zaščitena kmetija - določitev statusa zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa - uradna evidenca - zemljiška knjiga - zemljiški kataster - primerljive kmetijske površine
Prvostopenjski organ je v skladu z drugim odstavkom 4. člena ZDKG pravilno po podatkih zemljiške knjige upošteval predmetne nepremičnine kot lastnino pokojnega očeta tožnika ter podatke o boniteti in obsegu teh zemljišč iz zemljiškega katastra ter je nato pravilno, ob upoštevanju določbe drugega odstavka 2. člena ZDKG ugotovil, da obravnavana zemljišča predstavljajo 2,30 ha primerljive kmetijske površine in pravilno zaključil, da s tem ni izpolnjen pogoj 5 ha primerljive kmetijske površine za določitev predmetnih nepremičnin za zaščiteno kmetijo.
najemnik denacionaliziranega stanovanja - nepovratna in kreditna sredstva - upravičenec do nepovratnih sredstev - ožji družinski član
Toženka bi morala za tožnico ugotoviti, ali šteje med ožje družinske člane v smislu 6. člena SZ oziroma 11. in 180. člena SZ-1 in pri odločanju to okoliščino upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Da je pravilna presoja organa za BPP v izpodbijani odločbi, da tožnik za upravni spor zoper odločbo št. Bpp 129/2014 z dne 26. 5. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh in da gre v smislu prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP za očitno nerazumno zadevo, kar po tej zakonski določbi izključuje dodelitev BPP, pa izhaja tudi iz razlogov sodbe I U 1062/2014 z dne 19. 8. 2014, s katero je to sodišče kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo organa za BPP št. Bpp 129/2014 z dne 26. 5. 2014.
V obravnavanem primeru gre za institut popravka izstopnega DDV oz. zmanjšanje obračunanega DDV, za kar pa morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDDV-1. Kasnejši stečajni postopek na drugačno odločitev glede ugotovljene davčne obveznosti ne vpliva, zato sodišče tožnikove očitke glede upoštevanja naknadnega postopka insolventnost v tem postopku kot neutemeljene zavrača.
razrešitev člana sveta za avtorsko pravo - predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - politična diskrecija
Sodišče je tožbo zavrglo, ker upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožničino pravico ali v njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist. Prav tako izpodbijani akt ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
DDV - dodatna odmera DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - goljufivi namen - nakup rabljenega vlečnega vozila
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje prvi odstavek 63. člena in prvi odstavek 67. člena ZDDV-1 in pravo Evropske unije. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga oziroma storitev od drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV oziroma, da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt više v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne le, če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen.
Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s tožbo v upravnem sporu izboljša svoj pravni položaj. Tožnik si z ugoditvijo tožbi svojega položaja ne bi mogel več izboljšati, saj je bilo o zadevi že odločeno, in sicer celo pred vložitvijo predmetne tožbe. Tako tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vodenje postopka zaradi molka organa. Sodišče mora namreč po uradni dolžnosti paziti, da pravni interes obstaja ves čas postopka. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja, pa sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe.
sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - soglasje za priklop na distribucijsko omrežje
Postopek odločanja o prekinitvi postopka še ni končan, kar pomeni, da še ni odločeno o tožnikovi pravici ali pravni koristi. Tožnik bo lahko svoje tožbene ugovore uveljavljal, ko bo predmetni postopek končan in bo organ prve stopnje odločil o tožnikovi pravici oz. pravni koristi. Šele zoper takšno meritorno odločitev bo lahko tožnik uveljavljal ugovore, ki jih uveljavlja sedaj v tožbi.
Glede na navedeno je sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo kot nedovoljeno zavrglo.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-6, 74.Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) člen 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pravica do osebne svobode - poseg v pravico do osebne svobode - predaja prosilca Republiki Hrvaški - začasna odredba - zavrnitev tožbe
Druga pravna podlaga, na katero je tožena stranka oprla odločitev, je v konkretnem primeru podana in tožena stranka jo je tudi pravilno uporabila. Ta druga podlaga je določilo člena 28(1) in (2) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 604/2013 , ki kot zakonito podlago ureja znatno nevarnost, da bo oseba pobegnila, namen tega ukrepa pa je, da bi država članica omogočila izvedbo postopka za predajo v skladu s to uredbo, vendar le, če je ukrep pridržanja sorazmeren in ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov. Tožena stranka je tožnika pridržala z namenom, da bi omogočila izvedbo postopka predaje tožnika Hrvaški, saj je Hrvaški poslala prošnjo za prevzem in prejela je tudi pozitiven odgovor, ta namen pa izhaja tudi iz samega izreka sklepa.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o odlogu plačila obveznosti - zavrženje tožbe
Sklep o zavrženju tožnikove prošnje za odložitev plačila obveznosti, določenih v odločbi o vračilu sredstev ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
ZLV-1 člen 97, 97/1. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3.
