komisijska prodaja - deli motornih vozil - davčna stopnja - davčna osnova od komisijsko prodanih motornih vozil
1. Prometni davek od komisijske prodaje rabljenih motorjev za motorna vozila in rabljenih karoserij se plača po 20 % davčni stopnji po 3. točki t.št.3 Tarife davka od prometa proizvodov.
2. Če davčni zavezanec v knjigovodskih in drugih listinah nima podlage za ugotovitev davčne osnove prometnega davka od prometa rabljenih osebnih avtomobilov, lahko to ugotovi z uporabo Kataloga prometnih cen rabljenih avtomobilov.
RAČUNSKO UPRAVNI SPOR - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS40113
ZUP člen 56, 56/1, 220. ZUS člen 6.
upravni spor - dopustnost
Po določilu 1. odstavka 6.člena ZUS je mogoč upravni spor samo zoper upravni akt, pri čemer je upravni akt po določilu 2. odstavka takšen akt, s katerim med drugim državni organ odloča o kakšni pravici ali obveznosti organizacije v kakšni upravni stvari.
S spodbijanim sklepom je prvostopni organ odločil o vprašanju, ki je čisto procesne narave.
Potni nalogi, ki so služili kot materialna dokumentacija za izplačilo, niso knjigovodska verodostojna listina v smislu določila računovodskega standarda št. 21, ki knjigovodsko listino kot verodostojno opredeljuje le, če je po vsebinski, računski in formalni plati popolna in neoporečna. Obravnavana dokumentacija tožeče stranke pa le pavšalno in nepopolno prikazuje poslovne dogodke brez natančne časovne opredelitve, brez podpisa likvidatorja, kot sta to ugotovila že prvostopni organ in tožena stranka v svojih odločbah. Zato imajo izplačila upravičeno značaj drugih prejemkov iz delovnega razmerja v smislu določila 4. alinee 1. odstavka 15. člena zakona o dohodnini, kot obdavčljivi prejemek.
prometni davek - davčna osnova prometnega davka od prodaje rabljenih avtomobilov
1. Davčna osnova, od katere je treba obračunati in plačati davek od prometa rabljenih avtomobilov, je njihova prometna vrednost. Ta se načeloma določa po prodajni ceni. Če pa ta ne ustreza prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ sam.
2. Eden od načinov za ugotovitev prometne vrednosti je tudi uporaba kataloga - cenika rabljenih osebnih avtomobilov, izdelanega na podlagi podatkov o cenah, ki veljajo na tržišču.
Iz dejanskega stanja izhaja, da se v postopku davčnega nadzorstva po 40. členu in sledečih členih Zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje oporeka oziroma vsaj raziskuje neupravičenost izplačila dobička tožeči stranki. Zato, ker se zadeva tiče neposredno tožeče stranke v njenih premoženjskih interesih, ji tožena stranka neutemeljeno odreka svojstvo stranke v postopku omenjenega davčnega nadziranja. Po določilu 49. člena ZUP je stranka tudi tista oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka.
prometni davek - vodenje posebne evidence pri oprostitvi plačila prometnega davka
Tožeča stranka navaja, da ji je bil neupravičeno naložen v plačilo prometni davek zaradi nevodenja evidence o porabi materiala po 3. odstavku 55. člena ZPD. Po tej določbi se mora voditi evidenca o nakupu, gibanju in porabi teh proizvodov po njihovi vrsti, količini in vrednosti, ki se mora ujemati s podatki iz računa o nakupu, prejemnice, dostavnice, tovornega lista ali drugih listin. Samo če razpolaga s takšno evidenco, je lahko deležna oprostitve plačila prometnega davka. Zahtevana posebna evidenca je zato formalen, popoln, zbiren, nazoren in sproten prikaz določenega dela poslovanja v pravni osebi, ki ga ne morejo nadomestiti raztreseni podatki na različnih mestih in listinah, kot to v nasprotju s citirano zakonsko določbo meni tožeča stranka. Pri tem ni prezreti, da se taka evidenca zahteva in mora obstajati posebej, poleg računov o nakupu blaga.
