odgovor na tožbo – nezadostno število izvodov – zavrženje pritožbe – postopek v sporih majhne vrednosti – pritožba zoper sklep – nedovoljena pritožba – napačen pravni pouk
Sodišče prve stopnje je sicer v pravnem pouku izpodbijanega sklepa (nepravilno) zapisalo, da naj bi bila pritožba dovoljena, vendar to ne vpliva na pravico do pritožbe, saj sodišče stranki ne more dodeliti pravnega sredstva, ki ga zakon ne predpisuje.
izročitev nepremičnine kupcu – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – predlog stranke
Kupka v pritožbi utemeljeno opozarja, da o izselitvi iz izročene nepremičnine sodišče odloča po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 192. člena ZIZ. Ker ni vezano na predlog stranke (v tem primeru kupke), tudi ne more biti predmet dopolnilnega sklepa.
zapuščinski postopek – uvedba po uradni dolžnosti – oficiozni postopek – zavrnitev predloga upnika za uvedbo zapuščinskega postopka – stranke zapuščinskega postopka – upnik – imetnik terjatve do zapustnika – ločitev zapuščine – zahteva za ločitev zapuščine od dedičevega premoženja – nedovoljena pritožba – zavrženje pritožbe
Upnik, ki v zapuščinskem postopku priglasi svojo terjatev do zapustnika in ne zahteva ločitve zapuščine, ni stranka zapuščinskega postopka. Zato nima pravice do pritožbe zoper sklep, izdan v zapuščinskem postopku.
Zgolj trditve tožeče stranke, da je toženka izgubila zavarovalne pravice na podlagi Splošnih pogojev in zakona, ker je bilo njeno vozilo udeleženo v prometni nesreči, v kateri je voznik zapustil kraj dogodka brez posredovanja svojih osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju, ne zadostuje za utemeljenost regresnega zahtevka zoper njo zaradi kršitve zavarovalne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082081
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 286b, 318, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8, 350, 350/2. OZ člen 352, 352/1, 360. ZOdvT člen 8, 8/1. ZOdvT tarifna številka 1200, 3210.
nesklepčnost tožbe – trditveno breme – neizvedba dokazov – informativni dokaz – obrazložitev zavrnitve dokaza – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti – sestava sodišča – izločitev sodnika – zahteva stranke za izločitev sodnika – pravočasnost zahteve za izločitev sodnika – zamuda ob pristopu na narok – zastaranje odškodninske terjatve – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire – stroški pravdnega postopka – skupen odgovor na pritožbo – nagrada za zastopanje več strank
Dokaz z izvedencem, ki ga je predlagala tožnica, je bil informativne narave in kot tak nedopusten, zato ga sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo. Res je sicer, da zavrnitve tega dokaza ni izrecno obrazložilo, vendar ta opustitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
razlastitev nepremičnine – odmera odškodnine – vrednost nezazidanega zemljišča – vrednost vlaganj v nezazidano zemljišče – amortizacija – zakonske zamudne obresti
Višina odškodnine za razlaščene nepremičnine se izračuna tako, da se vrednosti nezazidanega zemljišča prišteje vrednost minulih vlaganj vanje, znižana za že amortizirani del.
ZFPPIPP člen 19, 20, 72, 72/1, 277, 277/4, 277/4-2, 302, 302/4. ZPP člen 182, 182/3, 291, 291/1, 339, 339/2, 339/2-8.
prerekana terjatev in ločitvena pravica – ugotovitev neobstoja terjatve v pravdnem postopku – prijava terjatve – eventualna kumulacija zahtevkov v stečajnem postopku – pravni interes za vložitev tožbe – meje pravnomočnosti sodbe – stanje na dan zaključka glavne obravnave – objektivno novo dejstvo – problem prehoda s hipoteko obremenjenega premoženja iz ene stečajne mase v drugo – pravica do izjave
V stečaju upniki prijavljajo terjatve v smislu 20. člena ZFPPIPP in ne vlagajo zahtevkov v smislu določb ZPP.
Če ima upnik eno terjatev, ima v stečajnem postopku le en „zahtevek“, in sicer, da se ta terjatev prizna.
Očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka je neutemeljen, saj sodišče prve stopnje svoje odločitve ni naslonilo na nobeno dejstvo, glede katerega se tožena stranka v postopku ne bi imela možnosti izjaviti.
