OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069748
SZ-1 člen 103, 104, 104/1. ZPP člen 12, 285, 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2.
najemna pogodba – odpoved pogodbe – standard obrazloženosti sodne odločbe – materialno procesno vodstvo – prava neuka stranka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V obrazložitvi sodbe mora sodišče natančno opredeliti relevantno dejansko stanje ter zavzeti jasno stališče do tožnikovih trditev in toženčevih ugovorov. Pojasniti mora, na podlagi katerih dokazov je ugotovilo odločilna in druga pravno pomembna dejstva. Izvedene dokaze mora v ta namen oceniti skladno z metodološkim napotkom. Navesti mora tudi pravna pravila, ki jih je uporabilo, jih interpretirati in nato obrazložiti, kakšna pravna posledica, upoštevaje abstraktno pravno normo, izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja.
ZFPPIPP člen 14, 14/5, 152, 152/3, 152/7, 221b, 221b/2.
razmerje med stečajnim postopkom in poenostavljno prisilno poravnavo – prekinitev predhodnega stečajnega postopka – potrjena poenostavljena prisilna poravnava – odločanje o predlogu za stečaj – nadaljevanje postopka
Tako teorija kot sodna praksa sta že zavzeli stališče, da sodišče po (pravnomočnem) končanju postopka poenostavljene prisilne poravnave vedno (ne glede na izid tega postopka) nadaljuje postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Kadar je poenostavljena prisilna poravnava pravnomočno potrjena (kot v obravnavani zadevi) velja izpodbojna domneva, da je prenehal položaj dolžnikove insolventnosti. Zato bo moral upnik v takem primeru to domnevo izpodbiti tako, da bo dokazal, da je dolžnik še vedno insolventen, torej da z ukrepi prestrukturiranja, ki so predmet poenostavljene prisilne poravnave, ni odpravil insolventnosti.
sodno varstvo posesti – motenje posesti stvarne služnosti – petitorni spor – pravica do posesti – zadnje stanje posesti – motenje – postavitev lesenega stebra
Sodišče je napačno upoštevalo pravico do posesti in se ni osredotočilo zgolj na ugotavljanje zadnjega stanja posesti in nastalo motenje.
Prvo sodišče bi moralo ugotavljati, ali sta toženki z vgradnjo lesenega stebra na služnostno pot spremenili dotedanji način izvrševanja soposesti tožnika na spornem zemljišču in zračnem prostoru.
objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – policist – delo policista – poškodba policista pri opravljanju policijske intervencije
Delo policista pri poskusu pridržanja osebe, ki se temu fizično upira in je izrazito agresivna in poleg tega še vinjena, je nevarno delo, saj ne more imeti vseh okoliščin pod nadzorom in jih popolnoma obvladati, pa tudi ne že prej predvideti.
Zgolj trditve tožeče stranke, da je toženka izgubila zavarovalne pravice na podlagi Splošnih pogojev in zakona, ker je bilo njeno vozilo udeleženo v prometni nesreči, v kateri je voznik zapustil kraj dogodka brez posredovanja svojih osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju, ne zadostuje za utemeljenost regresnega zahtevka zoper njo zaradi kršitve zavarovalne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082174
OZ člen 311. ZPP člen 319, 319/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZFPPIPP člen 261, 261/4, 263, 264.
pobot – začetek stečajnega postopka – pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka – terjatev zaradi odprave napak – jamčevalni zahtevek – nastanek terjatve – procesni pobot – prepoved pobota – prijava terjatev v stečajni postopek – zavrnitev dokaznega predloga – zaslišanje izvedenca – načelo kontradiktornosti
Terjatev iz naslova stroškov za odpravo napak ne nastane šele s trenutkom, ko so napake dejansko odpravljene (zaradi česar bi bilo pravno pomembno, katere napake je tožena stranka že sama odpravila in katerih ni). Gre namreč za obliko uveljavljanja jamčevalnega zahtevka – ta pa nastane s trenutkom, ko se napaka pojavi.