lokalne volitve - pritožba zoper odločbo občinske volilne komisije o zavrnitvi kandidature oziroma liste kandidatov - aktivna legitimacija - zavrženje pritožbe
V skladu z določbo prvega odstavka 97. člena ZLV lahko zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero se zavrne kandidatura oziroma lista kandidatov ali ugovor iz 96. in 96.a člena, vsak kandidat ali predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore v 48- urah po prejemu odločbe. Po navedeni zakonski določbi je torej za vložitev pritožbe aktivno legitimiran vsak kandidat ali predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov, pod pogojem, da je sodeloval v ugovornem postopku. Na takšno razlago napotuje tudi prvi odstavek 17. člena ZUS-1, ki določa, da je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. V obravnavanem primeru tožeča stranka ni vložila ugovora v zvezi s kandidaturo kandidata Č.Č., zato tudi ni aktivno legitimirana za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep (o zavrženju ugovora) in zato je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pritožbo zavrglo.
ZUP člen 215, 215/6. ZUS-1 člen 2, 2/3, 36, 36/1, 36/1-2.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pravica do pritožbe - dvostopenjski postopek - napačen pravni pouk - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Zoper odločbe, izdane v zadevah podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje tujcev, je dovoljena pritožba. Ker pa tožnik pritožbe zoper izpodbijano odločbo ni vložil zaradi napačnega pravnega pouka, sodišče ugotavlja, da je tožba vložena prezgodaj.
rudarska pravica - podaljšanje rudarske pravice - zavrženje vloge za podaljšanje rudarske pravice - stečaj družbe
Tožena stranka bi morala ob prejemu vloge tožeče stranke za podaljšanje rudarske pravice najprej na podlagi materialnih predpisov, ki obravnavajo insolventnost gospodarskih družb, ugotoviti, ali je koncesijska pogodba, glede na statusno spremembo takratnega koncesionarja (sedaj tožeče stranke), še vedno v veljavi, ali je ta z začetkom stečajnega postopka prenehala in sprejeti odločitev glede na vsebino zahtevka v vlogi. S procesnim sklepom namreč ni mogoče vsebinsko odločiti o prenehanju rudarske pravice, in to s sklicevanjem na 60. člen ZRud-1 ter 50. člen v zvezi z 6. členom ZRud-1.
lokalne volitve - določanje kandidatov politične stranke - kandidatna lista - ugovor zoper kandidatno listo politične stranke - upravni spor - odločanje na seji
Po določbi 51. člena ZLV politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. Pri določanju kandidatov smejo sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini. Kandidate določijo s tajnim glasovanjem. Zakon torej zavezuje politične stranke, da uredijo postopek za določanje kandidatov s svojimi pravili, izpolnjevanje navedenih pogojev pa mora vlagatelj izkazati ob vložitvi kandidature oziroma liste kandidatov. V obravnavanem primeru na podlagi dokumentacije, ki jo je bila stranka dolžna predložiti glede na drugi odstavek 72. člena ZLV, ni mogoče ugotoviti dejstev, ki jih zatrjuje pritožnik, torej da na zbor članov niso bili vabljeni vsi člani. Tudi sicer glede na ugovorne navedbe oziroma njihovo izkazanost predložena dokumentacija ni mogla vzbuditi dvoma o pravilnosti kandidacijskega postopka, zato toženka ni mogla ravnati drugače, kot da je kandidature potrdila.