Pravila, urejena v ZFPPIPP v zvezi z razpolaganjem dolžnika v obdobju pred začetkom stečajnega postopka, omogočajo odpravo posledic morebitnega razpolaganja dolžnika s premoženjem, ki bi pomenilo zmanjšanje stečajne mase ali oškodovanje upnikov.
mesečna renta - zamudne obresti – oškodovanec - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda – prekluzija - tožbeni zahtevek - res iudicata
Ne drži pritožbena trditev, da je bilo o temelju tega zahtevka že odločeno. Ker sta bili prejšnji sodbi sodišča prve stopnje in višjega sodišča razveljavljeni, se pritožba na njiju ne more uspešno sklicevati.
zahteva za sodno varstvo - izrek odločbe o prekršku - opis dejanja v izreku odločbe - dajanje na trg - dostopnost na trgu
Dostopnost na trgu je že vsaka odplačna ali neodplačna dobava za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu EU, ne pa šele namestitev izdelka na prodajno polico v trgovini, kot je napačno zaključilo prvostopno sodišče. Ob tem, da izrek prekrška vsebuje konkretizacijo izdaje dobavnice v maloprodajo in je posledično tudi kraj storite naveden pravilno, takšna opredelitev (odplačne) dobave proizvodov s strani veleprodaje v maloprodajo nedvomno pomeni distribucijo za porabo takih proizvodov na trgu EU. Zato prvostopno sodišče napačno zaključuje, da bi konkretizacija morala pomeniti tudi navedbo trgovine in dejstva, da je bil sporni proizvod v prodajnem prostoru trgovine in namenjenem kupcem, kajti na ta način bi se, kar zadeva odgovornost za distribucijo tehnično oporečnih proizvodov, izključila celotna vmesna veriga distributerjev med proizvajalcem ali uvoznikom in zadnjim v verigi - kupcem na drobno.
DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077948
ZDen člen 6, 42, 42/1, 42/2, 42/3, 42/4, 51, 51/1, 51/2, 51/3, 51/4, 69, 73. ZOR člen 218, 388, 392, 392/3. ZPP člen 184.
primarna denacionalizacija – sekundarna denacionalizacija – oblike odškodnine – denacionalizacijski zavezanec – poravnava v denacionalizacijskem postopku – neupravičena obogatitev – izdatek za drugega – zakonska obveznost – pravočasnost tožbe – vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču – odstop zadeve pristojnemu sodišču – zastaranje – pretrganje zastaranja – varovanje zastaralnega roka – sprememba tožbe – sprememba načina izpolnitve iste obveznosti – obrazloženost stroškovne odločitve
Tožeča stranka v konkretnem primeru ni bila zavezanec po materialnem pravu (ker vrnitev v naravi ni bila mogoča, odškodnino za takšno premoženje pa je upravičenec izrecno zahteval od tožene stranke) in tega položaja tudi s sklenitvijo pravnega posla (poravnave) ni mogla pridobiti.
Okoliščina, v kakšni obliki je tožeča stranka izpolnila toženkino obveznost za odločitev ni relevantna. Prav tako za odločitev ni pravno pomembno, ali je bila za obveznost tožene stranke izdana upravna odločba, saj 218. člen ZOR zahteva le, da tožeča stranka izpolni, kar bi bila tožena stranka dolžna storiti po zakonu (in ne npr. na podlagi odločbe).
V predmetni zadevi ne gre za zahtevek iz naslova denacionalizacije, temveč za obogatitveni zahtevek, ki se v skladu s 6. členom ZDen (glede na to, da situacija, ko subjekt, ki ni denacionalizacijski zavezanec, namesto dejanskega zavezanca izpolni njegovo obveznost, v ZDen ni urejena) presoja po splošnih pravilih obligacijskega prava. Slednja pa omejitev, kot veljajo v ZDen in na katere se sklicuje pritožnica, ne vsebujejo.
nedovoljeni dokazi – pregled predala pred sovoznikovim sedežem – pričakovana zasebnost v vozilu
Za preiskavo zaprtega (zaklenjenega) predala v potniški kabini osebnega vozila (prevoznega sredstva) se smiselno uporabljajo določbe ZKP, ki veljajo za hišno preiskavo.
nepremoženjska škoda - razžalitev dobrega imena in časti - pravična denarna odškodnina - zaslišanje oškodovanca
Tožnik je lahko duševne bolečine izkazal z lastnim zaslišanjem, saj gre za njegov subjektivni občutek, ki ga ambulantni izvid specialista psihiatra objektivizira, zato pritožba nima prav, da ne gre verjeti tožniku, da bi zaradi škodnega dogodka trpel kakšne duševne bolečine, glede na obisk pri psihiatru (17 dni po škodnem dogodku) pa je mogoč tudi zaključek o njihovem trajanju. Zaključek psihiatra, da je tožnikova simptomatika posledica stresnega dogodka, tudi ni zgolj pogojen.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – pooblaščenci – pooblastilo za zastopanje – zastopanje pred okrožnim sodiščem – predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu – dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe – nepopolna tožba – neizkazanost pooblastila – odobritev stranke
Odobritev stranke bi učinkovala le, če bi pooblaščenec A. A. izkazal, da izpolnjuje pogoje za zastopanje pred okrožnim sodiščem, torej, da ima opravljen PDI.
