Delodajalec mora delavcu zagotoviti ustrezno plačilo za opravljeno delo (42. člen ZDR), torej plačo z dodatki (126. do 129. člen ZDR), povračilo stroškov v zvezi z delom (130. člen ZDR) in plačilo regresa za letni dopust (131. člen ZDR).
sodnik - plačilo razlike plače – osnova za obračun plače
V 45. členu ZSS ni bilo določeno in ne predvideno posebno odločanje državnega zbora o določanju osnove sodniške plače. Določeno je bilo le, da velja osnova, kot je določena za obračun plače poslanca tudi za obračun sodniške plače. Vsebinsko to pomeni, da velja vsakokratna osnova za obračun poslanske plače, določena po pravilih, ki veljajo za določitev osnove poslanske plače, tudi za sodniško plačo. Izhodišče take ureditve je bila predpostavka, da se ohranja razmerje med sodniško in poslansko plačo, kakor je bilo to razmerje vzpostavljeno ob uveljavitvi ZSS
Glede na dejstvo, da je bila osnova za obračun sodniške plače v času, na katerega se nanaša tožnikov tožbeni zahtevek, določena z ZZDODP, torej z zakonom, niso utemeljene navedbe, da naj bi šlo za kršitev ustavne določbe o pravici do sodnega varstva pred neodvisnim sodiščem, ker naj bi bila sodniška plača oziroma osnova za njen obračun določena s podzakonskim aktom.
Če je treba rešiti človeško življenje, lahko udeleženec prometne nesreče začasno zapusti kraj prometne nesreče, vendar se mora takoj, ko je to mogoče, vrniti. Namen te določbe je, da udeleženec prometne nesreče ostane na kraju prometne nesreče, dokler policisti ne končajo ogleda zato, da jim da potrebna pojasnila. To hkrati pomeni, da mora udeleženec prometne nesreče počakati na kraju tudi v času do prihoda policistov na kraj prometne nesreče in ga torej lahko zapusti pred končanim ogledom le z dovoljenjem tistega, ki vodi ogled.
odškodninska odgovornost delodajalca – poklicna bolezen – elementi odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja
Odškodninska odgovornost tožene stranke za tožničino bolezen (obojestranski sindrom karpalnega kanala) ni podana, ker toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja v zvezi z nastankom škode. Zaradi navedenega niti ni pomembno, ali je sindrom karpalnega kanala pri tožnici res posledica njenega dela za toženo stranko.
O protipravnosti ravnanja tožene stranke bi lahko govorili le v primeru, če bi ta tožnici odrejala več takšnega dela, ki lahko vpliva na nastanek sindroma karpalnega kanala, kot pa je bilo to predvideno z ustreznimi organizacijskimi akti tožene stranke, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Očitek tožene stranke, da je tožnik (voznik avtobusa) izpustil – ni odpeljal - dve liniji avtobusa lahko predstavlja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
V primeru, ko delovno razmerje že preneha, mora delavec uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v 3. odstavku 204. člena ZDR, torej v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev pravic. Tožnik je že ob prijavi na inšpektoratu vedel, da ga je delodajalec odjavil iz obveznih zavarovanj in da je prejel obvestilo s strani upravne enote, da mora vrniti vizo. S tem dnem je izvedel, da so mu bile kršene njegove zatrjevane pravice iz delovnega razmerja, zato bi moral tožbo vložiti v 30 dneh, in ker tega ni storil je treba njegovo tožbo zavreči.
pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja
Ker je zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja nedovoljeni pritožbeni razlog, so pritožbene navedbe v tem pritožbenem postopku neupoštevne in se pritožbeno sodišče o njih ne opredeljuje.
Čeprav tožničin mož kot lastnik podjetja posluje z izgubo, ne gre za razloge, na katere ne more vplivati, zato je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči le zase in za otroke, ne pa tudi za moža.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - uveljavljanje sodnega varstva - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe – obstoj delovnega razmerja
Ko delovno razmerje preneha, mora delavec, ki zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja za določeno obdobje, uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v tretjem odstavku 204. člena ZDR, torej v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev.
