Toženka je zatrjevala, da je tožnik samovoljno shranil pohištvo v gospodarskem poslopju, izpovedala pa je, da je to storil že leta 2010, zato je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da toženka ni izvrševala dovoljene samopomoči, ko je zamenjala ključavnico na vratih gospodarskega poslopja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064902
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 356.
sodba brez razlogov - neobrazložena sodba - razlogi o odločilnih dejstvih - dodelitev zadeve v sojenje drugemu sodniku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče odločitve ni z ničemer obrazložilo. Sodišče ni naredilo niti dokazne ocene niti ni navedlo razlogov, ki so sodišče pripeljali do sprejete odločitve. Prvostopenjska sodba je neobrazložena, ni je mogoče preizkusiti in s tem tudi ne odgovoriti na pritožbene navedbe tožeče stranke.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0022709
OZ člen 105. SPZ člen 213, 214. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
razveljavitev pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti - služnost izgradnje, obratovanja, vzdrževanja in nadzora kanalizacije - zahtevek služnostnega zavezanca za povrnitev škode ter vzpostavitev prejšnjega stanja - vprašanje sočasnosti izpolnitve - zastaranje terjatev služnostnega zavezanca - absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP glede višine dosojene škode
Zahtevek za razveljavitev pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti z dne 19. 11. 2005 tožeča stranka utemeljuje s 105. členom OZ, ki določa, da če izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bistvena sestavina pogodbe, obdrži dolžnik pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev. V primeru da če hoče upnik odstopiti od pogodbe, mora pustiti dolžniku primeren dodatni rok za izpolnitev in če dolžnik ne izpolni obveznosti v dodatnem roku, nastanejo enake posledice kot takrat, ko je rok bistvena sestavina pogodbe.
nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - denarna odškodnina - smrt žene - smrt matere - azbest - premoženjska škoda - stroški pogreba - stroški prevoza - novote - pritožbene novote
Odmera odškodnine za duševne bolečine ob smrti žene oziroma matere.
žaljiva obdolžitev – novinarski članek – utemeljen razlog verjeti v resničnost – razžalitev
Obtoženka je imela utemeljen razlog verjeti v resničnost zapisanega v spornem članku zato, ker je informacijo o tem dobila od virov, s katerimi je njihova ekipa že večkrat sodelovala, in so jim, ker so se v preteklosti izkazali za verodostojne, popolnoma zaupali in verjeli.
Obtoženka v spornem članku ni zapisala vrednostne ocene o zasebnih tožilcih, zato že iz tega razloga niso izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja razžalitve.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023377
URS člen 22. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 392, 392/1, 502, 502a, 502b, 502b/1, 502c, 502c/1.
protipravna premoženjska korist – zahtevek za odvzem premoženjske koristi – začasno zavarovanje zahtevka – podaljšanje začasnega zavarovanja – vsebina obrazložitve sklepa o podaljšanju začasnega zavarovanja – pravica do izjave o predlogu za podaljšanje začasnega zavarovanja – kršitev ustavnih pravic – obrazložitev utemeljenega suma ob vložitvi obtožnice – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – sorazmernost med višino premoženjske koristi in vrednostjo zavarovanega premoženja – obrazložitev nevarnosti razpolaganja z zavarovanim premoženjem – pogoji za začasno zavarovanje – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razveljavitev sklepa
Ker izpodbijani sklep ne vsebuje določnih razlogov glede vseh pogojev, ki morajo biti podani za podaljšanje omejevalnega ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem protipravne premoženjske koristi, je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka.
Ker se obdolženec in njegova zagovornica nista imela možnosti izjasniti o predlogu tožilstva za podaljšanje začasnega zavarovanja, jima je sodišče prve stopnje prekršilo pravico do izjave iz 22. člena Ustave RS.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023454
URS člen 29. ZKP člen 265, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje nasilja v družini - čas storitve kaznivega dejanja - izvršitvena dejanja - zavrnitev dokaznega predloga z izvedencem
Iz izreka in razlogov sodbe izhaja jasen časoven okvir, to je čas od konca leta 2010 do 19. 11. 2012, znotraj katerega so časovno konkretno opredeljena posamezna izvršitvena ravnanja.
- Pritožbeni očitek o izostali konkretni časovni opredelitvi in določitvi izvršitvenih dejanj se tako pokaže za povsem neutemeljen.
