ZIZ člen 15, 38c, 38c/2, 293. ZJSRS člen 28, 28/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 39/1.
stroški izvršitelja - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - izterjava nadomestila preživnine - Javni jamstveni in preživninski sklad RS - zahteva za povrnitev stroškov - dokončen obračun - odločanje po uradni dolžnosti - potrebnost stroškov - neizveden rubež - poskus rubeža - nagrada za izvršitelja - stroški pridobitve podatkov - zahteva, da o obračunu stroškov odloči sodišče - sodni stroški - oprostitev plačila sodnih stroškov - umik predloga za izvršbo - preklic rubeža - namen določbe
Sodišče mora o obračunu izvršitelja odločati tako v primeru, ko upnik vloži zahtevo pri sodišču, da o obračunu odloči sodišče, kot tudi v primeru, ko je upnik oproščen plačila sodnih stroškov in je plačnik teh stroškov sodišče.
Ker je bila izvršiteljica o preklicu rubeža dolžnikovih premičnin obveščena štiri dni pred načrtovanim rubežem, ni upravičena do stroškov v zvezi s poskusom oprave rubeža.
prisilna poravnava - stečajni postopek - prekinitev predhodnega postopka o odločanju o začetku stečajnega postopka - dolžnikov predlog za odlog odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - zavlačevanje postopka
Dokler o začetku stečajnega postopka še ni odločeno, ima dolžnik pravico predlagati odpravo insolventnosti tudi s predlogom za postopek prisilne poravnave. Pritožbeno sklicevanje na prednost stečajnega postopka pred postopkom prisilne poravnave v smislu 140. člena ZFPPIPP je v konkretnem primeru, ko je stečajni postopek še v predhodni fazi, neutemeljeno.
V kolikor je dolžnik predlog za prisilno poravnavo vložil neposredno po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, je s tem odpadel razlog, da bi dolžnik moral uveljavljati odlog odločanja o upnikovem predlogu.
zapuščinski postopek – uvedba po uradni dolžnosti – oficiozni postopek – zavrnitev predloga upnika za uvedbo zapuščinskega postopka – stranke zapuščinskega postopka – upnik – imetnik terjatve do zapustnika – ločitev zapuščine – zahteva za ločitev zapuščine od dedičevega premoženja – nedovoljena pritožba – zavrženje pritožbe
Upnik, ki v zapuščinskem postopku priglasi svojo terjatev do zapustnika in ne zahteva ločitve zapuščine, ni stranka zapuščinskega postopka. Zato nima pravice do pritožbe zoper sklep, izdan v zapuščinskem postopku.
ZPP člen 312, 350, 350/3. OZ člen 1013, 1018, 1019, 1019/2, 1019/3, 1022.
poroštvo - solidarno poroštvo - razmerje med upnikom in porokom - stečaj glavnega dolžnika - prekoračitev zahtevka - meje preizkusa sodbe prve stopnje
Ne gre za prekoračitev zahtevka, kadar sodišče sámo obveznost tožene stranke kot poroka omeji z obveznostjo glavnega dolžnika, če je ta upniku že prisojena s pravnomočno sodbo. Enak učinek ima tudi upniku priznana terjatev v stečajnem postopku glavnega dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082081
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 286b, 318, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8, 350, 350/2. OZ člen 352, 352/1, 360. ZOdvT člen 8, 8/1. ZOdvT tarifna številka 1200, 3210.
nesklepčnost tožbe – trditveno breme – neizvedba dokazov – informativni dokaz – obrazložitev zavrnitve dokaza – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti – sestava sodišča – izločitev sodnika – zahteva stranke za izločitev sodnika – pravočasnost zahteve za izločitev sodnika – zamuda ob pristopu na narok – zastaranje odškodninske terjatve – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire – stroški pravdnega postopka – skupen odgovor na pritožbo – nagrada za zastopanje več strank
Dokaz z izvedencem, ki ga je predlagala tožnica, je bil informativne narave in kot tak nedopusten, zato ga sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo. Res je sicer, da zavrnitve tega dokaza ni izrecno obrazložilo, vendar ta opustitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
Terjatev tožnice temelji na pogodbi in je bil izveden dokazni postopek za ugotavljanje namena pogodbenih strank (ob samem sklepanju pogodbe). Zgolj osebe, ki so sklepale pogodbo, lahko izpovejo, kakšen je bil pogodbeni namen strank (ob sklepanju pogodbe).
Na narokih, kjer so se zasliševale priče, je tožnica imela prisotnega pooblaščenca. Ta bi lahko pričam postavil dodatna vprašanja, če je menil, da je to potrebno. Očitki, da sodišče pričam vprašanj glede konkretnih aktivnosti ni postavilo, tako ni na mestu.
