dejstva – zemljiškoknjižni podatki – verodostojna listina – pravdni postopek
Kljub temu, da so zemljiškoknjižni podatki do določene mere javni in razvidni vsakomur, ne predstavljajo splošno znanih dejstev, ki jih ni treba dokazovati.
Vprašanje, ali listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, predstavlja verodostojno listino ali ne, ni odločilno za utemeljenost tožbenega zahtevka v pravdnem postopku.
spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – varstvo na temelju pravice – petitorna pravda – odtujitev stvari med pravdo – relevančna teorija
V posestnem sporu se 190. člen ZPP in s tem relevančna teorija upošteva, če tožeča stranka odtuji med pravdo nepremičnino, na kateri zahteva posestno varstvo, in novi lastnik prevzame stvar tudi v posest. V takšnem primeru je tožeča stranka dolžna prilagoditi tožbeni zahtevek novonastali situaciji.
ZPP člen 181, 181/2. ZIZ člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/2, 65/3.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – zavrženje tožbe na nedopustnost izvršbe – pomanjkanje pravnega interesa – ugovor tretjega v izvršilnem postopku – ugovor dolžnika – pogoji za vložitev tožbe – pravnomočnost sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega – časovne meje pravnomočnosti – zadnja glavna obravnava
Gola vložitev ugovora tretjega tožnici ne daje pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe. Za ugotovitveno tožbo “po posebnih predpisih“, kakršen je tudi ZIZ, res ni treba izkazovati pravnega interesa, morajo pa biti izpolnjeni pogoji, ki jih za vložitev tožbe določajo ti predpisi. V primeru tožbe za nedopustnost izvršbe je ta predpis ZIZ. Tožba, vložena pred pravnomočnostjo sklepa iz drugega odstavka 65. člena ZIZ, je preuranjena, pogoj za vložitev ugotovitvene tožbe iz drugega odstavka 181. člena ZPP torej ni podan.
Tožnica kot dolžnica ne more vložiti ugovora tretjega in tako tudi ne tožbe na nedopustnost izvršbe iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ.
ugotovitev obsega zapuščine – terjatev do zapuščine – denarna sredstva – dejansko stanje – dokazovanje – dokazna ocena
Odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka, ki je predmet pritožbenega izpodbijanja, je odvisna od vprašanja, komu so pripadala denarna sredstva, ki so bila v trenutku smrti zapustnice vezana na njeno ime. Čigava so bila ta denarna sredstva, je bilo v obravnavani zadevi sporno.
ZVEtL člen 6, 13, 17. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine – pravni naslov za pridobitev lastninske pravice – vročitev prijave udeležbe upravnika drugim udeležencem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravice do izjave
Obe pritožbi pravilno navajata, da je bilo nepravilno ravnanje sodišča, ki je prijavo udeležbe upravnika (pravilno: etažnih lastnikov) stavbe pritožnikom vročilo šele skupaj z izpodbijanim sklepom, odločitev pa je oprlo na enostranske navedbe upravnika (oziroma etažnih lastnikov, ki jih upravnik zastopa). S takšnim ravnanjem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 13. členom ZVEtL.
Ker udeleženec D. D. glede dela št. 6, t.j. dela stavbe z ID številko 006-6 v 4. etaži, (ki je kot splošni skupni del določen v točki II.d izreka sklepa) primernega pravega naslova za pridobitev lastninske pravice na tem delu ni izkazal, je sodišče pravilno odločilo, da gre za splošni skupni del stavbe.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 224. ZZZDR člen 25, 51.
napotitev na pravdo – velikost dednega deleža – obseg zapuščine – skupno premoženje – res iudicata – prekinitev zapuščinskega postopka – razlog za prekinitev zapuščinskega postopka – vložitev revizije – obnova zapuščinskega postopka
Če bo dedinja z revizijo in nato v morebitnem ponovnem sojenju uspela, bo lahko uveljavljala svoje pravice iz zapuščine v skladu z določbo 224. člena ZD, ne more pa biti vložena revizija razlog za prekinitev zapuščinskega postopka.
sklenitev pogodbe – prava volja strank – neobstoječ pravni posel – vrnitveni zahtevek – rei vindicatio – tožba lastnika za izročitev stvari v posest – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Navkljub zapisu v pogodbi se prava volja nobene od pogodbenih strank ni nanašala na celotno parcelo oziroma tudi na sporni del parcele severno od cipres. V tem delu je šlo za neobstoječ pravni posel.
Dejanska pogodbena volja obeh strank glede predmeta obveznosti v času sklenitve pogodbe se je razlikovala od v pogodbi zapisane. V delu, v katerem obstaja razlika in glede česar volje ni bilo, pogodba ni nastala.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo velja za pravice, ki so tam vpisane, v konkretnem primeru to, da je tožnik kupoval od pravega lastnika. Kaj in koliko je kupil, pa je stvar njune svobodne pogodbene volje.
Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da so prehodi za pešce (in tudi parkirišča) v garažni hiši zgrajeni v skladu s standardi, gradbenim in uporabnim dovoljenjem. Prehod za pešce, na katerem je prišlo do škodnega dogodka, spada v razred zelo varnih. V času škodnega dogodka se je čiščenje tal v garažni hiši izvajalo s sekcijskim pometanjem parkirne hiše, ki je bilo v celoti opravljeno v petih dneh, površine pa so se tudi dnevno pregledovale pred pričetkom obratovanja. S tem je toženka zadostila dolžnemu ravnanju oziroma standardu skrbnosti dobrega strokovnjaka. Od toženke bi bilo pretirano zahtevati, da po začetku obratovanja izvaja še kontrolne obhode.
Ne obstaja dolžnost sodišča, da se opredeli do prav vseh dejstev in vseh dokazov v postopku, temveč le do tistih, ki so po oceni sodišča pravno relevantni.
Res za oblikovalni tožbeni zahtevek velja enoletni prekluzivni rok, vendar bi bili tožeči stranki prikrajšani za sodno varstvo, če jima ne bi bila dana možnost, da zahtevek prilagodita sedaj uveljavljeni sodni praksi. V čem pravica tožene stranke, ki se je v okviru pravne varnosti in zaupanja v pravo zanesla na pozitivno pravo, ne bi bila varovana, tožena stranka konkretno ne pojasni. V času vložitve tožbe oziroma odgovora na tožbo je bilo toženi stranki jasno, da tožeči stranki zahtevata pravno varstvo z jamčevalnim zahtevkom za znižanje kupnine in je tak način sodnega varstva z uveljavljanjem dajatvenega zahtevka sodna praksa dopuščala, zato se tudi po spremembi sodne prakse s hkratnim uveljavljanjem oblikovalnega zahtevka pravni položaj tožene stranke ni v ničemer spremenil. Gre namreč le za način uveljavljanja zahtevka na znižanje kupnine.
zaslišanje strank – zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje stranke – nepotreben dokaz – pavšalno prerekanje navedb nasprotne stranke – pravni interes za pritožbo – uspeh v pravdi – manjkajoča opravilna številka sklepa o izvršbi v izreku sodbe – očitna pisna pomota – popravni sklep
Ker tožena stranka ni prerekala navedb tožeče stranke, katere je ta po ugovoru podala v dopolnitvi tožbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem tožene stranke. Tožeča stranka pa je v zadostni meri dokazala svoje trditve in zadostila trditvenemu bremenu.
služnost stanovanja – osebna služnost – dedni dogovor – nevpis v zemljiško knjigo – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – priposestvovanje
Tožnica je z dednim dogovorom, vsebovanim v sklepu o dedovanju, pridobila brezplačno dosmrtno služnost stanovanja in se v letu 2000 po smrti tašče v skladu z dogovorom iz prvega nadstropja preselila v pritlične prostore, ki jih zaseda še sedaj. Tako nastala služnost stanovanja ni bila vpisana v zemljiško knjigo, čeprav je bila sklenjena z dednim dogovorom in tožnica zaradi varstva take služnosti napram tretjim osebam utemeljeno zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, saj je to pogoj za nastanek osebne služnosti.
Pravilna je odločitev o zavrnitvi zahtevka za vpis služnosti na shrambi, sušilnici v kleti, garaži ter zelenjavnem vrtu hiše, ker te niso bile predmet dednega dogovora 27. 11. 1997 in ker po uveljaviti SPZ osebna služnost ni mogla nastati s priposestvovanjem, do uveljavitve SPZ v letu 2003 pa še ni potekla priposestvovalna doba.
ugotovitev lastninske pravice – vlaganja v nepremičnino – nova stvar – stvarnopravno varstvo – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Dejanska etažna lastnina po ustaljeni sodni praksi uživa sodno varstvo; že v preteklosti so bili primeri zemljiškoknjižno vpisane solastnine obravnavani kot etažna lastnina, če je po vsebini šlo za etažno lastnino, kar je tudi značilnost konkretnega primera. Zato tožnici stvarnopravnega varstva dejanske etažne lastnine, ob upoštevanju, da so v tožbenem zahtevku zajete vse potrebne komponente - identifikacija posameznega dela z določno opredelitvijo skupnih delov in pripadajočega zemljišča - ni mogoče odreči.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081641
OZ člen 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 171, 185. KZ-1 člen 323, 323/1. ZPrCP člen 93, 93/1. ZPP člen 14.