Zmotno je stališče, da terjatev, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, ni mogoče pobotati. Res je sicer, da so v 263. in 264. členu ZFPPIPP določeni primeri, ko pobot ni dopusten, vendar v konkretnem primeru ne gre za tak primer (za takšne terjatve). Terjatev stečajnega dolžnika (tožeče stranke) za plačilo opravljenih del je namreč nastala pred začetkom stečajnega postopka, del terjatve upnika (tožene stranke) iz naslova stroškov za odpravo napak pa je nastala po začetku stečajnega postopka (ko so se pojavile napake), česar pa ZFPPIPP – ko govori o prepovedi pobota terjatev – ne ureja, zaradi česar se še vedno uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava (311. člen Obligacijskega zakonika), oziroma pravila o procesnem pobotu iz ZPP (tretji odstavek 319. člena ZPP), kot v konkretnem primeru, ko je tožena stranka terjatve uveljavljala v procesni pobot.
dopolnilni sklep - pogoji za izdajo dopolnilnega sklepa - odločitev o pritožbenih stroških
Z dopolnilnim sklepom ni mogoče preizkušati pravilnosti lastne odločitve (v konkretnem primeru odločitve o pritožbenih stroških tožene stranke). Po določbi 325. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP lahko sodišče izda dopolnilni sklep le v primeru, kadar o kakšnem od zahtevkov ali delu zahtevka ni odločilo, ne pa tudi, kadar je njegova odločitev morebiti nepravilna. Tožena stranka višjemu sodišču v predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa očital ravno slednje, da je torej o njenih stroških odločilo nepravilno, ker ji ni priznalo vseh priglašenih pritožbenih stroškov, kar pa ne more biti predmet dopolnilnega sklepa.
preživnina otrok – potrebe bolnega otroka – otroški dodatek
Zmožnosti staršev in potrebe otrok so zelo različne, tako tudi prisojene preživnine. Višine se začno pri skoraj simboličnih preživninah v primeru bolnih, za delo nesposobnih, trajno brezposelnih zavezancev brez premoženja ali takšnih, ki so na prestajanju zaporne kazni (to so takšne preživnine, kakršno bi bil pripravljen plačevati pritožnik), in rastejo preko nižjih, povprečnih, višjih in visokih do nadstandardnih preživnin. Vse te skupaj tvorijo neko povprečje v državi, ki pa pri določanju konkretne preživnine v konkretnem primeru ne daje nobene pravno pomembne informacije.
Glede na ugotovitve o življenjskem slogu tožnika in družine, o visokih finančnih transakcijah, o poslovanju z gotovino, o deležih v gospodarskih družbah, o lastništvu avtomobilov in plovil ter depozitih, v katere višje sodišče ne dvomi, je prepričano, da tožnik zmore kriti po 480,00 EUR potreb vsakega od svojih petih otrok in da je do razpada življenjske skupnosti kril najmanj toliko. Prav zato je višje sodišče prepričano, da bo pritožnik kot skrben in požrtvovalen oče, ko bo sprejel dejstvo, da je preživnina namenjena za preživljanje otrok (četudi se nakazuje na osebni račun matere), lahko sprejel tudi njeno višino.
ZIZ člen 178, 178/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 46, 47, 47/4, 51.
ugotovitev vrednosti nepremičnine – nagrada za opravljeno cenitev – zahtevnost cenitve – kriteriji za presojo zahtevnosti cenitve
Zahtevnost cenitve se presoja na podlagi obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za njeno izdelavo, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da jo pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet cenitve, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo njene zahtevnosti. Ti kriteriji zadoščajo, da lahko sodišče napravi oceno izdelanega cenilnega mnenja.
izbris pravne osebe iz sodnega registra po izdaji sodbe in po vložitvi pritožbe
Tožeča stranka je torej bila izbrisana iz sodnega registra po 440. členu ZFPPIPP po izdaji izpodbijane sodbe prve stopnje in po vložitvi (predložene) pritožbe tožeče stranke. Terjatev (ali druga premoženjska pravica), ki jo je izbrisana pravna oseba (kot upnik) uveljavljala v sodnem (ali drugem postopku), in ki do njenega izbrisa še ni bil končan, pa ima značilnost najdenega premoženja izbrisane pravne osebe.