- Pritožba neutemeljeno navaja, da enkratno zapiranje oškodovanca v hišo še ne predstavlja podlage za sklepanje o obdolženkinem trajnem in ponavljajočem ravnanju v smislu očitka obtožbe, to je spravljanja oškodovanca v podrejen položaj kot zakonskega znaka obdolženi očitanega ji kaznivega dejanja. Gre za opis zgolj enega od številnih ponižujočih ravnanj obdolžene, ki s številnimi udarci oškodovanca po glavi, rokah in hrbtu z rokami in s trdimi predmeti, večkratnim lasanjem oškodovanca in s ponižujočimi ter žaljivimi besedami tvori skupek nasilnih ravnanj obdolžene, s katerimi je omejevala oškodovančeve pravice, med drugim tudi svobodo gibanja in ga v družinski skupnosti spravljala v podrejen položaj.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023371
URS člen 35, 36. KZ-1 člen 141. ZKP člen 372, 372-1.
kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja – pravica do nedotakljivosti stanovanja – pravica do zasebnosti – pojem stanovanja – zaprt prostor – opis kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja
Predmet varstva pri kaznivem dejanju kršitve nedotakljivosti stanovanja ni posameznikova lastnina, temveč njegova zasebnost.
Gre za zaščito zaključene celote prostorov, ki jih posameznik upravlja za bivanje in kamor spusti le osebe, ki jim dovoli pogled v najbolj skrito področje svojega življenja.
Kazenskopravni pojem stanovanja je nekoliko širši in po ustaljeni sodni praksi zajema tudi druge podobne prostore (hotelske sobe, sobe v domovih upokojencev, ladijske sobe …), v katerih posameznik stalno ali začasno prebiva in v katerih upravičeno pričakuje zasebnost, življenje, skrito pred očmi javnosti.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da velja glede terjatev upravnika večstanovanjske hiše enoletni zastaralni rok. O tem je zavzelo stališče Vrhovno sodišče v zadevi VS RS III Ips 23/2014 z obrazložitvijo, da tudi terjatev za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih upravnik založi za etažnega lastnika, zastara v enem letu, ker gre za terjatve, ki dospevajo trimesečno oziroma v krajših rokih.
kazniva dejanja zoper premoženje – tatvina – predlog za pregon – predlog za kazenski pregon – oškodovanec – upravičeni predlagatelj – delavec – umik predloga za pregon
V položaju, ko je oškodovanec gospodarska družba, lahko predlog za pregon podajo njeni zakoniti zastopniki (poslovodje) in pogodbeni zastopniki (prokuristi in drugi pooblaščenci). Delavec, četudi je vodja poslovalnice, ni poslovodja v smislu zakona o gospodarskih družbah, zato lahko predlog za pregon poda le na podlagi pooblastilnega razmerja.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/4, 13, 13/3, 13/4. ZPP člen 365, 365-3.
določitev taksne obveznosti - oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko stanje - izjava o premoženjskem stanju - odvzem dokazne vrednosti - zavezanec za plačilo sodne takse - skrbnik za posebni primer - mladoletni dedič
Zavezanca za plačilo dolgovane sodne takse sta mladoletna dediča, ki ju je v zapuščinskem postopku zastopal pritožnik kot skrbnik za poseben primer. Zato je pri odločanju o predlagani taksni oprostitvi prvenstveno relevantno premoženjsko stanje samih mladoletnih dedičev kot taksnih zavezancev.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 33, 34, 35, 38, 38/1, 39, 40, 40/1, 53, 54. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 17/2-2, 17/2-3, 42b. ZPP člen 180.
tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - uredba Bruselj I
V obravnavani zadevi je sicer ugotoviti, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ostravi (Republika Češka) opr. št. 32Sm 36/2005-11 z dne 28. 2. 2005 ter potrdila o izvršljivosti tega sodišča, izdanega po 54. členu Bruseljske uredbe na obrazcu iz Priloge V te uredbe, vendar pa pred vložitvijo izvršilnega predloga ni predlagal skladno s prvim odstavkom 39. člena Bruseljske uredbe in na tej osnovi enako z 42.b členom ZIZ predvidenega postopka za potrditev izvršljivosti tuje sodne odločbe, ki v Republiki Sloveniji poteka pred okrožnim sodiščem, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče.
