vzpostavitev etažne lastnine – posamezni etažni del stavbe – vpis v kataster stavb – splošni skupni del v stavbi – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine
Glede na domnevo ZVEtL, da se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po zakonu domneva, da so posamezni etažni deli stavbe samo tisti posamezni deli, ki so vpisani v katastru stavb in upoštevaje sklep GURS o vpisu stavbe v kataster stavb ter elaborat za vzpostavitev etažne lastnine, ki je bil njegov sestavni del, je pravilen zaključek, da sporni del predstavlja splošni skupni del v stavbi in ne morebiti posamezni del. Skladno s prvim odstavkom 25. člena ZVEtL pa bo lahko pritožnica po pravnomočnosti svojo morebitno lastninsko pravico uveljavljala v pravdnem postopku.
narok za glavno obravnavo – vročitev vabila na narok – vročitev s fikcijo – odsotnost stranke – neaktivnost stranke – uveljavljanje procesnih kršitev – nesubstanciran dokazni predlog
Stranka ne more uspešno uveljavljati kršitve procesnih pravic, kadar je to mogoče pripisati njeni lastni neaktivnosti, kot je neodzivnost na vabilo na narok in ne prihod nanj.
Terciarni strah ni pravno priznana oblika škode, ki bi se upoštevala pri odškodnini za strah. V določenih primerih gre lahko za dalj časa trajajočo nevšečnost, v drugih primerih pa za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, a le če je intenzivnost dovolj velika in če oškodovanec zaradi tega duševno trpi. Tožnik trdi, da ne upa več čistiti konjskih kopit, a gre le za majhno spremembo v načinu njegovega dela, saj še vedno profesionalno jaha (tako na treningih kot tudi na tekmovanjih, in to z isto kobilo, ki je povzročila škodo), ostal je zaposlen pri zavarovanki tožene stranke in je še vedno vsakodnevno v stiku s konji. Pri svojem delu torej ni oviran, sploh pa ni zatrjeval, da prav zaradi nezmožnosti čiščenja konjskih kopit (kar morajo sedaj opravljati drugi) trpi duševne bolečine.
Določilo 226. člena SPZ je treba razlagati tako, da se določila o osebnih služnostih uporabljajo le glede nastanka neprave stvarne služnosti (s pravnim poslom ali s sodno odločbo). Lahko pa se neprava stvarna služnost ustanovi na podlagi priposestvovanja.
Sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino, ki predvideva plačilo kupnine v denarju, četudi po obrokih, tudi po presoji sodišča druge stopnje, sama po sebi še ne povzroči zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, zaradi česar objektivni pogoj izpodbojnosti ni podan.
Vendar pa tožeča stranka tudi trdi, da je bila tožena stranka ustanovljena z namenom preprečiti upnikom tožeče stranke, da bi se lahko poplačali iz premoženja, ki je predmet tega spora, in da namen izpodbijanega posla ni bil prenos lastninske pravice proti plačilu kupnine, temveč skrivanje premoženja pred upniki. V sodni praksi se je uveljavilo stališče, da je pogodba, ki je sklenjena z namenom izigrati upnike, v nasprotju z moralnimi načeli, kar pomeni nedopustno kavzo. V tej smeri sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega stanja.
OZ člen 30, 30/1, 349, 349/1, 355, 355/1, 364, 364/2.
zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - konkludentno ravnanje - opustitev dolžnika kot pripoznava dolga
Res je, da zakon dopušča, da dolžnik lahko pripozna dolg ne le z izrecno podano izjavo, temveč tudi posredno (drugi odstavek 364. člena OZ). Hkrati zakon primeroma našteva kot konkludentna ravnanja dolžnika, iz katerih naj bi izhajala pripoznava dolga: delno plačilo na račun upnika, plačilo obresti ali zagotovitev zavarovanja. Že iz navedenih primerov, ki jih primeroma opredeljuje zakon v smislu konkludentnega ravnanja dolžnika, ki naj bi imela za posledico pretrganje zastaranja dolga, je razvidno, da je zakonodajalec takšne učinke pripisal zgolj aktivnemu ravnanju samega dolžnika. Opustitvenemu ravnanju dolžnika, ki se ni odzval na s strani tožeče stranke enostransko prikazano višino terjatev v svojih knjigovodskih evidencah, zato ni mogoče pripisati učinka pripoznave dolga v smislu drugega odstavka 364. člena OZ. Tudi sicer v pogodbenem pravu molku naslovnika ni mogoče pripisati učinka sprejema ponudbe (prvi odstavek 30. člena OZ). Za učinek molka tožene stranke v smislu pripoznave dolga bi morala biti izrecno podana zakonska podlaga.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064901
SPZ člen 96. OZ člen 193, 198. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
uporabnina – uporaba tuje stvari – stanovanjski stroški – stroški zavarovanja – zamuda – razlogi – dokazna ocena
Ker sodba kljub nasprotujočima stališčema strank nima razlogov o tem, kdaj je toženec prišel v zamudo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069765
ZZZDR člen 113. ZPP člen 21, 21/1, 406.