SPZ člen 222, 223. ZPP člen 2, 2/2, 182, 182/3, 327, 327/3, 339, 339/2, 339/2-14, 356.
stvarna služnost vožnje – prenehanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi sodne odločbe – pravnomočnost odločbe – prenehanje služnosti na podlagi zakona – izpolnjenost zakonskih pogojev – dopolnilna sodba – pritožba – pritožba kot predlog za dopolnitev sodbe – eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov – primarni tožbeni zahtevek – podredni tožbeni zahtevek – vezanost sodišča na tožbeni zahtevek – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – predlog za odločanje pred drugim sodnikom – izdaja dopolnilne sodbe
Skladno z 222. členom SPZ služnost preneha z odločbo sodišča in prenehanje učinkuje s pravnomočnostjo te sodne odločbe, medtem ko po 223. členu SPZ služnost preneha po samem zakonu, v trenutku, ko se stečejo pogoji za njeno prenehanje in se s sodno odločbo to prenehanje le ugotovi. Zato sta v zahtevkih izraza „preneha“ (z odločbo) in „je prenehala“ (po samem zakonu že pred izdajo sodne odločbe).
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063214
OZ člen 183. Kodeks novinarjev Slovenije člen 5, 17.
denarna odškodnina pravni osebi - pravica do ugleda in dobrega imena - protipravnost posega - objektivna merila - pravična denarna odškodnina - objektivno in verodostojno poročanje - objava neresnic - subjektivno obarvana stališča - ustrezno opozorilo - profesionalna skrbnost - novinarska stroka - dolžnost preverjanja podatkov - legitimni interes javnosti do obveščenosti - vidnejši akterji v gospodarstvu
Pravna oseba že pojmovno ne more trpeti duševnih bolečin, zato po 183. členu OZ zadošča poseg v pravico do ugleda in dobrega imena.
V primeru, da članek že po objektivnih merilih protipravno posega v ugled in dobro ime pravne osebe, ji za takšen poseg pripada pravična denarna odškodnina.
Novinarji morajo o dogajanju poročati čim bolj objektivno in verodostojno, kadar s svojim pisanjem posegajo v pravice drugih. To pa ne pomeni, da so dolžni preprečiti objavo vsakršnih neresnic ali subjektivno obarvanih stališč - te je treba pregledno označiti.
S tem, ko je novinar navedel vire z imeni in priimki ter poskušal, čeprav neuspešno, pridobiti tudi C.-jev odziv, kar je v članku ustrezno označeno, je zadostil pogojem v zvezi s profesionalno skrbnostjo, ki velja v novinarski stroki.
Dolžnost preverjanja podatkov ni neomejena, saj bi bila kot takšna nezdružljiva z interesom javnosti do obveščenosti.
ZFPPIPP, člen 108, 108/1, 109, 119, 119/2, 119/3, 121, 128.
razrešitev upravitelja – nadomestni sklep – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka – smiselna uporaba pravil zakona, ki ureja pravdni postopek
Smiselna uporaba (drugače kot neposredna uporaba) določb posameznega zakona pomeni uporabo teh določb v obsegu in na način, ki ustreza naravi (vsebini) pravnega razmerja, ki naj se z uporabo teh določb uredi.
Upraviteljici je bila naknadno dana možnost izjave, ki pa je ni izkoristila, zato prvostopno sodišče ni imelo razloga, da, glede na vsebinsko prazne navedbe upraviteljice, sklep o razrešitvi nadomesti z nadomestnim sklepom po drugem odstavku 128. člena ZFPPIPP.
postopek osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja – zavrženje predloga – pravni interes za vodenje postopka – pogoji za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – pogojna obsodba
Prilivi na fiduciarni denarni račun ne bi zadoščali niti za plačilo stroškov postopka. V primeru, če premoženje dolžnika ne zadošča niti za stroške postopka, se lahko doseže namen postopka osebnega stečaja le, če insolventni dolžnik izpolnjuje pogoje za začetek postopka odpusta obveznosti in če nima obveznosti iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP.
Tudi v primeru, če bi se stečajni postopek začel, bi se zaradi neznatne stečajne mase končal brez razdelitve upnikom.
Vse do izbrisa obsodbe iz kazenske evidence, dolžnik ne bi imel možnosti uspešno predlagati začetka postopka odpusta obveznosti. Do takrat pa glede na njegovo premoženjsko stanje ne bi bili izpolnjeni pogoji za vodenje stečajnega postopka.
razlastitev nepremičnine – odmera odškodnine – vrednost nezazidanega zemljišča – vrednost vlaganj v nezazidano zemljišče – amortizacija – zakonske zamudne obresti
Višina odškodnine za razlaščene nepremičnine se izračuna tako, da se vrednosti nezazidanega zemljišča prišteje vrednost minulih vlaganj vanje, znižana za že amortizirani del.
kreditna pogodba – zaveza kot porok in plačnik – neposredno izvršljiv notarski zapis – identičnost terjatev
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno očita sodišču, da ni upoštevalo, da tožeča stranka že razpolaga z izvršilnim naslovom in sicer z neposredno izvršljivim notarskim zapisom in zato ni nobenih ovir, da tožeča stranka ne bi mogla predlagati izvršbe neposredno na podlagi izvršljivega notarskega zapisa.