V sporih o zakonitosti aktov volilnih organov sodišče vselej sodi na seji.
lokalne volitve - volitve članov sveta krajevne skupnosti - odprava odločbe o potrditvi list kandidatov - stalno prebivališče kandidatov v volilni enoti
Občinska volilna komisija v celoti ali deloma odpravi odločbo, s katero je v postopku potrjevanja list kandidatov potrdila listo kandidatov, če sama do roka za objavo potrjenih list kandidatov ali na podlagi ugovora predstavnika katerekoli liste kandidatov ugotovi, da je lista kandidatov sestavljena v nasprotju z ZLV. Občinska volilna komisija je ugotovila, da trije navedeni kandidati kandidirajo za volitve članov sveta krajevne skupnosti v volilni enoti, v kateri nimajo stalnega prebivališča. Zato je prvotno izdano odločbo o potrditvi kandidatur ob upoštevanju določbe 96.a člena ZLV, ustrezno spremenila tako, da je kandidaturo navedenih treh kandidatov zavrnila. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je nepravilnost številk volilnih enot posledica uradnih objav Občine Radenci, kar je pojasnjeno v odgovoru na pritožbo, o tem pa se je prepričalo tudi sodišče z vpogledom na spletno stran Občine Radenci. Ker ni šlo za formalne pomanjkljivosti, tožena stranka pritožnika ni bila dolžna pozivati na odpravo pomanjkljivosti. Določba 68.a člena ZLV je jasna: kandidat mora imeti stalno prebivališče v volilni enoti, v kateri kandidira. Gre za materialni pogoj, ki ga ni mogoče kasneje sanirati. Pritožnik se tudi ne more uspešno sklicevati na 46. člen ZLV, ki predstavnikom list daje možnost navzočnosti pri delu občinskih volilnih komisij, ni pa občinska volilna komisija dolžna predstavnike list posamezno vabiti.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - pritožba zoper odločbo občinske volilne komisije - kandidatna lista - stalno prebivališče kandidata
Veljavnost kandidatur je odvisna od izpolnitve pogoja stalnega prebivališča posameznega kandidata v volilni enoti, v kateri kandidira. Ker ta pogoj v konkretni zadevi ni bil izpolnjen, je utemeljen pritožbeni razlog, da bi morala OVK Občine Tabor takšno kandidatno listo zavrniti. Neizpolnitev tega pogoja namreč ne predstavlja formalne pomanjkljivosti vloge, ki bi se lahko v skladu z določbo drugega odstavka 56. člena ZVDZ naknadno popravljala.
lokalne volitve - lista kandidatov za člane občinskega sveta - določitev liste kandidatov - zavrnitev kandidature
Občinska volilna komisija je ugotovila, da je kandidat kandidiral za volitve članov občinskega sveta v volilni enoti na dveh listah. Tožena stranka je zato kasneje določeno kandidaturo kandidata pravilno zavrnila.
ZMZ člen 2, 23, 26, 27, 28. ZUS-1 člen 65, 65/1, 65/1-2.
mednarodna zaščita - status begunca - dokazno breme - upoštevanje informacij o stanju v izvorni državi - izvorna država - spor polne jurisdikcije
Tožena stranka je izpolnila svoj del dokaznega bremena glede pridobitve relevantnih informacij o stanju v izvorni državi in njihove pravilne ocene na podlagi kritrijev časovne relevantnosti, zanesljivosti in točnosti, celovitosti ter verodostojnjosti in raznovrstnosti virov, med tem ko prvo-tožeča stranka ni uspela izkazati utemeljenega strahu, da bi bila v primeru vrnitve v Srbijo preganjanja zaradi istospolne usmerjenosti, ker državne oblasti ne bi bile sposobne zagotoviti zaščite.
Prvo-tožnik v tožbi in na glavni obravnavi ni navedel nikakrših specifičnih okoliščin, vezanih na njegov osebni položaj, mimo tega, da je istospolno usmerjen, ki bi izkazovale utemeljene razloge, da bi se preganjanje, ki sta ga tožnika skupaj doživela na Kosovu, lahko ponovilo tudi v Srbiji. Prvo-tožeča stranka pa tudi ni uspela izkazati utemeljenega strahu, da bi ji v primeru vrnitve v Srbijo grozilo nečloveško ali poniževalno ravnanje.
Pravna razlika med pogoji za pridobitev statusa begunca in pogoji za pridobitev subsidiarne zaščite je v tem, da pri subsidiarni zaščiti ni potrebno, da obstaja neka vzročna zveza med razlogi za grozečo škodo in resno škodo iz 28. člena ZMZ.
Tožnik je istospolno usmerjena oseba in bi bil v primeru vrnitve na Kosovo tako tudi percipiran. Enkrat je že bil konkretno izbran in izločen kot žrtev napada in do napada ni prišlo samo iz osebnih motivov, ampak tudi zaradi družbeno-političnih ciljev, kar zmanjšuje verjetnost, da bi ga država lahko zaščitila pred vnovičnim napadom.
