USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO
VSL0064918
URS člen 39. OZ člen 134, 178.
prepoved posegov v človekove pravice – objava sodbe in opravičila – ugled – dobro ime – svoboda izražanja – širjenje neresničnih trditev o županu – župan
Ali je treba presojati zgolj naslov članka ali kontekst celotnega članka je odvisno od tega, kakšen je sporočilni pomen besedila oz. njegovega dela. Sporočilni pomen v obravnavani zadevi ni pomensko odprt, in prav izpostavljeni deli imajo negativno konotacijo, saj se pravno osebo, ki mora zastopati javne interese oz. interese občanov, prikazuje kot samovoljno, neetično, koruptivno - delujočo le v korist posameznikov, čeprav za to ni nikakršnih indicev ali dokazov. V članku so sporne izjave zapisane kot dejstva, toženka pa ni izkazala, da je utemeljeno verjela v resničnost očitanega. Njeno ravnanje tako presega mejo dopustnega izvrševanja pravice do svobode izražanja, zato je poseg v to pravico utemeljen.
ZFPPIPP člen 121, 399, 406, 406/1, 406/1-1, 408, 408/2. ZPP člen 319, 319/2.
predlog za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – neizbrisano kaznivo dejanje – zavrnitev predloga za odpust obveznosti – nov predlog za odpust obveznosti – prenehanje ovire za odpust obveznosti – izbris iz kazenske evidence – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
Zgolj zaradi okoliščine zavrnitve predloga za odpust obveznosti, ki je bil podan v času, ko je obstajala ovira za odpust, dolžnik v primeru, da je ovira kasneje prenehala, ne more priti v slabši položaj, kot bi bil v primeru, da bi bil prvi predlog za odpust obveznosti podan v času, ko ne bi bilo več razloga za oviro odpusta obveznosti.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064953
OZ člen 6, 768. ZPP člen 243.
zastopanje v davčnih zadevah in pred davčnimi organi – mandatar – profesionalna skrbnost – iura novit curia
Od specializirane družbe za davčno svetovanje se ne le pričakuje poznavanje vseh procesnih in materialnih predpisov davčnega prava ter sodne prakse, temveč tudi, da opravi pojasnilno dolžnost, to je, da naročitelja pouči o o dejanskem stanju in pravnih vprašanjih ter ga opozori na vse okoliščine, ki so pomembne za uresničitev njegovih interesov, zaradi katerih je sklenil pogodbo.
zapuščinski postopek – uvedba po uradni dolžnosti – oficiozni postopek – zavrnitev predloga upnika za uvedbo zapuščinskega postopka – stranke zapuščinskega postopka – upnik – imetnik terjatve do zapustnika – ločitev zapuščine – zahteva za ločitev zapuščine od dedičevega premoženja – nedovoljena pritožba – zavrženje pritožbe
Upnik, ki v zapuščinskem postopku priglasi svojo terjatev do zapustnika in ne zahteva ločitve zapuščine, ni stranka zapuščinskega postopka. Zato nima pravice do pritožbe zoper sklep, izdan v zapuščinskem postopku.
obnova postopka - obnovitveni razlog - stvarna legitimacija za postopek izdaje naloga za izpraznitev poslovnih prostorov - nova dejstva in dokazi - sklep o dedovanju - pogoj vzajemnosti - odgovor na pritožbo zoper sklep
Novega dejstva ne more predstavljati razveljavitvena odločba Vrhovnega sodišča, pač pa kvečjemu morebitna drugačna – nova dejstva, ugotovljena v sklepu o dedovanju, ki bo izdan v ponovljenem zapuščinskem postopku. Če bi se izkazalo, da tožnica zaradi izostalega pogoja vzajemnosti ni dedno sposobna, bi šele to lahko predstavljalo osnovo za ocenjevanje pogojev za obnovo postopka.
Vprašanje stvarne legitimacije ni predhodno vprašanje, pač pa stvar materialnega prava, o katerem se odloči s sodbo. Če je bilo o njem napačno odločeno, gre za zmotno uporabo materialnega prava, kar pa ne predstavlja obnovitvenega razloga.
kršitev pogodbe – poslovna odškodninska odgovornost – splošni pogoji pogodbe – izvedba transakcije brez predhodne avtorizacije tožeče stranke – splošno znano dejstvo pri prometu s plačilnimi karticami
Tožena stranka je s podpisom pogodbe sprejela zavezo, da bo pri sprejemu plačil s kartico X ravnala po navodilih, ki jih prejme od banke in so sestavni del te pogodbe.
