začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved razpolaganja s premičninami - posest nad premičninami
Glede na to, da je sodišče prve stopnje dejansko podlago izpodbijanega sklepa gradilo na trditveni podlagi, ki jo je navedla upnica sama, le-ta v pritožbi ne more uspešno uveljavljati pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Časovne meje pravnomočnosti se raztezajo na dejstva, ki so obstajala v času izdaje sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu za izdajo začasne odredbe.
OZ člen 30, 30/1, 349, 349/1, 355, 355/1, 364, 364/2.
zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - konkludentno ravnanje - opustitev dolžnika kot pripoznava dolga
Res je, da zakon dopušča, da dolžnik lahko pripozna dolg ne le z izrecno podano izjavo, temveč tudi posredno (drugi odstavek 364. člena OZ). Hkrati zakon primeroma našteva kot konkludentna ravnanja dolžnika, iz katerih naj bi izhajala pripoznava dolga: delno plačilo na račun upnika, plačilo obresti ali zagotovitev zavarovanja. Že iz navedenih primerov, ki jih primeroma opredeljuje zakon v smislu konkludentnega ravnanja dolžnika, ki naj bi imela za posledico pretrganje zastaranja dolga, je razvidno, da je zakonodajalec takšne učinke pripisal zgolj aktivnemu ravnanju samega dolžnika. Opustitvenemu ravnanju dolžnika, ki se ni odzval na s strani tožeče stranke enostransko prikazano višino terjatev v svojih knjigovodskih evidencah, zato ni mogoče pripisati učinka pripoznave dolga v smislu drugega odstavka 364. člena OZ. Tudi sicer v pogodbenem pravu molku naslovnika ni mogoče pripisati učinka sprejema ponudbe (prvi odstavek 30. člena OZ). Za učinek molka tožene stranke v smislu pripoznave dolga bi morala biti izrecno podana zakonska podlaga.
ZPP člen 312, 350, 350/3. OZ člen 1013, 1018, 1019, 1019/2, 1019/3, 1022.
poroštvo - solidarno poroštvo - razmerje med upnikom in porokom - stečaj glavnega dolžnika - prekoračitev zahtevka - meje preizkusa sodbe prve stopnje
Ne gre za prekoračitev zahtevka, kadar sodišče sámo obveznost tožene stranke kot poroka omeji z obveznostjo glavnega dolžnika, če je ta upniku že prisojena s pravnomočno sodbo. Enak učinek ima tudi upniku priznana terjatev v stečajnem postopku glavnega dolžnika.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga – opomin – primeren rok – sodna odpoved najemne pogodbe – izpraznitev stanovanja – nesklepčnost tožbenega zahtevka
Glede na trditve tožeče stranke, so neutemeljene navedbe o nesklepčnosti tožbenega zahtevka. Iz navedenih določb SZ-1 jasno izhaja, da se v primeru spora najemna pogodba odpoveduje sodno, zato je tožeča stranka pravilno zahtevala, da se najemna pogodba odpove (in ne razveže).
razlastitev nepremičnine – odmera odškodnine – vrednost nezazidanega zemljišča – vrednost vlaganj v nezazidano zemljišče – amortizacija – zakonske zamudne obresti
Višina odškodnine za razlaščene nepremičnine se izračuna tako, da se vrednosti nezazidanega zemljišča prišteje vrednost minulih vlaganj vanje, znižana za že amortizirani del.
stečajni postopek - kapitalsko posojilo - posojilna pogodba - razlaga zakonske določbe - širjenje pomena zakonske določbe - družbeniki posojilojemalca in posojilodajalca so iste osebe
Besedni zapis določb prvega in drugega odstavka 498. člena ZGD-1 jasno poudarja, da je za prekvalifikacijo posojila v kapitalskega ključno, da v vlogi posojilodajalca nastopa družbenik (prvi odstavek) oziroma da družbenik tretji osebi (posojilodajalcu) zagotovi zavarovanje za posojilo, ki ga tretji zagotovi družbi (drugi odstavek). Nobena od predpostavk v obravnavanem primeru ni uresničena.
Posojilo je zagotovila družba, ki ni družbenica posojilojemalke (čeprav so bili družbeniki posojilojemalke in posojilodajalke iste osebe).
