Zgolj navedba, da je avtor v članku zapisal neresnične obtožbe, ne zadošča za oceno, da je popravek napisan žaljivo. Sporno besedilo popravka ni objektivno žaljivo in ima sporočilni učinek zanikanja oziroma dopolnjevanja avtorjevih navedb v članku in ne žaljivega obračunavanja.
Namen pravice do popravka je dvojen: zagotavljanje celovite in uravnotežene podobe dogajanja in s tem uresničevanja svobode izražanja in varovanja javnosti po objektivni in vsestranski informiranosti in hkrati uresničevanje posameznikove pravice do varstva dobrega imena, časti in osebnosti.
Spletna stran ni medij poleg medija in tako popolnoma samostojen medij, pač pa gre za modernizacijo časnika X.
vloga - nepopolno vloga - pooblastilo - zahteva za dopolnitev vloge - zavrženje vloge - opozorilo na posledice
Pooblaščenec oškodovancev kot tožilcev je bil pisno pozvan k predložitvi pooblastila pa le-tega ni storil, sodišče pa ni dolžno samo skrbeti za dopolnjevanje nepopolnih vlog.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006847
KZ-1 člen 160, 160/4. ZZZiv člen 4.
prijava zaradi mučenja živali - utemeljeni razlogi - izključitev protipravnosti kaznivega dejanja - žaljiva obdolžitev - razžalitev
Obdolženčev zagovornik utemeljeno navaja, da Zakon o zaščiti živali pozna le pojem mučenje živali ne pa tudi drugih oblik neprimernega ravnanja z živalmi. Le-te pa so po oceni pritožbenega sodišča vsebovane že v definiciji mučenja,
ki je po 4. členu navedenega zakona vsako naklepno ravnanje ali opustitev ravnanja, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje oziroma, ki škodi njenemu zdravju. Kot mučenje pa se šteje tudi nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali. Očitek, da so konji podhranjeni in da so na ograji ter na posestvu železne špice, ki konje lahko poškodujejo, torej ustreza navedeni definiciji trpljenja oziroma škodovanja zdravju in ker je obdolženec te svoje ugotovitve ne le fotografiral, temveč celo posredoval Društvu za zaščito konj in ostalih živali, je seveda potrebno pritrditi pritožbi, da je imel najmanj utemeljen sum verjeti, da za konje ni ustrezno poskrbljeno in da zaradi tega trpijo.
Ker skopa pritožba ne konkretizira kaj bi naj bile okoliščine, ki vzbujajo dvom v strokovno znanje oziroma nepristranost navedenega izvedenca in so torej navedbe pritožbe povsem pavšalne, se zaradi neobrazloženosti ne dajo vsebinsko preverjati.
ZPrCP člen 107, 107/3, 107/10, 107/12. ZNPPol člen 4, 51, 51/1.
vožnja pod vplivom alkohola – zbiranje dokazov o prekršku – udeleženec cestnega prometa – preverjanje psihofizičnega stanja – čas preizkusa – odredba policista
Policisti so dolžni in upravičeni odrediti preizkus alkoholiziranosti zoper vsakega udeleženca cestnega prometa, ko je podan sum vožnje pod vplivom alkohola. Obdolženec je sam potrdil, da je bil do kraja nedovoljene ustavitve vozila on voznik, policisti pa so v zvezi z raziskovanjem okoliščin temeljnega prekrška imeli nalogo ugotoviti vse pravno relevantne okoliščine in torej tudi odrediti preizkus alkoholiziranosti, glede na to, da se je med postopkom zaradi temeljnega prekrška pojavil sum, da je obdolženec pod vplivom alkohola. Kljub temu, da je bil obdolžencu odrejen preizkus alkoholiziranosti več ur po nedovoljeni zaustavitvi vozila, je bil ta odrejen zakonito. Obdolžencu ni bil odrejen preizkus alkoholiziranosti zato, ker je po prihodu interventnih služb premaknil za 2 metra vozilo ali zato, ker je spal v nevozečem vozilu, temveč zaradi njegove predhodne udeležbe v cestnem prometu, ki jo je v zagovoru tudi sam priznal.