Tožena stranka je Pogodbo kršila s tem, da ni pridobila avtorizacije za vsako od spornih transakcij od tožeče stranke, čeprav bi ji moralo biti znano, da avtorizacija predstavlja odobritev tožeče stranke k vsaki transakciji, ki ga prodajno mesto ne more in ne sme nadomestiti.
OZ posebne (na primer pisne) oblike za obvestilo o napaki ne določa. Zato kupec lahko veljavno izpolni obveznost obvestiti prodajalca o napaki tudi z ustnim obvestilom.
Sodišče mora v okviru presoje, ali je dotični strokovnjak ravnal z zadostno skrbnostjo, ugotoviti, ali se njegovo ravnanje ujema s tipičnim ravnanjem v stroki. To je razvidno iz pravil stroke, ob pomanjkanju slednjih pa je treba izhajati iz ustaljene prakse strokovnjakov iste stroke, ki je nujno pogojena s prostorom in časom. Prvostopenjsko sodišče je v ta namen pravilno ugotavljalo, ali je v zadevnem času obstajala ustaljena praksa notarjev v primeru izgubljene kupoprodajne pogodbe z overjenim podpisom prodajalca oziroma v zvezi s tem, ali so notarji dopuščali overjanje več izvodov pogodbe.
ZIZ člen 238f, 238f/6. ZPP člen 411, 411/1, 411/3.
odlog izvršbe – izvršitev odločbe o osebnih stikih – učinki začasne odredbe – začasna odredba izdana med postopkom v sporu iz razmerja med starši in otroki – odnos med izvršilnim postopkom in postopkom spremembe odločbe o stikih
Če je temu tako (ne glede na pritožbeno zatrjevan ugovor zoper sklep o zavarovanju, saj ugovor ne zadrži izvršitve sklepa; primerjaj 239. člen v zvezi z 9. členom ZIZ), je bil režim stikov od dne izdaje začasne odredbe naprej spremenjen oziroma podlaga za izvrševanje osebnih stikov začasno, v okviru trajanja začasne odredbe, ni več sedaj veljavni izvršilni naslov N 196/2011 temveč začasna odredba. Tu se vidi posebnost izvršbe za izvršitev stikov, kjer gre za trajno obveznostno razmerje.
Dejstvo je, da se v tem postopku odpira vprašanje izvršitve sklepov o denarni kazni (kar je očiten namen upnikove pritožbe), izterjava le-te pa ni dopustna, ker bi predstavljalo siljenje dolžnice k izvrševanju stikov z vsebino, kot je določena v izvršilnem naslovu oziroma v sklepu o izvršbi, kar pa glede na kasneje sprejeto začasno odločitev v postopku spremembe stikov začasno ni dopustno. Če stiki v času trajanja začasne odredbe ne bodo realizirani, bo sodišče v postopku zavarovanja izvajalo prisilo z denarno kaznijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075234
OZ člen 649. ZPP člen 8. Posebne gradbene uzance (PGU) uzanca 9, 9-8, 35.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - dodatna dela - dokazni standard - prepričanje - gotovost
Nerazumljivo je stališče pritožbe, da bi sodišče moralo z gotovostjo ugotoviti obstoj presežnih del, saj je pri vsebinskih odločitvah v pravdnem postopku potrebno uporabiti dokazni standard prepričanja, o katerem govorimo, ko o resničnosti določenega pravnorelevantnega dejstva ne dvomi noben razumen oziroma izkušen človek.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069751
OZ člen 567, 568. ZPP člen 365. ZST-1 člen 17.
zakonito dedovanje – obseg zapuščine – pogodba o preužitku – spor med dedičem in tretjo osebo – preklic dvostranskega pravnega posla – razveljavitev pogodbe – količnik za odmero sodne takse
Zapuščinsko sodišče je pri ugotavljanju obsega zapuščine pravilno upoštevalo pogodbo o preužitku, ustrezno sklenjeno v obliki notarskega zapisa. Če dediča menita, da je pogodba o preužitku neveljavna, ker jo je zapustnica za časa življenja preklicala, in da torej sporna nepremičnina sodi v zapuščino, bosta morala za razveljavitev te pogodbe sprožiti drug ustrezen postopek, saj pogodba velja, dokler ni razveljavljena. Preklic dvostranskega pravnega posla s strani ene od pogodbenih strank namreč ne povzroči samodejno prenehanja njegove veljavnosti.