Pravne podlage za to, da bi moralo sodišče prve stopnje toženi stranki omogočiti vsebinski odgovor na zmanjšanje zahtevka, ni. Edini pogoj za veljavnost (delnega) umika po odgovoru na tožbo, ki se nanaša na toženo stranko, je njeno soglasje oziroma domneva o privolitvi v umik
Ker tožeča stranka ni spremenila istovetnosti zahtevka, prav tako ni povečala obstoječega zahtevka oziroma uveljavljala drugega zahtevka poleg obstoječega, gre pri ravnanju tožeče stranke na naroku za (delni) umik in ne za spremembo tožbe.
Sodišče prve stopnje pri stroškovni odločitvi ni upoštevalo, da je tožeča stranka delno umaknila tožbo. To narekuje odločanje o stroških umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa po pravilu uspeha.
subsidiarna uporaba ZUP – posebni primeri vročanja – pooblastilo za sprejem sodnega pisanja
Poleg osebnega vročanja ureja ZUP v določbi 89. člena tudi posebne primere vročanja, med katere sodi tudi vročanje po pooblaščencu za vročitve. Po določbi prvega odstavka navedenega člena je pooblaščenec za vročitve določena oseba, ki jo stranka lahko pooblasti za vročanje vseh dokumentov zanjo. Vročilnica je opremljena z izjavo R.K., da jo je obdolženec pooblastil za prevzem navedenega pisma, iz pripomb vročevalca pa je tudi razvidno, da je bila istovetnost pooblaščenke ugotovljena na podlagi osebne izkaznice, katere številka in naziv upravnega organa, ki jo je izdal, je v vročilnici tudi navedel. Pritožnik zato zgolj z zanikanjem, da bi navedeni osebi dal pooblastilo za sprejem sodnega pisanja, sklepa ne more izpodbiti. Obdolženec namreč ni izkazal niti verjetnosti, da bi s predlaganim dokazom, zaslišanjem R.K., uspel, pa tudi ne potrebne aktivnosti (npr. da bi pridobil in sodišču predložil izjavo R.K., ki bi njegove navedbe v pritožbi potrdila).
Tožena stranka je tožnika v postopku izbire kandidata za opravljanje dela hišnika vzdrževalca kot iskalca zaposlitve zaradi osebnih okoliščin (vložene tožbe) postavila v neenakopraven položaj napram drugim kandidatom, zato je tožniku odškodninsko odgovorna po splošnih pravilih civilnega prava (peti odstavek 6. člena ZDR).
OZ člen 40, 40/1, 40/2. ZPPSL člen 125, 131, 131/2.
izpodbijanje pravnega dejanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sklenitve sodne poravnave - fiktivni pravni posel – odkup poslovnega deleža – izpodbojnost pogodbe o zaposlitvi – pridobitev zastavne pravice na premoženju stečajnega dolžnika – sodna poravnava – izpodbojnost sodne poravnave
Po 125. členu ZPPPSL bi bilo dejanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi objektivno izpodbojno, če bi prvotoženec s tem dejanjem pridobil ugodnejši položaj v primerjavi z ostalimi upniki. Ob oblikovanem stališču, da odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila fiktivna, se izkaže kot neutemeljena trditev, da je objektivni pogoj izpodbojnosti podan zato, ker je prvotoženec zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi pridobil terjatev, ki je sicer ne bi imel, s to terjatvijo pa je začel konkurirati ostalim upnikom, ki naj bi bili zaradi tega poplačani v manjšem obsegu, kot bi bili sicer, če prvotoženčeve terjatve ne bi bilo. Res je že z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi nastala prvotoženčeva terjatev zahtevati od A.-a izplačilo poslovnega deleža. Vendar pa je materialnopravno pravilno stališče , da je bil prvotoženec v trenutku odpovedi pogodbe o zaposlitvi, izenačen z ostalimi zaposlenimi (in družbeniki) družbe in torej tudi s tožečo stranko. A. ni bil pripravljen nobenemu izmed njih prostovoljno izplačati poslovnih deležev.