Ker je oseba, ki je v imenu tožeče stranke vložila predlog za izvršbo, v odgovoru na poziv navedla le, da se bo tožeča stranka zastopala sama po njenem zakonitem zastopniku, in torej ni predložila potrdila o opravljenem PDI, niti ustreznega pooblastila tožeče stranke za zastopanje pred okrožnim sodiščem, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da pravdna dejanja, ki jih je opravila v postopku za tožečo stranko (dopolnitev tožbe), sploh niso bila opravljena.
Življenjske okoliščine se nenehno spreminjajo, vendar vsakršna drobna in posamična sprememba, še ne more povzročiti nove dodelitve otroka. Mora iti za spremembo bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev.
ZST člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/4. ZPP člen 337.
podredni predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – premoženjsko, finančno in likvidnost no stanje pravne osebe – trditveno in dokazno breme – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Predlog za oprostitev plačila sodne takse ne vsebuje tudi podredni zahtevek za odlog / obročno plačilo sodne takse, sodišče pa odloča zgolj v mejah postavljenega zahtevka. To pomeni, da ne sme odločati o nečem, česar stranka izrecno ni predlagala.
ugotovitev vrednosti nepremičnine – način ugotovitve vrednosti – ocenjena vrednost v množičnem vrednotenju nepremičnin – ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem
Na podlagi podatkov GURS (iz leta 2010) nikakor ni mogoče opraviti primerjave tržne vrednosti nepremičnine s cenilnim mnenjem, katerega je v konkretnem postopku izdelala cenilka na dan cenitve (aprila 2014), kar pomeni, da je takšna primerjava vrednosti neprimerljiva.
poškodba pri delu - bager - odgovornost zavarovalnice - izključitev odgovornosti zavarovalnice
Tožnik se je 18.3.2008 poškodoval na delovnem mestu pri delodajalcu, ki je imel zavarovano civilno odgovornost pri toženki, sporno pa je bilo, ali je odgovornost toženke na podlagi 13. točke tretjega odstavka Splošnih pogojev toženke 01-ODG-01/06 izključena. Iz določb Splošnih pogojev izhaja, da so iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zaradi škod, ki nastanejo v zvezi z uporabo ali posestjo zračnih in vodnih plovil vseh vrst, kakor tudi kopenskih motornih vozil, prikolic in drugih vozil na motorni pogon (samovoznih delovnih strojev, avtodvigal, traktorjev, motokultivatorjev, ipd.).
Sodišče je uotovilo, da je bil bager v fazi primarne delovne operacije, kos asfalta, ki je poškodoval tožnika, je bager z žlico že dvignil, del asfalta je bil že v stroju, delavca bi morala nekaj podložiti, sledila je asistenca tožnika, kos asfalta se je prelomil in poškodoval tožnika.
Na podlagi zaključka, da je do tožnikove poškodbe prišlo prav zaradi delovanja bagra in da je bilo delovanje bagra tisto, ki je pripeljalo do tožnikove poškodbe, je pravilno presodilo, da je toženkina odgovornost na podlagi določb Splošnih pogojev, izključena.
dopolnilni sklep - pogoji za izdajo dopolnilnega sklepa - odločitev o pritožbenih stroških
Z dopolnilnim sklepom ni mogoče preizkušati pravilnosti lastne odločitve (v konkretnem primeru odločitve o pritožbenih stroških tožene stranke). Po določbi 325. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP lahko sodišče izda dopolnilni sklep le v primeru, kadar o kakšnem od zahtevkov ali delu zahtevka ni odločilo, ne pa tudi, kadar je njegova odločitev morebiti nepravilna. Tožena stranka višjemu sodišču v predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa očital ravno slednje, da je torej o njenih stroških odločilo nepravilno, ker ji ni priznalo vseh priglašenih pritožbenih stroškov, kar pa ne more biti predmet dopolnilnega sklepa.
ZFPPIPP člen 142, 142/1, 142/1-3, 221d, 221d/4, 221d/6.
poenostavljena prisilna poravnava – predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave – seznam navadnih terjatev – odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave – posodobljeni seznam terjatev – predložitev posodobljenega seznama terjatev
Dolžnik ni zadostil zahtevi iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP že s tem, ko je predlogu za začetek poenostavljene prisilne poravnave priložil seznam navadnih terjatev do dolžnika v skladu s 3. točko prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP, saj naj ne bi obstajale nobene nove terjatve, ki bi se razlikovale od tistih, ki so navedene v dokumentaciji, priloženi k predlogu za uvedbo postopka poenostavljene prisilne poravnave.