izvensodni dogovor pravdnih strank – umik tožbe – obvestilo tožene stranke – izjava tožeče stranke, naslovljena na sodišče
Umik tožbe je procesno dejanje v dispoziciji tožeče stranke in naslovljeno na sodišče, ki pravdni postopek vodi. Že gramatikalna razlaga prvega odstavka 188. člena ZPP vodi do zaključka, da tožbo lahko umakne le tožeča stranka, torej tista stranka, ki je z vložitvijo tožbe tudi uveljavljala pravno varstvo. Zato umika tožbe ne more posredovati sodišču nasprotna stranka brez izrecnega pooblastila tožeče stranke.
V pravdnem postopku velja načelo zakonitosti, kar pomeni, da sodišče postopa po procesnem redu, kakršnega določa zakon in upošteva zunajprocesne dogovore strank glede postopka le tedaj, ko so v zakonu izrecno dopuščeni oziroma predvideni. Zato zunajsodni dogovor strank, po katerem se ena stranka zaveže umakniti tožbo, nima neposrednih procesnih učinkov v smislu, da bi sodišče lahko štelo, da je tožba umaknjena tudi, če stranka nato pred sodiščem izjave o umiku tožbe ne bo podala.
ZKP člen 39, 39/1, 39/1-5, 39/2, 39/2-2, 371, 371/1, 371/1-2.
izločitev sodnika - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožbe
V izvenobravnavnem senatu, ki je odločal o predlogu za podaljšanje pripora ob vložitvi obtožbe, je sodelovala tudi sodnica, ki je zoper obdolženega v isti zadevi opravljala preiskovalna dejanja; ker ista sodnica ni odločala o odreditvi pripora, niso podani izločitveni razlogi po 5. točki prvega odstavka 39. člena ZKP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080185
OZ člen 299, 381. ZPlaP člen 21. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/1.
pogodbeno materialno pravo – nedovoljen negativni saldo na osebnem računu – zamudne obresti – procesne obresti – spor majhne vrednosti – nekonkretiziran ugovor – pravica do izjave
Pogodbeno materialno pravo so določila Splošnih pogojev poslovanja, ki v 15. členu za primer nedovoljenega negativnega stanja na računu predvidevajo pisni poziv k poravnavi nedovoljenega negativnega stanja in odpoved pogodbe, če imetnik računa v danem roku pozivu ne sledi. Tudi ZPlaP v 21. členu predvideva razpolaganje imetnika računa zgolj z zagotovljenim kritjem na računu.
Podlaga za obračun obresti od obresti po tem, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, je 381. člen OZ.
spor majhne vrednosti - nevložitev odgovora na tožbo - sodba na podlagi pripoznave
Ker je bila tožba tožencu pravilno vročena, toženec pa ni odgovoril na tožbo, je prvostopenjsko sodišče upravičeno štelo, da toženec pripoznava tožbeni zahtevek. Zato je utemeljeno brez nadaljnjega obravnavanja (v primeru izdaje sodbe na podlagi pripoznave sodišče ne presoja resničnosti in materialnopravne utemeljenosti tožbenega zahtevka) izdalo sodbo na podlagi pripoznave, potem ko je pravilno ugotovilo, da v predmetni zadevi ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, saj je dopustno razpolaganje z zahtevkom iz naslova neupravičene obogatitve.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti – pravočasnost trditev – pripravljalna vloga, vložena po poteku roka
Pripravljalno vlogo je toženec vložil prepozno, sankcija za takšno njegovo ravnanje pa je, da sodišče takšne vloge oziroma dejstev in dokazov, ki so v njej navedeni, ne upošteva.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - kriterij izgube - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe
Pri vprašanju plačila sodnih taks ni pomembno, kakšno izgubo ali negativni kapital ima stranka, ali je morebiti insolventna, temveč izključno to, ali je zmožna zagotoviti sredstva za plačilo takse oziroma ji bi plačilo sodne takse v višini 7.515,00 EUR onemogočilo poslovanje.