stiki – dodelitev otrok v vzgojo in varstvo – začasna odredba – vožnja na stike
Pravilno je stališče, da toženčev predlog za začasno odredbo glede vpisa otrok v osnovno šolo ne spada med spore iz 406. člena ZPP, ampak se nanaša na spor v zvezi z izvrševanjem roditeljske pravice.
osebni stečaj – procesna sposobnost – zastopanje – zakoniti zastopnik – stečajni upravitelj
Ker tožnika, ki je bil ob vložitvi tožbe v osebnem stečaju, ni zastopal stečajni upravitelj, je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 312, 350, 350/3. OZ člen 1013, 1018, 1019, 1019/2, 1019/3, 1022.
poroštvo - solidarno poroštvo - razmerje med upnikom in porokom - stečaj glavnega dolžnika - prekoračitev zahtevka - meje preizkusa sodbe prve stopnje
Ne gre za prekoračitev zahtevka, kadar sodišče sámo obveznost tožene stranke kot poroka omeji z obveznostjo glavnega dolžnika, če je ta upniku že prisojena s pravnomočno sodbo. Enak učinek ima tudi upniku priznana terjatev v stečajnem postopku glavnega dolžnika.
Terjatev tožnice temelji na pogodbi in je bil izveden dokazni postopek za ugotavljanje namena pogodbenih strank (ob samem sklepanju pogodbe). Zgolj osebe, ki so sklepale pogodbo, lahko izpovejo, kakšen je bil pogodbeni namen strank (ob sklepanju pogodbe).
Na narokih, kjer so se zasliševale priče, je tožnica imela prisotnega pooblaščenca. Ta bi lahko pričam postavil dodatna vprašanja, če je menil, da je to potrebno. Očitki, da sodišče pričam vprašanj glede konkretnih aktivnosti ni postavilo, tako ni na mestu.
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Trditveno in dokazno breme o tem je na strani tožeče stranke, ki mora že v izjavi o umiku tožbe (oziroma v zahtevi za povrnitev stroškov) izrecno navesti, da tako ravna, ker je nasprotna stranka izpolnila zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075234
OZ člen 649. ZPP člen 8. Posebne gradbene uzance (PGU) uzanca 9, 9-8, 35.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - dodatna dela - dokazni standard - prepričanje - gotovost
Nerazumljivo je stališče pritožbe, da bi sodišče moralo z gotovostjo ugotoviti obstoj presežnih del, saj je pri vsebinskih odločitvah v pravdnem postopku potrebno uporabiti dokazni standard prepričanja, o katerem govorimo, ko o resničnosti določenega pravnorelevantnega dejstva ne dvomi noben razumen oziroma izkušen človek.
Že ljudski rek pravi: „Čisti računi, dobri prijatelji,“, torej ni prav nič nenavadno, če ob posojilu večjega zneska denarja zapišeš pogodbo, prav tako tudi ne, da denar posodiš za nizko obrestno mero (3 %) svojemu poslovnemu partnerju.
Sodišče mora v okviru presoje, ali je dotični strokovnjak ravnal z zadostno skrbnostjo, ugotoviti, ali se njegovo ravnanje ujema s tipičnim ravnanjem v stroki. To je razvidno iz pravil stroke, ob pomanjkanju slednjih pa je treba izhajati iz ustaljene prakse strokovnjakov iste stroke, ki je nujno pogojena s prostorom in časom. Prvostopenjsko sodišče je v ta namen pravilno ugotavljalo, ali je v zadevnem času obstajala ustaljena praksa notarjev v primeru izgubljene kupoprodajne pogodbe z overjenim podpisom prodajalca oziroma v zvezi s tem, ali so notarji dopuščali overjanje več izvodov pogodbe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – SODSTVO – USTAVNO PRAVO
VSL0081523
URS člen 125. ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. OZ člen 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZS člen 109, 109/1.