stroški postopka - izvedenstvo - uporaba Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih - nagrada izvedenca in cenilca za prevzem spisa - nagrada za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja
Očitek, da naj sodišče uredi dostavo sodnega spisa izvedencu (in njegovo vrnitev na sodišče) na drug način, ni upravičen. Določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki jih je sodišče pri odmeri nagrade za izvedensko oziroma cenilsko delo dolžno upoštevati, povračila nagrade za dvig oziroma vrnitev spisa s strani izvedenca ne predvidevajo. Ker je bila dopolnitev mnenja potrebna izključno zato, ker izvedenka svojega izvedenskega dela ni v celoti opravila, do nagrade za pisno izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja ni upravičena.
ZST-1 člen 12, 12/1. ZD člen 163. ZPP člen 108, 116, 116/1.
predlog za obročno plačilo sodne takse - rok za dopolnitev predloga - zamuda - zavrženje predloga - opravičena zamuda - vrnitev v prejšnje stanje - štetje roka
Razlog za zamudo je opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče le, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Napačno štetje ni mogoče šteti za skrbno ravnanje stranke.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3, 354, 354-1, 383. ZIZ člen 44, 44/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – prepoved dovolitve izvršbe po začetku stečajnega postopka – terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka
Za izvršbo za terjatve, za katere upnik zatrjuje, da so nastali po začetku stečajnega postopka, na podlagi verodostojnih listin in ne na podlagi izvršilnega naslova, velja splošna prepoved izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – izročitev – mednarodna pogodba – pogoji za izročitev – utemeljen sum
Okrožna državna tožilka pravilno opozarja na primarno uporabo določb Evropske konvencije o izročitvi, kot tudi, da kriterija izkazanega utemeljenega suma iz 13. točke 1. odstavka 522. člena ZKP ni med določbami konvencije niti dodatnih protokolov. Zoper izročeno osebo je vložena obtožnica v smeri pod točko 1 izpodbijanega sklepa navedenih kaznivih dejanj, kar tudi glede na ustaljeno sodno prakso slovenskih sodišč pomeni, da je s tem izkazana tudi zadostna stopnja utemeljenosti suma in v tej smeri dodatno utemeljevanje ni bilo potrebno.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0015283
ZDSS-1 člen 70, 70/4. ZIZ člen 272, 272/2. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah člen 42, 42/4. ZUTD člen 11, 129.
Tožnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe zahteval odložitev izvršitve izpodbijane dokončne odločbe, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo in potrdila prvostopno odločbo, s katero je bil tožnik izbrisan iz evidence brezposelnih oseb, ker je bilo ugotovljeno, da ni aktiven iskalec zaposlitve. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik ni predložil nobenega dokaza, ki bi potrjeval tožnikove navedbe, da je od 21. 3. 2014 do izbrisa iz evidence brezposelnih iskal ustrezno zaposlitev in izpolnjeval svoje obveznosti po zaposlitvenem načrtu. Tožnik tako ni izkazal verjetnosti, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper toženo stranko nastala. S tem pa ni izpolnjen že eden od osnovnih pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe ob pravilni ugotovitvi, da tožniku ne nastaja težko nadomestljiva škoda. Torej takšna škoda, ki bi jo bilo težko nadomestiti. Poleg tega ni izkazano samovoljno ravnanje tožene stranke, niti ni nobene nevarnosti, da tožnikova pravica ne bi bila uresničena, v kolikor se bo v postopku dokazalo, da ta obstoji in da sta izpodbijani odločbi nepravilni. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 395, 395/2, 398, 398/1.
obnova postopka – trditvena podlaga – nova dejstva in dokazi
Če je stranka sama kriva, da dejstev in dokazov, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga, ni uveljavljala, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, je predlog za obnovo postopka nedovoljen. Na to pazi sodišče po uradni dolžnosti.
izvršilni naslov – notarski zapis – določljivost obveznosti – načelo formalne legalitete – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – trditveno in dokazno breme v predlogu za izvršbo – presoja utemeljenosti predloga za izvršbo – odlog izvršbe na predlog dolžnika – pravni interes za odlog
Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu, ki ne pušča nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne terja dodatnega vsebinskega odločanja, je odločilnega pomena.