ZPP člen 312, 350, 350/3. OZ člen 1013, 1018, 1019, 1019/2, 1019/3, 1022.
poroštvo - solidarno poroštvo - razmerje med upnikom in porokom - stečaj glavnega dolžnika - prekoračitev zahtevka - meje preizkusa sodbe prve stopnje
Ne gre za prekoračitev zahtevka, kadar sodišče sámo obveznost tožene stranke kot poroka omeji z obveznostjo glavnega dolžnika, če je ta upniku že prisojena s pravnomočno sodbo. Enak učinek ima tudi upniku priznana terjatev v stečajnem postopku glavnega dolžnika.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - priložena menica - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovori po meničnem pravu - ugovor litispendence
Dolžnik sicer v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi priložene menice ni izrecno uveljavljal ugovorov po meničnem pravu. Toda po presoji pritožbenega sodišča je smiselno uveljavljan ugovor litispendence kot procesni ugovor take narave, da je treba sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljaviti v dovolitvenem delu, postopek pa nadaljevati kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Ali je litispendenca podana ali ne, pa bo presojalo sodišče v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082081
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 286b, 318, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8, 350, 350/2. OZ člen 352, 352/1, 360. ZOdvT člen 8, 8/1. ZOdvT tarifna številka 1200, 3210.
nesklepčnost tožbe – trditveno breme – neizvedba dokazov – informativni dokaz – obrazložitev zavrnitve dokaza – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti – sestava sodišča – izločitev sodnika – zahteva stranke za izločitev sodnika – pravočasnost zahteve za izločitev sodnika – zamuda ob pristopu na narok – zastaranje odškodninske terjatve – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire – stroški pravdnega postopka – skupen odgovor na pritožbo – nagrada za zastopanje več strank
Dokaz z izvedencem, ki ga je predlagala tožnica, je bil informativne narave in kot tak nedopusten, zato ga sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo. Res je sicer, da zavrnitve tega dokaza ni izrecno obrazložilo, vendar ta opustitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
ZFPPIPP, člen 108, 108/1, 109, 119, 119/2, 119/3, 121, 128.
razrešitev upravitelja – nadomestni sklep – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka – smiselna uporaba pravil zakona, ki ureja pravdni postopek
Smiselna uporaba (drugače kot neposredna uporaba) določb posameznega zakona pomeni uporabo teh določb v obsegu in na način, ki ustreza naravi (vsebini) pravnega razmerja, ki naj se z uporabo teh določb uredi.
Upraviteljici je bila naknadno dana možnost izjave, ki pa je ni izkoristila, zato prvostopno sodišče ni imelo razloga, da, glede na vsebinsko prazne navedbe upraviteljice, sklep o razrešitvi nadomesti z nadomestnim sklepom po drugem odstavku 128. člena ZFPPIPP.
ZNP člen 19, 20, 118, 118/3. SPZ člen 70, 110, 110/1.
delitev stvari v solastnini – vzpostavitev etažne lastnine – prekinitev postopka
Vsak solastnik nepremičnine lahko zahteva, da sodišče v nepravdnem postopku razdeli solastnino na nepremičnini v etažno lastnino, če je takšna delitev mogoča. Odločbo o nastanku etažne lastnine izda sodišče, če je takšna delitev pravno in dejansko izvedljiva. Glede na višino deležev si v postopku prizadeva, da solastniki dobijo v naravi tisti posamezni del, za katerega izkažejo upravičen interes.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063214
OZ člen 183. Kodeks novinarjev Slovenije člen 5, 17.
denarna odškodnina pravni osebi - pravica do ugleda in dobrega imena - protipravnost posega - objektivna merila - pravična denarna odškodnina - objektivno in verodostojno poročanje - objava neresnic - subjektivno obarvana stališča - ustrezno opozorilo - profesionalna skrbnost - novinarska stroka - dolžnost preverjanja podatkov - legitimni interes javnosti do obveščenosti - vidnejši akterji v gospodarstvu
Pravna oseba že pojmovno ne more trpeti duševnih bolečin, zato po 183. členu OZ zadošča poseg v pravico do ugleda in dobrega imena.