Zahtevane evidence tožeča stranka torej ni vodila in ji je bilo zato upravičeno naloženo plačilo prometnega davka.
prometni davek - odnos leasing pogodbe do prodajne pogodbe - davek na promet nepremičnin
Stranki sta pogodbo imenovali leasing pogodbo, toda iz njene vsebine sledi, da predstavlja, ne leasing, temveč prodajno pogodbo, po kateri je tožeča stranka kot prodajalec prodala podjetju x kot kupcu skladiščne prostore, pri čemer je bilo dogovorjeno plačilo kupnine v petih obrokih in pri čemer si je tožeča stranka kot prodajalec pridržala lastninsko pravico na nepremičnini do izteka 24 mesecev od sklenitve pogodbe. Na takšno opredelitev obravnavane pogodbe kaže predvsem določba o prehodu lastninske pravice po izteku dobe dveh let po sklenitvi pogodbe. Tudi ni prezreti, da je ne glede na načelo avtonomije volje strank pri urejanju obligacijskih razmerij (10. člen ZOR), v našem pravu posebej urejena prodaja na obroke (542. člen ZOR) in prodaja s pridržkom lastninske pravice vse dotlej, dokler kupec ne plača kupnine (540. člen ZOR).
prometni davek - dobiček pravnih oseb - slovenski računovodski standardi - dolgoročne rezervacije - popravek vrednosti terjatev
Ni mogoče priznati kot realnih dolgoročnih rezervacij tožeče stranke stroškov na račun neopredeljenih predvidenih bodočih nakupov oziroma pridobitev poslovnih prostorov. Prav ima tožena stranka, da se ne more govoriti o utemeljenosti stroškov, če še sploh ni znano, na kaj se bodo nanašali, in da zato ne pride v poštev slovenski računovodski standard pod točko 10.6, po katerem se zahteva za dolgoročne rezervacije realno utemeljena verjetnost, da bodo v prihodnosti konkretni stroški res nastali.
ZGD člen 54. Slovenski računovodski standard 21, 22.
knjigovodstvo - verodostojnost knjigovodske listine - slovenski računski standardi
Izplačila stroškov morajo temeljiti na verodostojni knjigovodski dokumentaciji. Iz določila 54. člena Zakona o gospodarskih družbah izhaja, da mora gospodarska družba voditi poslovne knjige na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin, katerih vrsto, vsebino, nadzor in gibanje podrobneje urejajo slovenski računovodski standardi.
Inšpektor v postopku inšpiciranja ugotavlja pravilnost obračuna davka na podlagi obstoječe dokumentacije, ki mu je dana na razpolago.
Posebna evidenca ne more nadomestiti nepopolnosti obračunskih nalogov, saj so ravno ti služili za knjiženje in izplačilo.
prometni davek - nevezanost sodišča na podzakonski akt - direktna uporaba zakona - agencijske storitve
Z dodatnima pogojema v 1. odst. 34.b člena Pravilnika je njegov izdajatelj davčno obveznost izvajalcev storitev iz 3. točke 1. odst. 24. člena ZPD povečal. Ker za to v zakonu ni imel pooblastila (1. odst. 79. člena ZPD ga je pooblastil samo za izdajo predpisov, s katerimi podrobneje določi način obračunavanja in vplačevanja prometnega davka), je določba 1. odst. 34.b člena Pravilnika o dodatnih pogojih v nasprotju s 3. točko 1. odst. 24. člena ZPD. Zato je sodišče, glede na zgoraj obrazloženo, pri odločanju o utemeljenosti tožbe uporabilo samo zakonsko določbo. Ob upoštevanju te pa je bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti. Tožeča stranka je namreč dolžna plačati prometni davek od agencijskih storitev samo od osnove, ki jo določa 3. točka 1. odst. 24. člena ZPD.
Po določilu 1. odst. 66. člena ZPD ima davčni zavezanec, od katerega je bil izterjan prometni davek, ki ga ni bil dolžan plačati, pravico do vračila plačanega prometnega davka in zamudnih obresti, plačanih stroškov prisilne izterjave in denarne kazni. Ta pravica se tedaj nanaša le na vračilo že (neupravičeno) plačanih oziroma izterjanih zneskov prometnega davka, zamudnih obresti, stroškov prisilne izterjave in denarnih kazni, ne nanaša se pa na zahtevek davčnega zavezanca, da se mu priznajo zamudne obresti na te zneske v smislu določila 277. člena oziroma 214. člena ZOR.
Po določilu 5. odstavka ZZP lahko tudi revizijski organ v postopku revidiranja lastninskega preoblikovanja zahteva revidiranje letnih računovodskih izkazov povezanih družb v tujini oziroma medsebojnega poslovanja domače in povezane družbe. Stroški, ki nastanejo s tem revidiranjem, pa niso stroški upravnega postopka, pač pa so stroški, ki so konkretno nastali tožeči stranki v zvezi s pribavo dokumentacije, ki jo je morala zagotoviti na podlagi materialnopravnih predpisov. Namreč, kontrola lastninskega preoblikovanja se opravi na podlagi dokumentacije, ki jo mora podjetje zagotoviti po finančnih in računovodskih predpisih. Konkretno obveznost določa Uredba o načinu izvedbe postopkov revizije, izdana na podlagi 49. člena ZLPP. Med dokumentacijo, o kateri govori navedena uredba v 4. členu, spadajo po petem odstavku 31.a člena ZZP tudi revidirani letni računovodski izkazi povezanih družb v tujini, kot je že navedeno. To pomeni, da je bila tožeča stranka dolžna predložiti revizijskemu organu, poleg ostale dokumentacije, tudi revidirana poročila letnih računovodskih izkazov povezanih družb v tujini. Stroški za pridobitev revizijskega poročila so tedaj stroški, ki bremenijo tožečo stranko, enako, kot to velja za ostalo obvezno dokumentacijo v zvezi z njenim poslovanjem.