Ker je tožeča stranka predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika, je sodišče prve stopnje pravilno nameravalo zaslišati tudi zakonitega zastopnika tožene stranke (drugi odstavek 258. člena ZPP). Le tako bi bilo namreč zagotovljeno procesno ravnotežje in enakost orožij pravdnih strank. V zvezi z zaslišanjem priče B. B. pa tožena stranka ni zadostila standardu obrazloženosti dokaznega predloga, saj ni navedla, katero dejstvo naj bi se s tem dokazom ugotavljalo (236. člen ZPP). Glede na to, da dokazni predlog z zaslišanjem navedene priče ni bil ustrezno substanciran, njene nezadostne aktivnosti ni moglo nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo (7. člen ZPP).
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Trditveno in dokazno breme o tem je na strani tožeče stranke, ki mora že v izjavi o umiku tožbe (oziroma v zahtevi za povrnitev stroškov) izrecno navesti, da tako ravna, ker je nasprotna stranka izpolnila zahtevek.
Direktne emisije, ki so brez pravnega naslova, so vedno prepovedane, tudi takrat, ko ne presegajo krajevno običajne mere oziroma, ko ne povzročajo znatnejše škode.
Ob nesporni ugotovitvi, da se odtekanje meteornih voda s strehe na isti način izvaja že vsaj od leta 1980 ter da se je tožnik izvrševanju služnosti uprl šele v letu 2013, torej je od začetka izvrševanja služnosti že poteklo 20 let, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka priposestvovala služnostno pravico odtekanja meteornih voda na takšen način in je s tem pridobila pravni naslov za uporabo nepremičnine tožnika v tem obsegu.
Pritožbena trditev, da naj bi se pravdni stranki po vložitvi tožbe pogodili za plačilo le polovice s tožbo zahtevanega zneska, po vsebini predstavlja ugovor ugasle terjatve.
najemna pogodba – poslovni prostori – odklop električne energije – plačilo najemnine – plačilo uporabnine – ugovor krajevne pristojnosti
Toženec ni trdil, da bi pozval tožnika, da v primernem roku zagotovi ponoven priklop električne energije (primerjaj 16. člen ZPSPP), razen tega pa ni prerekal trditve tožnika, da je toženec uporabljal najete poslovne prostore za opravljanje svoje poslovne dejavnosti. Toženec je zato dolžan plačati tožniku najemnino z ostalimi stroški v času trajanja najemnega razmerja.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064901
SPZ člen 96. OZ člen 193, 198. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
uporabnina – uporaba tuje stvari – stanovanjski stroški – stroški zavarovanja – zamuda – razlogi – dokazna ocena
Ker sodba kljub nasprotujočima stališčema strank nima razlogov o tem, kdaj je toženec prišel v zamudo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V pravdnem postopku je ekonomski interes pravno nepomemben; pomemben je pravni interes (ta se pri dajatvenih in oblikovalnih tožbah domneva, posebej mora biti izkazan le v primeru ugotovitvene tožbe, če dajatveni zahtevek še ni zapadel ali v primeru, ko to določa zakon), pri čemer pomanjkanje ekonomskega interesa lahko povzroči, da ne obstaja niti pravni interes.
vzpostavitev etažne lastnine – posamezni etažni del stavbe – vpis v kataster stavb – splošni skupni del v stavbi – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine
Glede na domnevo ZVEtL, da se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po zakonu domneva, da so posamezni etažni deli stavbe samo tisti posamezni deli, ki so vpisani v katastru stavb in upoštevaje sklep GURS o vpisu stavbe v kataster stavb ter elaborat za vzpostavitev etažne lastnine, ki je bil njegov sestavni del, je pravilen zaključek, da sporni del predstavlja splošni skupni del v stavbi in ne morebiti posamezni del. Skladno s prvim odstavkom 25. člena ZVEtL pa bo lahko pritožnica po pravnomočnosti svojo morebitno lastninsko pravico uveljavljala v pravdnem postopku.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0075624
ZOdvT člen 20, 20/1. ZOdvT tarifna številka 1200, 3103. ZPP člen 44, 44/3, 154, 154/1, 154/2, 154/3.
obseg zapuščine - neveljavnost oporoke - uveljavljanje dveh zahtevkov - zahtevki nedenarne narave - vrednost spornega predmeta - stroški postopka - uspeh v pravdi - delni uspeh - nagrada za narok - odpoved zahtevka - zastopanje več strank
Uspeha strank zlasti pri nedenarnih zahtevkih, kakršna sta bila tožbena zahtevka v obravnavani zadevi, ni mogoče ocenjevati le matematično, pač pa upoštevaje vse okoliščine primera
Tudi za izvedbo naroka, na katerem se postopek konča z odpovedjo zahtevka, odvetniku pripada nagrada za narok.