sorodne pravice – pravice izvajalcev – pravice proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev komercialnih fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – neupravičena pridobitev – odškodninski zahtevek – višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – monopolni položaj kolektivne organizacije – omejitev pogodbene avtonomije – dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) – povrnitev škode – civilna kazen – stroški terenskega preverjanja – vezanost sodnika na ustavo in zakon – enotna sodna praksa – odstop od ustaljene sodne prakse – pravna varnost
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve
obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga
bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa
pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za deliktnega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077963
ZGD-1 člen 263, 263/1. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost članov uprave – obrnjeno dokazno breme – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – obveznost prizadevanja – neobstoj vzročne zveze – predpostavke odškodninske odgovornosti – trditveno in dokazno breme – pravica do obravnavanja – kontradiktornost
Eden izmed uveljavljenih in strokovno utemeljenih načinov ugotavljanja vrednosti premoženja je tudi javno zbiranje ponudb. Informacija o prodaji je bila objavljena v različnih medijih, zato so imeli zainteresirani kupci možnost izvedeti za prodajo delnic.
Nezadostne so trditve tožeče stranke v smeri, da je zaradi premajhne aktivnosti in po njenih trditvah nepravilne prodaje spornega deleža tožeči stranki nastala zatrjevana škoda.
Na tožnici je bilo, da zatrdi in dokaže, da so boljši kupci obstajali in s tem izkaže vzročno zvezo med neskrbno izvedbo prodaje, da bi tudi realno, ne le teoretično, bilo mogoče doseči boljšo ceno, in s tem nastalo škodo. Pri pravilu poslovne presoje namreč ni mogoče izhajati iz idealnega sveta, kjer obstaja množica kupcev, ki bodo pripravljeni plačati ocenjeno vrednost, pač pa je potrebno presojati ex ante v trenutku poslovne odločitve, ali so tedaj obstajali kupci, ki bi bili pripravljeni plačati ocenjeno vrednost.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - nasprotna izpolnitev majhne vrednosti kot neodplačna pogodba - sprememba tožbe po preteku roka za vložitev izpodbojnega in povračilnega zahtevka
Pri izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika je kot neodplačno pogodbo treba obravnavati tudi pogodbo, pri kateri je nasprotna izpolnitev druge stranke majhne vrednosti. Pri neodplačni pogodbi, pri kateri že sklenitev zavezovalnega pravnega posla povzroči neenako obravnavo upnikov, ima torej objektivne znake izpodbojnosti, je predmet izpodbijanja ta pogodba, sklenjena v obdobju izpodbojnosti, če pa je stečajni dolžnik v obdobju izpodbojnosti opravil še razpolagalni pravni posel zaradi izpolnitve svoje obveznosti, je izpodbojno tudi izpolnitveno ravnanje. Z izpodbojnim zahtevkom po 275. členu ZFPPIPP je treba uveljavljati ne le razveljavitev zavezovalnega posla, neodplačne pogodbe, temveč v primeru, da je stečajni dolžnik že pred začetkom stečajnega postopka izpolnil svojo obveznost, tudi zahtevek za razveljavitev razpolagalnega pravnega posla, ki ga je stečajni dolžnik opravil zaradi izpolnitve svoje obveznosti in povračilni zahtevek. Rok za vložitve izpodbojnega in povračilnega zahtevka po 277. členu ZFPPIPP je materialnopravni prekluzivni rok, kar pomeni, da sprememba tožbe po preteku tega roka ni več dopustna, morebitna sprememba tožbe po izteku roka pa je prepozna in jo je potrebno zavreči.
Pri nepravi obnovi kazenskega postopka oziroma združevanja kazni iz pravnomočnih sodb izreče sodišče novo kazen (samo) na podlagi obteževalnih in olajševalnih okoliščin, ki so bile upoštevane pri odmeri kazni v rednem kazenskem postopku.
Enotna kazen za kazniva dejanja v steku mora biti v logičnem in sorazmernem odnosu tako do posameznih določenih kazni kot tudi do obsojenčeve celotne kriminalne dejavnosti.
osebni stečaj – prejemki izvzeti iz stečajne mase – eksistenčni minimum – predlog za odobritev izplačila regresa
Sodišče izhaja iz predpostavke, da katerega od prejemkov iz tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP dolžnik dejansko tudi prejema. Če ga ne prejema, so po presoji pritožbenega sodišča iz stečajne mase izvzeti vsi prejemki, ki skupaj ne presegajo višine vrednosti v tretjem odstavku 389. člena določnega eksistenčnega minimuma za dolžnika in osebe, ki jih je dolžan preživljati.