V primeru, da članek že po objektivnih merilih protipravno posega v ugled in dobro ime pravne osebe, ji za takšen poseg pripada pravična denarna odškodnina.
Novinarji morajo o dogajanju poročati čim bolj objektivno in verodostojno, kadar s svojim pisanjem posegajo v pravice drugih. To pa ne pomeni, da so dolžni preprečiti objavo vsakršnih neresnic ali subjektivno obarvanih stališč - te je treba pregledno označiti.
S tem, ko je novinar navedel vire z imeni in priimki ter poskušal, čeprav neuspešno, pridobiti tudi C.-jev odziv, kar je v članku ustrezno označeno, je zadostil pogojem v zvezi s profesionalno skrbnostjo, ki velja v novinarski stroki.
Dolžnost preverjanja podatkov ni neomejena, saj bi bila kot takšna nezdružljiva z interesom javnosti do obveščenosti.
ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI
VSL0063212
ZOZP člen 20. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
obvezno zavarovanje v prometu - povrnitev škode - denarna odškodnina - neposredni zahtevek zoper zavarovalnico - totalna škoda - enakovredno vozilo - vrednost razbitine - DDV
Po sistemu "totalne škode" se škoda prizna v višini, ki oškodovancu omogoča nakup enakovrednega vozila, pri čemer se od nje odšteje vrednost razbitine oziroma rešenih delov vozila, če jih oškodovanec obdrži.
Od odškodnine se ne obračunava in ne plačuje davek na dodano vrednost (DDV).
stečajni postopek - kapitalsko posojilo - posojilna pogodba - razlaga zakonske določbe - širjenje pomena zakonske določbe - družbeniki posojilojemalca in posojilodajalca so iste osebe
Besedni zapis določb prvega in drugega odstavka 498. člena ZGD-1 jasno poudarja, da je za prekvalifikacijo posojila v kapitalskega ključno, da v vlogi posojilodajalca nastopa družbenik (prvi odstavek) oziroma da družbenik tretji osebi (posojilodajalcu) zagotovi zavarovanje za posojilo, ki ga tretji zagotovi družbi (drugi odstavek). Nobena od predpostavk v obravnavanem primeru ni uresničena.
Posojilo je zagotovila družba, ki ni družbenica posojilojemalke (čeprav so bili družbeniki posojilojemalke in posojilodajalke iste osebe).
Namenska razlaga lahko določa le pomen jezikovnih znakov glede na namen, ki ga ima pravno določila in ne more spreminjati oziroma širiti zunanje meje zakonske določbe, torej razširjati njene veljavnosti na tretje osebe, ki niso družbeniki družbe.
razlastitev nepremičnine – odmera odškodnine – vrednost nezazidanega zemljišča – vrednost vlaganj v nezazidano zemljišče – amortizacija – zakonske zamudne obresti
Višina odškodnine za razlaščene nepremičnine se izračuna tako, da se vrednosti nezazidanega zemljišča prišteje vrednost minulih vlaganj vanje, znižana za že amortizirani del.
pobot - pobotna izjava - prejemna teorija - vročanje
Pri uporabi 312. člena OZ oz. ugotavljanju učinkovanja pobotne izjave je potrebno izhajati iz prejemne teorije. Kadar je izjava poslana naslovniku s priporočeno pošto, pa naslovnika ni doma, je pomembno, da je naslovniku omogočeno, da pošiljko prevzame naknadno, to pa je glede na pravila vročanja po pošti doseženo z obvestilom o prispeli pošiljki, ki ga obvešča, da pošiljko lahko prevzame na pošti. V konkretni zadevi toženec po podatkih spisa ni prerekal navedb, da mu je bila pobotna izjava poslana priporočeno po pošti 19.2.2015 in da poštne pošiljke glede na vsebino ovojnice ni dvignil. S tem mu je bilo omogočeno, da se s pošiljko seznani, pri čemer kakšnih ovir v tej zvezi toženec ni zatrjeval. Če je sam brez tehtnega razloga opustil seznanitev, čeprav je imel možnost zanjo, mu zdaj to ne more biti v korist, kot po drugi strani za tožnika kot pošiljalca, ki je ustrezno ravnal, ne more imeti negativnih posledic.
poenostavljena prisilna poravnava – nepopolna zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave
Sodišče zavrne predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, če predlagatelj v nepodaljšljivem roku osmih dni po prejemu sklepa o dopolnitvi nepopolne zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, te ne dopolni.
Postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki je v fazi, kot je obravnavana, ni mogoče podaljševati z namenom, da se doseže zahtevano soglasje za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069751
OZ člen 567, 568. ZPP člen 365. ZST-1 člen 17.
zakonito dedovanje – obseg zapuščine – pogodba o preužitku – spor med dedičem in tretjo osebo – preklic dvostranskega pravnega posla – razveljavitev pogodbe – količnik za odmero sodne takse
Zapuščinsko sodišče je pri ugotavljanju obsega zapuščine pravilno upoštevalo pogodbo o preužitku, ustrezno sklenjeno v obliki notarskega zapisa. Če dediča menita, da je pogodba o preužitku neveljavna, ker jo je zapustnica za časa življenja preklicala, in da torej sporna nepremičnina sodi v zapuščino, bosta morala za razveljavitev te pogodbe sprožiti drug ustrezen postopek, saj pogodba velja, dokler ni razveljavljena. Preklic dvostranskega pravnega posla s strani ene od pogodbenih strank namreč ne povzroči samodejno prenehanja njegove veljavnosti.
Ker je tožeča stranka predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika, je sodišče prve stopnje pravilno nameravalo zaslišati tudi zakonitega zastopnika tožene stranke (drugi odstavek 258. člena ZPP). Le tako bi bilo namreč zagotovljeno procesno ravnotežje in enakost orožij pravdnih strank. V zvezi z zaslišanjem priče B. B. pa tožena stranka ni zadostila standardu obrazloženosti dokaznega predloga, saj ni navedla, katero dejstvo naj bi se s tem dokazom ugotavljalo (236. člen ZPP). Glede na to, da dokazni predlog z zaslišanjem navedene priče ni bil ustrezno substanciran, njene nezadostne aktivnosti ni moglo nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo (7. člen ZPP).
Vsebina izpodbijanega sklepa je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta elaborata geodetskih storitev za vpis stavb v kataster stavb in za evidentiranje parcelacije parcel in določitve zemljišča pod stavbo, ki ju je izdelal sodni izvedenec za geodezijo, primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in pa zahteva naložena Geodetski upravi RS, da v roku enega meseca spremembe v zemljiškem katastru ter katastru stavb evidentira. Ker pritožnica te odločitve oziroma ugotovitev, ki jih je v zvezi z njo podalo sodišče prve stopnje, ne izpodbija ustrezno, navedbe, ki jih je v pritožbi podala, za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa niso relevantne, zaradi česar pritožba ni utemeljena.
Sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino, ki predvideva plačilo kupnine v denarju, četudi po obrokih, tudi po presoji sodišča druge stopnje, sama po sebi še ne povzroči zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, zaradi česar objektivni pogoj izpodbojnosti ni podan.
Vendar pa tožeča stranka tudi trdi, da je bila tožena stranka ustanovljena z namenom preprečiti upnikom tožeče stranke, da bi se lahko poplačali iz premoženja, ki je predmet tega spora, in da namen izpodbijanega posla ni bil prenos lastninske pravice proti plačilu kupnine, temveč skrivanje premoženja pred upniki. V sodni praksi se je uveljavilo stališče, da je pogodba, ki je sklenjena z namenom izigrati upnike, v nasprotju z moralnimi načeli, kar pomeni nedopustno kavzo. V tej smeri sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega stanja.
izredno pravno sredstvo – revizija – rok za vložitev revizije – pravočasnost revizije – spori za objavo popravka objavljene informacije – nujna zadeva – sodne počitnice – tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami
Nujne zadeve, v katerih sodišče opravlja naroke in odloča v času od 15. julija do 15. avgusta in v njih v tem času procesni roki tečejo, določa 83. člen ZS neodvisno od določb posameznih zakonov. ZMed res določa posebne (krajše) roke le za postopek pred sodiščem prve stopnje in pritožbeni postopek, ne pa tudi za vložitev revizije, vendar to ne pomeni, da je postopek objave popravke nujna zadeva v smislu 83. člena ZS le do pritožbenega postopka, v postopku z izrednim pravnim sredstvom pa ne več.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082174
OZ člen 311. ZPP člen 319, 319/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZFPPIPP člen 261, 261/4, 263, 264.