ZPP člen 11, 11/1, 300, 339, 339/2, 339/2-10, 454.
spor majhne vrednosti – združitev pravd – formalno procesno vodstvo – izdaja sodbe brez naroka – dokazni predlog z zaslišanjem strank in prič
Če sta toženca pričakovala glavno obravnavo, bi morala izvedbo naroka izrecno zahtevati. Njunega dokaznega predloga za zaslišanje strank in prič ni mogoče enačiti z zahtevo za izvedbo naroka.
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 8, 216, 243, 339, 339/2, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – vezanost na ugotovljeno dejansko stanje – prosti preudarek – dokaz z izvedencem – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – pravno priznana škoda – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice
Sporne besede, ki jih je toženec v prepiru izrekel tožnici, so resda objektivno žaljive, vendar pri tožnici glede na vse ugotovljene okoliščine primera niso mogle povzročiti tako dolgotrajnih in intenzivnih duševnih bolečin, ki bi glede na predpisana merila iz prvega odstavka 179. člena OZ lahko pomenile pravno priznano škodo.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080215
SZ-1 člen 2, 2/5. ZPP člen 154, 154/3, 458, 458/1.
stroški upravljanja – poslovni prostor – uporaba SPZ – pasivna legitimacija – lastnik – najemnik
Predmet spora je plačilo neporavnanih obratovalnih stroškov ter stroškov upravljanja in vzdrževanja za poslovni prostor, ki je v toženčevi lasti. Toženec ne navaja, da bi bila več kot polovica površine stavbe, v kateri je njegov poslovni prostor, namenjena stanovanjem. Za presojo spornega pravnega razmerja se zato, upoštevaje peti odstavek 2. člena SZ-1, ne uporablja ta zakon, temveč določila SPZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080216
ZPP člen 214, 214/1, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 442. ZPrCP člen 45, 45/2, 58, 58/1. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 41. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 14.
odškodninska odgovornost – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – protipravno ravnanje – vzročna zveza – prednost na križišču – manjkajoči prometni znak – opustitev rednega vzdrževanja – pregledniška služba – merilo skrajne skrbnosti – priznano dejstvo – nasprotje v razlogih sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Druga toženka bi morala nadomestiti manjkajoči prometni znak nemudoma, ne pa šele ob naslednjem tedenskem pregledu. Ne glede na navedeno pa bi bilo ugotavljanje protipravnosti njene opustitve umestno oziroma smotrno šele po tem, če bi se izkazalo, da je bila ta opustitev eden od vzrokov za nastanek obravnavane škode.
Ugotovitve sklepa, da znaša tožnikova pokojnina povprečno mesečno 675,55 EUR, da živi sam v gospodinjski skupnosti in da znaša višina dolgovane sodne takse 78,00 EUR, ne nudijo podlage za obročno plačilo sodne takse.
Ne glede na to, da je v konkretnem primeru prvotožeča stranka plačila sodne takse oproščena, je glede na nerazdelnost obveznosti, drugotožeča stranka dolžna sodno takso plačati enako, kot da sklep o taksni oprostitvi za prvotožečo stranko ne bi bil izdan.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – sklenitev naročniškega razmerja – pritožbene novote
Sodba, ob ugotovitvi, da je bilo naročniško razmerje sklenjeno in da toženka ni niti zatrjevala niti dokazala, da bi plačala (vtoževane) račune za opravljene storitve tožeče stranke, materialnopravno pravilno odloči, da je toženka dolžna plačati tožeči stranki vtoževane račune.