ZFPPIPP člen 19, 20, 72, 72/1, 277, 277/4, 277/4-2, 302, 302/4. ZPP člen 182, 182/3, 291, 291/1, 339, 339/2, 339/2-8.
prerekana terjatev in ločitvena pravica – ugotovitev neobstoja terjatve v pravdnem postopku – prijava terjatve – eventualna kumulacija zahtevkov v stečajnem postopku – pravni interes za vložitev tožbe – meje pravnomočnosti sodbe – stanje na dan zaključka glavne obravnave – objektivno novo dejstvo – problem prehoda s hipoteko obremenjenega premoženja iz ene stečajne mase v drugo – pravica do izjave
V stečaju upniki prijavljajo terjatve v smislu 20. člena ZFPPIPP in ne vlagajo zahtevkov v smislu določb ZPP.
Če ima upnik eno terjatev, ima v stečajnem postopku le en „zahtevek“, in sicer, da se ta terjatev prizna.
Očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka je neutemeljen, saj sodišče prve stopnje svoje odločitve ni naslonilo na nobeno dejstvo, glede katerega se tožena stranka v postopku ne bi imela možnosti izjaviti.
trditvena podlaga – nesklepčnost – materialno procesno vodstvo v sumarnem postopku – aktivna legitimacija upravnika – obratovalni stroški
Sodišče v sporih majhne vrednosti v okviru materialno procesnega vodstva na področju dejanskih navedb ne sme napeljati stranke, da popolnoma spremeni svoje prvotne navedbe, do česar pa bi uporaba materialno procesnega vodstva v obravnavanem primeru privedla, kar ni dopustno.
OZ člen 6, 6/1, 18, 18/2, 33, 33/6, 46, 46/1, 46/2, 49, 86, 86/1, 92, 94, 95, 99, 99/2, 112, 112/2, 114, 115, 190. SPZ člen 96, 96/2. ZPP člen 212, 215, 286, 337, 337/1.
razveza predpogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - sprememba vrednosti nepremičnine - vlaganja - običajno poslovno tveganje - bistvena zmota - zastaranje zahtevka - uporabnina
Skladno z drugim odstavkom 112. člena OZ razveze pogodbe ni mogoče zahtevati, če bi morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila oziroma, če bi njihove posledice lahko odklonila. Pri odločanju o zahtevi za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin sodišče skladno z 114. členom OZ zraven namena pogodbe upošteva tudi tveganja, ki so za pogodbene stranke v poslovnem prometu običajna pri izpolnjevanju pogodb iste vrste, pri čemer pazi tudi na uravnoteženost interesov obeh pogodbenih strank.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023368
KZ-1 člen 82, 82/3, 82/4, 82/4-2. ZKP člen 373, 402, 402/3, 510.
izbris obsodbe
V zvezi z ugotavljanjem okoliščine (v postopku za izbris pogojne obsodbe), da obdolženi ni storil novega kaznivega dejanja, je to – razen s podatki iz kazenske evidence (kazenski list) – moč preverjati in ugotavljati tudi s podatki v elektronskem vpisniku sodišča, še posebej ob dejstvu, da lahko pride do časovnega zamika evidentiranja (nove) obsodbe v evidenco.
ZST člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/4. ZPP člen 337.
podredni predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – premoženjsko, finančno in likvidnost no stanje pravne osebe – trditveno in dokazno breme – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Predlog za oprostitev plačila sodne takse ne vsebuje tudi podredni zahtevek za odlog / obročno plačilo sodne takse, sodišče pa odloča zgolj v mejah postavljenega zahtevka. To pomeni, da ne sme odločati o nečem, česar stranka izrecno ni predlagala.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069763
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok člen 3. ZMZPP člen 10, 10/1, 42, 42/1, 42/2, 42/3.
dodelitev v vzgojo in varstvo – preživnina – stiki – začasna odredba – zaščita otrokove koristi – spor z mednarodnim elementom – mednarodna ugrabitev otrok
Toženec je skupnega otroka brez vednosti in soglasja tožnice vzel iz vrtca in ga odpeljal v BiH, kjer je bil otrok dobre štiri mesece, dokler toženec ni prostovoljno izvršil začasne odredbe in otroka pripeljal nazaj ter izročil tožnici. Hipna sprememba dosedanjega matičnega okolja, dokler o tem ni dokončno odločeno, ne more biti v otrokovo korist, pri čemer je bistveno, da v obstoječem matičnem okolju ni nič takega, kar bi kazalo na otrokovo ogroženost, zato je zaradi zaščite otrokove koristi izdaja začasne odredbe, po kateri sta otroka začasno (tj. za čas trajanja postopka) dodeljena v vzgojo in varstvo mami, nujno potrebna.