pravica do izjave – opustitev zaslišanja stranke – neudeležba na naroku – vročitev zapisnika z naroka
Ker se toženec naroka ni udeležil, čeprav je bil nanj pravilno vabljen, njegovo zaslišanje ni bilo mogoče. Glede na to, da je sam onemogočil izvedbo dokaza, o kršitvi pravice do izjave ni mogoče govoriti.
Toženec je imel možnost sodelovanja v postopku, vendar ni izkoristil te pravice. Če ni seznanjen z dogajanjem na naroku, je treba to pripisati izključno njemu samemu.
Določba drugega odstavka 11. člena ZPP denarnega kaznovanja ne omejuje alternativno bodisi na stranko bodisi na osebo, ki nastopa na njeni strani, kar je mogoče sklepati že z jezikovno razlago te določbe, glede na to, kako opredeljuje, komu vse in v katerih primerih lahko sodišče izreče denarno kazen. Bistveni pogoj za izrek denarne kazni je obstoj zlorabe pravice z namenom škodovati drugemu, in tistega, ki svoje pravice zlorablja, sme izvršilno sodišče tudi kaznovati – naj bo to stranka sama, njen zakoniti zastopnik ali oba hkrati. Določbe ZPP je treba v izvršilnem postopku uporabljati smiselno, v duhu določb ZIZ in ob upoštevanju specifičnih značilnosti izvršilnega postopka, ki se po svoji naravi v marsičem, zlasti pa po poudarjenem načelu hitrosti razlikuje od pravdnega postopka.
Dolžnik z vlaganjem nepopolnih predlogov za oprostitev plačila sodnih taks zlorablja svojo procesno pravico do taksne oprostitve do te mere, da nesorazmerno posega v upnikovo pravico do učinkovitega sodnega varstva in v samo bistvo učinkovitega izvršilnega postopka.
spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez obravnave – razpis naroka za glavno obravnavo – odločitev na podlagi pisnih dokazov
Med strankama je sporen obstoj terjatve tožene stranke do tožeče, sodišče prve stopnje pa je izpodbijano sodbo utemeljeno izdalo brez naroka, na podlagi pisnih dokazov. Nobena stranka izvedbe naroka namreč ni zahtevala, stranki pa sta v spis vložili le listinske dokaze, ostalih dokaznih predlogov niti nista podali.
kondemnatorni del sklepa o izvršbi – izrek – regres zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – odklonitev preizkusa alkoholiziranosti.
Sodišče prve stopnje bi moralo odločati, ali ostane sklep o izvršbi v kondemnatornem delu izreka (prvi odstavek) in stroškovnem delu (tretji odstavek) v veljavi ali ne. S tem, ko je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku (gre za tožbeni zahtevek, vsebovan v kondemnatornem delu sklepa), je podana bistvena kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.
Ker je toženec odklonil preizkus alkoholiziranosti, je izgubil zavarovalno zaščito, spričo česar je regresni zahtevek tožnice utemeljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061065
ZIOOZP člen 3, 3/5, 8, 8/2. ZPP člen 285. Uredba o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja člen 15.
odškodnina za zaplenjeno premoženje – obveznice – obresti
ZIOOZP v petem odstavku 3. člena postavlja okvirno določbo o višini obresti, medtem ko (konkretni) način določitve višine prepušča Uredbi.
Uredba ne spreminja zakonske določbe v delu, v katerem določa, da se obresti izračunajo po obrestni meri za vloge na vpogled, ki jih priznavajo tri največje banke v državi, na dan izdaje obveznic.