prometna nesreča – vožnja v prepovedano smer – avtomobil – kolesar – električno kolo – nevarna stvar – objektivna odškodninska odgovornost – pravnomočna kazenska obsodilna sodba – huda telesna poškodba – zlom golenice – zlom rebra – zlom ključnice – zvin gležnja – soprispevek – nevožnja ob skrajnem desnem robu – operativno zdravljenje ključnice – povrnitev nepremoženjske škode – izpovedba, objektivizirana z mnenjem izvedenca – zmanjšanje življenjske aktivnosti – sedeče delo v pisarni – omejena gibljivost kolena – neto znesek – bruto izgubljeni zaslužek – prispevki
Pretežni delež odgovornosti je potrebno pripisati zavarovanki tožene stranke zaradi njene vožnje v nedovoljeno smer, ki pomeni hudo kršitev cestnoprometnih pravil, in je okoliščina, da je tožnik z motornim kolesom vozil čez namišljeno sredino cestišča, namesto po svoji desni strani cestišča, manj obremenilna.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je z odmerjenim zneskom odškodnine 12.000,00 EUR v telesnih bolečinah in nevšečnostih zaobseženo tudi operativno zdravljenje ključnice oziroma njegove posledice.
ZASP člen 31, 81, 146, 147, 156, 157. ZKUASP člen 45.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – kabelska retransmisija – avdiovizualna dela – nadomestilo za uporabo avtorskih del – male glasbene pravice
Tarifa iz Pravilnika 1998 je po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča pravnoformalno pridobila naravo veljavnega skupnega sporazuma glede na prehodno določbo četrtega odstavka 26. člena ZASP-B. Tarifa za uporabo avtorskih del določa višino in način izračunavanja avtorskega honorarja ali nadomestila, ki ga mora posamezni uporabnik plačati kolektivni organizaciji za uporabo avtorskega dela iz repertoarja kolektivne organizacije, pri čemer se šteje, da so tarife, določene z veljavnim skupnim sporazumom, primerne, in sicer, dokler Svet za avtorsko pravo s pravnomočno odločbo ne odloči drugače.
stvarna pristojnost okrožnega sodišča – zahtevek za umik spornih člankov in objavo sodbe – ista pravna podlaga – neposlovna odškodninska odgovornost – isto dejansko stanje – objava spornega članka – predlog za izdajo začasne odredbe
Uveljavljani zahtevki izhajajo iz identičnega dejanskega stanja (objave spornega članka) in se opirajo na enako pravno podlago (pravila o neposlovni odškodninski odgovornosti), zato je treba uporabiti uporabiti določbo prvega odstavka 41. člena ZPP po kateri se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov.
ZIZ člen 17, 44, 44/3, 59. ZPP člen 308, 319, 319/2.
zavrženje tožbe – pravnomočno razsojena stvar – ne bis in idem – izvršljiv notarski zapis – presumpcija o obstoju terjatve – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – izvršba na podlagi verodostojne listine
Ker tožeča stranka že razpolaga z izvršilnim naslovom (izvršljivim notarskim zapisom), nima pravnega interesa za uveljavljanje tožbenega zahtevka za isto terjatev, zato je sodišče prve stopnje zavrglo njeno tožbo, s čimer je preprečilo nedopusten poskus pridobitve še enega izvršilnega naslova za isto terjatev.
nepravilnosti pri opravljanju izvršbe – zahteva za odpravo nepravilnosti – pravni interes za pritožbo – namen odprave nepravilnosti
Sodišče je sicer ugodilo zahtevi udeleženca za odpravo nepravilnosti v izvršbi in odredilo vrnitev zarubljenih predmetov, kar je upniku v škodo, vendar pa so bili zarubljeni predmeti v trenutku odločanja o pritožbi že vrnjeni udeležencu in izvršba na premičnine ustavljena zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo s tem izvršilnim sredstvom. To pomeni, da se premičninska izvršba ne bo nadaljevala in upnik iz zarubljenih (in že vrnjenih) predmetov ne bo poplačan, zato tudi z morebitno ugoditvijo pritožbi in spremembo odločitve svojega pravnega položaja v tem pritožbenem postopku ne more izboljšati in posledično za pritožbo nima pravnega interesa.
Premičnine, v zvezi s katerim je bila podana zahteva udeleženca za odpravo nepravilnosti, so bile že vrnjene udeležencu, izvršba na premičnine pa je bila zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo že ustavljena in se ne bo nadaljevala. Namen zahteve za odpravo nepravilnosti, ki je predvsem v zagotovitvi pravilnega nadaljnjega teka izvršilnega postopka, je bil zaradi vrnitve zarubljenih predmetov že dosežen na drugačen način.
navedba napačnega sodišča - nevednost vložnika - očitna pomota vložnika - vloga, vezana na rok
O očitni pomoti lahko govorimo, ko je na sami vlogi napisano pravilno sodišče, napačno pa je na pisemski ovojnici naveden naslov sodišča in gre za tako imenovani lapsus.