Namenska razlaga lahko določa le pomen jezikovnih znakov glede na namen, ki ga ima pravno določila in ne more spreminjati oziroma širiti zunanje meje zakonske določbe, torej razširjati njene veljavnosti na tretje osebe, ki niso družbeniki družbe.
vzpostavitev etažne lastnine – lastništvo spornega posameznega dela – verjetnost pravice
V skladu s 17. členom ZVEtL sodišče zaradi spornih dejstev, povezanih s predhodnim vprašanjem, ne prekine postopka za vzpostavitev etažne lastnine, temveč odloči v skladu z domnevami iz tega zakona, če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno. Ker gre za vprašanje, kdo je lastnik spornega posameznega dela, na kar se zakonske domneve iz 9. člena ZVEtL ne nanašajo, je pravilen zaključek izpodbijanega sklepa, da je za odločitev o tem vprašanju potrebna presoja, čigava pravica je bolj verjetna.
ZIZ člen 41a, 41a/1, 46, 46/4, 61, 61/4, 62, 62/2, 67, 67/1, 67/1-3, 67/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - nasprotna izvršba - navidezno izpolnjen pogoj - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - priložena menica - razveljavitev sklepa o izvršbi - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - ne bis in idem - naknadno odpadla pravna podlaga - umik predloga za izvršbo - odgovor na predlog za nasprotno izvršbo - neupravičena obogatitev
Določba 3. točke prvega odstavka 67. člena ZIZ se nanaša tudi na primere, v katerih je do upnikovega poplačila terjatve prišlo na podlagi kasneje razveljavljenega sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi priložene menice.
Če uspe dolžnik v pravdnem postopku doseči razveljavitev sklepa o izvršbi (tudi) v naložitvenem delu in zavrnitev upnikovega tožbenega zahtevka, to pomeni, da je uspel dokazati, da upnikov tožbeni zahtevek (zahtevek v predlogu za izvršbo) ni bil utemeljen, v takšnem primeru pa je upravičen do odprave zase neugodnih pravnih posledic, ki so mu nastale zaradi izvršitve sklepa o izvršbi še pred njegovo pravnomočnostjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082081
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 286b, 318, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8, 350, 350/2. OZ člen 352, 352/1, 360. ZOdvT člen 8, 8/1. ZOdvT tarifna številka 1200, 3210.
nesklepčnost tožbe – trditveno breme – neizvedba dokazov – informativni dokaz – obrazložitev zavrnitve dokaza – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti – sestava sodišča – izločitev sodnika – zahteva stranke za izločitev sodnika – pravočasnost zahteve za izločitev sodnika – zamuda ob pristopu na narok – zastaranje odškodninske terjatve – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire – stroški pravdnega postopka – skupen odgovor na pritožbo – nagrada za zastopanje več strank
Dokaz z izvedencem, ki ga je predlagala tožnica, je bil informativne narave in kot tak nedopusten, zato ga sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo. Res je sicer, da zavrnitve tega dokaza ni izrecno obrazložilo, vendar ta opustitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069765
ZZZDR člen 113. ZPP člen 21, 21/1, 406.
stiki – dodelitev otrok v vzgojo in varstvo – začasna odredba – vožnja na stike
Pravilno je stališče, da toženčev predlog za začasno odredbo glede vpisa otrok v osnovno šolo ne spada med spore iz 406. člena ZPP, ampak se nanaša na spor v zvezi z izvrševanjem roditeljske pravice.
izredno pravno sredstvo – revizija – rok za vložitev revizije – pravočasnost revizije – spori za objavo popravka objavljene informacije – nujna zadeva – sodne počitnice – tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami
Nujne zadeve, v katerih sodišče opravlja naroke in odloča v času od 15. julija do 15. avgusta in v njih v tem času procesni roki tečejo, določa 83. člen ZS neodvisno od določb posameznih zakonov. ZMed res določa posebne (krajše) roke le za postopek pred sodiščem prve stopnje in pritožbeni postopek, ne pa tudi za vložitev revizije, vendar to ne pomeni, da je postopek objave popravke nujna zadeva v smislu 83. člena ZS le do pritožbenega postopka, v postopku z izrednim pravnim sredstvom pa ne več.
pogodbena kazen - zastaranje - 3 letni zastaralni rok - sodba na podlagi stanja spisa
Triletni zastaralni rok velja za gospodarske pogodbe, za kakršno gre pri gradbeni pogodbi, sklenjeni med pravdnima strankama. Tožba je vložena po zastaranju vtoževane pogodbene kazni, tedaj pa je že prenehala pravica po sodni poti uveljavljati terjatev iz naslova pogodbene kazni. V primeru izdaje sodbe na podlagi stanja spisa je njena podlaga celotno spisovno gradivo na dan zamujenega naroka in sodišče je dejansko stanje moralo ugotavljati na podlagi trditev in izvedenih dokazov, kot jih je izvedlo do naroka, na katerem je bila predlagana izdaja sodbe po stanju spisa. Ker pa tožeča stranka na zadnji narok ni pristopila, tožena stranka pa je predlagala izdajo sodbe na podlagi stanja spisa, sodišče ni smelo več izvajati dotlej neizvedenih dokazov in tako tudi ne dopustiti in izvesti dokaz z izvedencem gradbene stroke.