Ker tožena stranka ni izkazala, da obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da se preganjanje drugo-tožeče stranke ne bo ponovilo, ob tem, da ni upoštevala stališč Vrhovnega sodišča, je nepravilno uporabila materialno pravo. Sodišče je zato tožbo v delu, ki se nanaša na odločitev tožene stranke za drugo-tožečo odpravilo, prošnji drugo-tožeče stranke ugodilo in ji priznalo status begunca (1. odstavek 65. člena ZUS-1).
ZLV člen 51, 72, 72/2, 97. Pravilnik o postopku za določanje kandidatk in kandidatov ter kandidatnih list za volitve v Državni zbor Republike Slovenije, Državni svet Republike Slovenije, občinske in mestne svete, volitve županj in županov, volitve predsednice in predsednika Republike ter volitve poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament člen 17.
lokalne volitve - določitev kandidatov politične stranke - postopek za določitev kandidatov - pravila politične stranke
Predlog kandidatnih list za mestni svet in župana ter sestavo volilne konvencije za odločanje o kandidaturah je določilo Predsedstvo stranke X., kar pa ni v skladu z 51. členom ZLV, ki določa, da morajo biti kandidati določeni po postopku, določenem s pravili politične stranke. Po pravilih stranke namreč predlog kandidatnih list za občinske in mestne svete ter kandidatk in kandidatov za županje in župane določajo predsedstva občinskih organizacij stranke. Če v občini ni organizirane občinske organizacije stranke predloge kandidatnih list določi predsedstvo območne organizacije stranke, ki deluje na področju občine. Predsedstvo stranke pa daje le mnenje k predlogu kandidatov oziroma kandidatnih list.
ZLV člen 51, 72, 72/2, 74, 74/2. ZVDZ člen 54, 54/2, 56, 56/1, 56/2.
lokalne volitve - zavrnitev liste kandidatov - pravila stranke - tajno glasovanje - zapisnik o določitvi kandidatov
Volilna komisija volilne enote preizkusi, ali je lista kandidatov določena v skladu z zakonom, kar glede na 51. člena ZLV pomeni, da mora preizkusiti, ali je lista določena v skladu s pravili stranke, in če ni, jo zavrne. Specifičnost tovrstnih upravnih sporov je, da sodišče presoja tudi, ali so bila spoštovana pravila kandidacijskih postopkov, ki so urejena v notranjih aktih političnih strank. Vendar to ne pomeni, da se sodišče v presojo teh pravil spušča z enako mero natančnosti in strogosti, kot to velja v drugih vrstah upravnih sporov, kjer gre za razlago in uporabo javno-pravnih predpisov. Sodišče je strogo pri ugotavljanju, ali je bila lista kandidatov sestavljena v skladu z notranjimi pravili politične stranke, kolikor ima to neposreden vpliv na spoštovanje zakonskih pogojev. V konkretnem primeru je sporen zakonski pogoj, da bi morali biti kandidati na listi določeni s tajnim glasovanjem. Toženka ni ugotovila, da niso bili tako določeni, ampak je listo zavrnila, ker iz zapisnika ne izhaja, da je bila lista določena s tajnim glasovanjem; pritožnica pa zatrjuje in dokazuje, da so bili kandidati dejansko določeni s tajnim glasovanjem. Za rešitev tega spora je ključno, kako široko je treba razlagati določbo o možnosti za odpravo formalnih pomanjkljivosti list kandidatov iz drugega odstavka 56. člena ZVDZ. Po sodni praksi Ustavnega sodišča je treba morebitne pomanjkljivosti ali slabosti v postopku oblikovanja list kandidatov presojati z vidika možnosti uresničevanja temeljnega namena zakona (ZLV in ZVDZ), to je uresničevanja volilne pravice iz 43. člena Ustave, in konkretne zakonske določbe. Po mnenju sodišča sicer ni dvoma, da je zapisnik o določitvi kandidatov tista listina, ki je najbolj primerna za to, da vsebuje verodostojno dokumentiran podatek o opravljenem tajnem glasovanju. Vendar to ne pomeni, da omenjenega pogoja predlagatelj ne more izkazati, ob uporabi drugega odstavka 56. člena ZVDZ, po predhodnem pozivu volilne komisije ali brez tega, tudi z drugo listino, ki se navezuje na zapisnik o določitvi kandidatov.