Odpoklic kredita je poslovni dogodek, ki ga je treba izkazati z verodostojno knjigovodsko listino. Z opredelitvijo kreditov kot kratkoročnih njihova zapadlost ni določena.
Da lahko davčni zavezanec izkoristi ugodnost davčne oprostitve, morajo biti izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Samo izpolnitev z zakonom določenih pogojev ima za posledico, da se določena prodaja ne šteje za prodajo končnemu potrošniku.
ZPPSL člen 83. ZDoh člen 15, 15/1, 16, 16/1, 19, 19-14.
dohodnina - davek od nagrade stečajnega upravitelja
Po določilu 3. alinee 1. odstavka 15. člena ZDoh je zavezanec za davek od osebnih prejemkov tudi tista fizična oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki prejema prejemke, dosežene na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi. Na tej podlagi dobljen prejemek je po četrti alinei prvega odstavka 16. člena ZDoh osnova za odmero davka. Glede na tako zakonsko ureditev je treba plačati davek po ZDoh tudi od nagrade, ki jo prejema stečajni upravitelj kot plačilo za opravljeno delo pri stečajnem dolžniku.
Napačno je stališče, da se od nagrade, izplačane stečajnemu upravitelju, ne plačuje davka od osebnih prejemkov glede na določilo 14. točke 19. člena ZDoh, ki izvzema od davka "nagrade, uvedene na podlagi zakona". Pri nagradi stečajnega upravitelja ne gre za tako uvedeno nagrado, temveč za plačilo opravljenega dela po prvem odstavku 83. člena ZPPSL, o čemer po določilu drugega odstavka odloča stečajni senat na podlagi odredbe o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave, ki jo je izdalo po pooblastilu tretjega odstavka 83. člena cit. zakona Ministrstvo za pravosodje. Navedena določba 14. točke 19. člena ZDoh o uvedeni nagradi se namreč nanaša na nagrade kot posebno častno priznanje za dosežke na podlagi ustvarjalnosti na področju avtorstva, tehničnih, gospodarskih, pedagoških in drugih dosežkov, kot so take številne nagrade uvedene s posebnimi zakoni. Nagrada stečajnega upravitelja nima s tem nič skupnega, temveč predstavlja le odmeno za konkretno opravljeno delo, ki ga mora opraviti stečajni upravitelj s skrbnostjo dobrega gospodarja.
ZUP člen 218, 218/2, 246, 246/2. ZDoh člen 15, 15/1-3.
pritožba - ravnanje organa 2. stopnje - dohodnina od nagrade stečajnega upravitelja
Samo če organ 2. stopnje nima za odločitev podlage v spisih, opravi postopek po členu 246/2 ZUP in sicer sam, ali pa naloži izvedbo postopka organu 1. stopnje.
Nagrada, ki jo sodišče določi stečajnemu upravitelju, je osebni prejemek iz 3. alinee 1. odst. 15. člena Zakona o dohodnini. Njen prejemnik je zato zavezanec davka od osebnih prejemkov.
prometni davek - davčna oprostitev za storitve življenjskega zavarovanja - storitve zavarovanja v mednarodnem transportu
Davek od prometa storitev je treba plačati tudi od storitev življenjskega zavarovanja - praviloma po 5% davčni stopnji. Za zavarovalne storitve veljajo davčne oprostitve po 2. in 5. točki 21. člena ZPD.
1. Če pogoji iz 7. člena ZPD niso izpolnjeni, davčne oprostitve ni mogoče uveljavljati, čeprav kakšne druge okoliščine kažejo, da morda vendarle ni šlo za prodajo končnemu potrošniku.
2. Izvajalec prometa proizvodov oziroma storitev mora voditi evidence, ki zagotavljajo vse podatke, ki so odločilni za oblikovanje ustrezne davčne osnove ter za obračun prometnega davka. Če tega ne stori, bo davčni organ uporabil v omenjeni namen najverjetnejše podatke.
3. V računskem upravnem sporu odloča sodišče praviloma na podlagi dejanskih okoliščin, ugotovljenih v upravnem postopku. Če pri tem ugotovi, da je prišlo v upravnem postopku pri ugotavljanju dejanskega stanja do napak, ki so navedene v 2. odst. 39. člena ZUS, izpodbijano odločbo odpravi.