poškodba pri delu - bager - odgovornost zavarovalnice - izključitev odgovornosti zavarovalnice
Tožnik se je 18.3.2008 poškodoval na delovnem mestu pri delodajalcu, ki je imel zavarovano civilno odgovornost pri toženki, sporno pa je bilo, ali je odgovornost toženke na podlagi 13. točke tretjega odstavka Splošnih pogojev toženke 01-ODG-01/06 izključena. Iz določb Splošnih pogojev izhaja, da so iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zaradi škod, ki nastanejo v zvezi z uporabo ali posestjo zračnih in vodnih plovil vseh vrst, kakor tudi kopenskih motornih vozil, prikolic in drugih vozil na motorni pogon (samovoznih delovnih strojev, avtodvigal, traktorjev, motokultivatorjev, ipd.).
Sodišče je uotovilo, da je bil bager v fazi primarne delovne operacije, kos asfalta, ki je poškodoval tožnika, je bager z žlico že dvignil, del asfalta je bil že v stroju, delavca bi morala nekaj podložiti, sledila je asistenca tožnika, kos asfalta se je prelomil in poškodoval tožnika.
Na podlagi zaključka, da je do tožnikove poškodbe prišlo prav zaradi delovanja bagra in da je bilo delovanje bagra tisto, ki je pripeljalo do tožnikove poškodbe, je pravilno presodilo, da je toženkina odgovornost na podlagi določb Splošnih pogojev, izključena.
ugotovitev vrednosti nepremičnine – način ugotovitve vrednosti – ocenjena vrednost v množičnem vrednotenju nepremičnin – ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem
Na podlagi podatkov GURS (iz leta 2010) nikakor ni mogoče opraviti primerjave tržne vrednosti nepremičnine s cenilnim mnenjem, katerega je v konkretnem postopku izdelala cenilka na dan cenitve (aprila 2014), kar pomeni, da je takšna primerjava vrednosti neprimerljiva.
odgovornost za napake - posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti - napake izvršenega posla - jamčevalni zahtevki - prekluzivni rok za vložitev tožbe - sodno uveljavljanje pravice - pripravljenost odpraviti napake - zavajajoče ravnanje podjemnika - škoda na drugih dobrinah - refleksna škoda - škoda zaradi zaupanja - posredna škoda - kumulativno uveljavljanje zahtevkov
Če naročnik dokaže, da ga je podjemnik s svojim ravnanjem zavedel, da jamčevalnega zahtevka ni pravočasno uveljavil, je podjemnikovo sklicevanje na potek roka v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bilo takšno varstvo priznano.
Ob ustrezni skrbnosti in še sploh glede na obnašanje toženca, kot ga zatrjuje tožeča stranka (neodzivanje na klice, na pisne reklamacije, izogibanje, grožnje, žaljivo obnašanje ...), bi tožeča stranka tožbo morala vložiti v enem letu od (pisnega) grajanja napak.
Ker je odgovornost za stvarne napake posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake izključujejo uporabo splošnih pravila o poslovni odškodninski odgovornosti. Odpravo tovrstne škode je mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti pa se presoja le škoda na drugih dobrinah (refleksna škoda).
Zahtevki tožeče stranke nimajo značilnosti refleksne škode, saj zatrjevana škoda ni nastala na drugih dobrinah tožeče stranke, temveč tožeča stranka zatrjuje obstoj škode zaradi zaupanja. Gre za posredno škodo, ki je zelo tesno povezana s stvarjo, ki je predmet izpolnitve, njena bistvena značilnost pa je, da je ni mogoče odpraviti z uveljavitvijo zahtevkov iz naslova odgovornosti za stvarne napake, temveč kumulativno z njimi. Za uveljavljanje odškodninskega zahtevka za škodo zaradi zaupanja pa mora biti izpolnjena med ostalim tudi predpostavka sodne uveljavitve zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku iz prvega odstavka 635. člena OZ.
V skladu z določbo prvega odstavka 123. člena ZZZDR so starši dolžni preživljati svoje otroke tudi po polnoletnosti, če se ti redno šolajo, a najdlje do dopolnjenega 26 leta starosti. Okoliščina, da otrok s preživninskim zavezancem nima stikov in zakaj jih nima, na preživninsko obveznost ne more vplivati.