pobot – začetek stečajnega postopka – pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka – terjatev zaradi odprave napak – jamčevalni zahtevek – nastanek terjatve – procesni pobot – prepoved pobota – prijava terjatev v stečajni postopek – zavrnitev dokaznega predloga – zaslišanje izvedenca – načelo kontradiktornosti
Terjatev iz naslova stroškov za odpravo napak ne nastane šele s trenutkom, ko so napake dejansko odpravljene (zaradi česar bi bilo pravno pomembno, katere napake je tožena stranka že sama odpravila in katerih ni). Gre namreč za obliko uveljavljanja jamčevalnega zahtevka – ta pa nastane s trenutkom, ko se napaka pojavi.
Zmotno je stališče, da terjatev, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, ni mogoče pobotati. Res je sicer, da so v 263. in 264. členu ZFPPIPP določeni primeri, ko pobot ni dopusten, vendar v konkretnem primeru ne gre za tak primer (za takšne terjatve). Terjatev stečajnega dolžnika (tožeče stranke) za plačilo opravljenih del je namreč nastala pred začetkom stečajnega postopka, del terjatve upnika (tožene stranke) iz naslova stroškov za odpravo napak pa je nastala po začetku stečajnega postopka (ko so se pojavile napake), česar pa ZFPPIPP – ko govori o prepovedi pobota terjatev – ne ureja, zaradi česar se še vedno uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava (311. člen Obligacijskega zakonika), oziroma pravila o procesnem pobotu iz ZPP (tretji odstavek 319. člena ZPP), kot v konkretnem primeru, ko je tožena stranka terjatve uveljavljala v procesni pobot.
spor o pristojnosti – tožba za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – subjektiviteta pravdnih strank – dokaz o dolžnikovi lastnini
V primeru odločanja o zahtevku v petem odstavku 168. člena ZIZ gre lahko za spor o stvarni pravici kot predhodnem vprašanju vpisa v zemljiško knjigo. Ker je v zadevi šest toženih strank, le ena pa je pravna oseba, je glede na vrsto spora pristojno okrajno sodišče (drugi odstavek 481. člena ZPP).
Čeprav tožena stranka ni imela druge možnosti za zavarovanje svojih pravnih interesov, kot da je v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijavila ločitvene pravice na nepremičninah, glede katerih je bilo kasneje ugotovljeno, da na njih obstaja izločitvena pravica drugih upnikov, teh navedb in okoliščin ni mogoče šteti kot takšnih, zaradi katerih bi bilo mogoče tožeči stranki pripisati krivdo za povzročitev pravdnih stroškov in o celotnih stroških postopka odločati po načelu krivde. Tožena stranka bi namreč lahko: 1. ugovarjala obstoju izločitvenih pravic v stečajnem postopku, vendar kot sama navaja v pritožbah, je ocenila, da bi to bilo z vidika varovanja njenih pravnih koristi brez učinka, zato tako ni ravnala; 2. po objavi končnega seznama preizkušenih terjatev umaknila prijavo ločitvenih pravic na nepremičninah, naštetih v I. točki izreka sodbe prve stopnje; ali 3. takoj po vložitvi tožbe pripoznala tožbeni zahtevek tožeče stranke, s čimer bi se izognila obveznosti povračila pravdnih stroškov tožeče stranke in bi celo bila upravičena do povračila svojih pravdnih stroškov s strani tožeče stranke.
Zavarovanec mora o nastalem zavarovalnem primeru zavarovalnico obvestiti. Zato je treba pritrditi pritožnici, da zavarovalnica ni mogla priti v zamudo, preden se tožnik ni izjasnil, ali zahteva izplačilo zavarovalnine iz naslova zavarovalne pogodbe AO+ zavarovanja ali iz naslova obveznega zavarovanja voznice.
Predpravdni stroški so za pravdo potrebni le ob izpolnjenem kriteriju neposredne zveze s predmetom spora.