pogodbena kazen - zastaranje - 3 letni zastaralni rok - sodba na podlagi stanja spisa
Triletni zastaralni rok velja za gospodarske pogodbe, za kakršno gre pri gradbeni pogodbi, sklenjeni med pravdnima strankama. Tožba je vložena po zastaranju vtoževane pogodbene kazni, tedaj pa je že prenehala pravica po sodni poti uveljavljati terjatev iz naslova pogodbene kazni. V primeru izdaje sodbe na podlagi stanja spisa je njena podlaga celotno spisovno gradivo na dan zamujenega naroka in sodišče je dejansko stanje moralo ugotavljati na podlagi trditev in izvedenih dokazov, kot jih je izvedlo do naroka, na katerem je bila predlagana izdaja sodbe po stanju spisa. Ker pa tožeča stranka na zadnji narok ni pristopila, tožena stranka pa je predlagala izdajo sodbe na podlagi stanja spisa, sodišče ni smelo več izvajati dotlej neizvedenih dokazov in tako tudi ne dopustiti in izvesti dokaz z izvedencem gradbene stroke.
Pri nepravi obnovi kazenskega postopka oziroma združevanja kazni iz pravnomočnih sodb izreče sodišče novo kazen (samo) na podlagi obteževalnih in olajševalnih okoliščin, ki so bile upoštevane pri odmeri kazni v rednem kazenskem postopku.
Enotna kazen za kazniva dejanja v steku mora biti v logičnem in sorazmernem odnosu tako do posameznih določenih kazni kot tudi do obsojenčeve celotne kriminalne dejavnosti.
sodno varstvo posesti – motenje posesti stvarne služnosti – petitorni spor – pravica do posesti – zadnje stanje posesti – motenje – postavitev lesenega stebra
Sodišče je napačno upoštevalo pravico do posesti in se ni osredotočilo zgolj na ugotavljanje zadnjega stanja posesti in nastalo motenje.
Prvo sodišče bi moralo ugotavljati, ali sta toženki z vgradnjo lesenega stebra na služnostno pot spremenili dotedanji način izvrševanja soposesti tožnika na spornem zemljišču in zračnem prostoru.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga – opomin – primeren rok – sodna odpoved najemne pogodbe – izpraznitev stanovanja – nesklepčnost tožbenega zahtevka
Glede na trditve tožeče stranke, so neutemeljene navedbe o nesklepčnosti tožbenega zahtevka. Iz navedenih določb SZ-1 jasno izhaja, da se v primeru spora najemna pogodba odpoveduje sodno, zato je tožeča stranka pravilno zahtevala, da se najemna pogodba odpove (in ne razveže).
ZNP člen 19, 20, 118, 118/3. SPZ člen 70, 110, 110/1.
delitev stvari v solastnini – vzpostavitev etažne lastnine – prekinitev postopka
Vsak solastnik nepremičnine lahko zahteva, da sodišče v nepravdnem postopku razdeli solastnino na nepremičnini v etažno lastnino, če je takšna delitev mogoča. Odločbo o nastanku etažne lastnine izda sodišče, če je takšna delitev pravno in dejansko izvedljiva. Glede na višino deležev si v postopku prizadeva, da solastniki dobijo v naravi tisti posamezni del, za katerega izkažejo upravičen interes.
obnova postopka - obnovitveni razlog - stvarna legitimacija za postopek izdaje naloga za izpraznitev poslovnih prostorov - nova dejstva in dokazi - sklep o dedovanju - pogoj vzajemnosti - odgovor na pritožbo zoper sklep
Novega dejstva ne more predstavljati razveljavitvena odločba Vrhovnega sodišča, pač pa kvečjemu morebitna drugačna – nova dejstva, ugotovljena v sklepu o dedovanju, ki bo izdan v ponovljenem zapuščinskem postopku. Če bi se izkazalo, da tožnica zaradi izostalega pogoja vzajemnosti ni dedno sposobna, bi šele to lahko predstavljalo osnovo za ocenjevanje pogojev za obnovo postopka.
Vprašanje stvarne legitimacije ni predhodno vprašanje, pač pa stvar materialnega prava, o katerem se odloči s sodbo. Če je bilo o njem napačno odločeno, gre za zmotno uporabo materialnega prava, kar pa ne predstavlja obnovitvenega razloga.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-2. ZDavP-2 člen 96, 96/1.
poplačilo upnikov – sklep o poplačilu – prednost pri poplačilu – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – zamudne obresti – prednostno poplačilo zamudnih obresti iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – stroški izvršilnega postopka
Določba 2. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ izrecno govori le o davščinah, ne pa tudi o zamudnih obrestih, tako da že iz gramatikalne razlage določbe izhaja, da se kot prednostno poplača le znesek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča kot davščina, ki obremenjuje prodano nepremičnino, ne pa tudi pripadajoče zamudne obresti.