V nepravdnem postopku, ki ima drugačno naravo kot pravdni, sodišče ureja razmerja med strankama, zato ni vezano izključno na predlog oziroma „zahtevek“ predlagatelja, kako naj se odloči. Stranke morajo le podati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči.
Ključno vprašanje v tem postopku je, ali je predmet delitve solastnina ali nedokončana etažna lastnina oziroma navidezna solastnina kot oblika dejanske etažne lastnine.
ZFPPIPP člen 121, 399, 406, 406/1, 406/1-1, 408, 408/2. ZPP člen 319, 319/2.
predlog za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – neizbrisano kaznivo dejanje – zavrnitev predloga za odpust obveznosti – nov predlog za odpust obveznosti – prenehanje ovire za odpust obveznosti – izbris iz kazenske evidence – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
Zgolj zaradi okoliščine zavrnitve predloga za odpust obveznosti, ki je bil podan v času, ko je obstajala ovira za odpust, dolžnik v primeru, da je ovira kasneje prenehala, ne more priti v slabši položaj, kot bi bil v primeru, da bi bil prvi predlog za odpust obveznosti podan v času, ko ne bi bilo več razloga za oviro odpusta obveznosti.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064953
OZ člen 6, 768. ZPP člen 243.
zastopanje v davčnih zadevah in pred davčnimi organi – mandatar – profesionalna skrbnost – iura novit curia
Od specializirane družbe za davčno svetovanje se ne le pričakuje poznavanje vseh procesnih in materialnih predpisov davčnega prava ter sodne prakse, temveč tudi, da opravi pojasnilno dolžnost, to je, da naročitelja pouči o o dejanskem stanju in pravnih vprašanjih ter ga opozori na vse okoliščine, ki so pomembne za uresničitev njegovih interesov, zaradi katerih je sklenil pogodbo.
V pravdnem postopku je ekonomski interes pravno nepomemben; pomemben je pravni interes (ta se pri dajatvenih in oblikovalnih tožbah domneva, posebej mora biti izkazan le v primeru ugotovitvene tožbe, če dajatveni zahtevek še ni zapadel ali v primeru, ko to določa zakon), pri čemer pomanjkanje ekonomskega interesa lahko povzroči, da ne obstaja niti pravni interes.
vzpostavitev etažne lastnine – posamezni etažni del stavbe – vpis v kataster stavb – splošni skupni del v stavbi – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine
Glede na domnevo ZVEtL, da se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po zakonu domneva, da so posamezni etažni deli stavbe samo tisti posamezni deli, ki so vpisani v katastru stavb in upoštevaje sklep GURS o vpisu stavbe v kataster stavb ter elaborat za vzpostavitev etažne lastnine, ki je bil njegov sestavni del, je pravilen zaključek, da sporni del predstavlja splošni skupni del v stavbi in ne morebiti posamezni del. Skladno s prvim odstavkom 25. člena ZVEtL pa bo lahko pritožnica po pravnomočnosti svojo morebitno lastninsko pravico uveljavljala v pravdnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0069758
URS člen 26. ZVPSBNO člen 15, 15/1. OZ člen 10, 131. ZPP člen 360, 360/1.
pravica do povračila škode – odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – duševne bolečine – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – uporaba ZVPSBNO
Sodna praksa je enotna, da predstavlja pravno podlago za vso nepremoženjsko škodo, ki je posledica prekomernega trajanja sodnega postopka, ZVPSBNO. Navedeni zakon pa določa, da je odškodninska tožba dovoljena pod pogojem, da je stranka v samem postopku izčrpala pospešitvena pravna sredstva – da je vložila nadzorstveno pritožbo, ki ji je bilo ugodeno ali rokovni predlog.
Določilo 226. člena SPZ je treba razlagati tako, da se določila o osebnih služnostih uporabljajo le glede nastanka neprave stvarne služnosti (s pravnim poslom ali s sodno odločbo). Lahko pa se neprava stvarna služnost ustanovi na podlagi priposestvovanja.
Pritožnik je bil tisti, ki je sodeloval pri ustvarjanju ugodnih pogojev za nastanek škodljive posledice, zato, četudi naklep obtoženca ni obsegal tako hudih posledic, kot so dejansko nastopile, in tudi ni bil obsojen za uboj, to ne vpliva na njegovo solidarno odgovornost za nastalo škodo. Pri skupnem delovanju več oseb je pri povzročitvi škode solidarno s povzročiteljem odgovoren tudi tisti, ki je deloval z njim povezano.