postopek za delitev stvari v solastnini – način delitve stvari v solastnini – fizična delitev – upravičen interes – prekluzija v predlagalnem nepravdnem postopku
Postopek za delitev stvari v solastnini je predlagalni nepravdni postopek, v katerem velja prekluzija glede navajanja novih dejstev in dokazov, ki je sicer uveljavljena v pravdnem postopku.
Materialno pravdno vodstvo ni procesno načelo, marveč metoda sojenja, ki naj omogoči, da se ostala ustavnoprocesna načela znajdejo v ustreznem ravnovesju. Materialnopravdno vodstvo pa nikakor ne pomeni, da sodišče dejstva ugotavlja po uradni dolžnosti. Sodišče je zgolj pooblaščeno, da stranke spodbudi k navajanju odločilnih dejstev. Zato ne gre za izjemo od razpravnega načela, marveč za njegovo korekcijo.
Tako za sklenitev posojilne pogodbe kot tudi za vračilo dolga se res ne zahteva nikakršna oblika, vendar v primeru nerazpolaganja s pisnim potrdilom o vračilu dolga posojilojemalec, na katerem je dokazno breme glede vračila posojila, tvega, da mu zaradi odsotnosti tudi drugih (ustreznih) dokazov v morebitnem sporu vračila dolga ne bo uspelo dokazati.
V primeru dogovorjenih oderuških pogodbenih obresti je nično (le) pogodbeno določilo o višini pogodbenih obresti v delu, v katerem presega obrestno mero predpisanih obresti, povečano za polovico, in ne pogodba v celoti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059878
ZASP člen 80, 80/1, 158, 158/1, 158/2, 160, 160/2, 168. OZ člen 289, 289/1, 299, 299/2, 344, 347, 347/1, 352, 352/1, 352/3. ZOdvT člen 14, 14/1, 14/2, 16.
avtorska pravica – kršitev avtorskih pravic – civilna kazen – pogodba o javni priobčitvi glasbenih del – posredovanje podatkov – zastaranje civilne kazni - obrazloženost stroškovne odločitve
V obravnavanem primeru, zaradi obstoja pogodbe o javni priobčitvi glasbenih del na koncertih in javnih prireditvah, ni mogoče šteti, da kršitev dolžnosti sporočanja sporedov ter kršitev posredovanja vseh podatkov, potrebnih za izračun honorarja ne utemeljuje zaključka o kršitvi materialne avtorske pravice niti druge pravice avtorja.
Civilna kazen zaradi svoje specifične ureditve, ki nakazuje na njeno preterično naravo penalne oziroma kaznovalne odškodnine, zastara pod pogoji, ki veljajo za odškodninske terjatve.
Iz vloge je mogoče razbrati, na kakšni podlagi (zaradi nezakonitega dela sodišča) tožnik uveljavlja odškodnino od RS. Za popolnost tožbe zadošča, da tožnik abstraktno pravno normo razčleni v toliko dejstev, kolikor jih je potrebnih za identifikacijo zahtevka.
male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo avtorskih del - avtorsko delo – varovana avtorska dela – avtorska dela tujih avtorjev – uporaba tarife - obvezno kolektivno upravljanje - odpoved uveljavljanja materialne avtorske pravice - nezaščiteno avtorsko delo - male pravice tujih avtorjev
ZASP predpisuje obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic tudi za javno priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti (male pravice), pri čemer kolektivna organizacija male avtorske pravice upravlja tudi brez pogodbe z avtorjem. Repertoar varovanih del kolektivne organizacije v smislu 1. točke prvega odstavka 146. člena ZASP predstavljajo poleg avtorskih del, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi pogodbe z avtorjem, tudi tista že objavljena avtorska dela, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi zakona. Tak primer je tudi priobčitev neodrskih glasbenih del (male pravice). V tem primeru sestavljajo repertoar tožeče stranke vsa že objavljena glasbena neodrska dela ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja. Tako tudi tujci uživajo varstvo avtorske pravice po določbah ZASP.
V konkretni zadevi gre za tožbo zaradi plačila 1.255,16 EUR s pripadki, pri čemer se vtoževana terjatev nanaša na stroške obratovanja in vzdrževanja za stanovanje, katerega lastnica je tožena stranka. Glede na vrednost spornega predmeta je torej za odločanje pristojno okrajno sodišče.
odškodninska odgovornost države - nepravilnosti v odločbi ali postopku njene izdaje
Morebitne nepravilnosti v odločbi ali postopku njene izdaje je mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih predvideva postopek, v katerem je bila odločba izdana. Samo če zakon izrecno določa, je mogoče pravice in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku, uveljaviti v civilnih postopkih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0079519
URS člen 15, 15/3, 35. OZ člen 134. ZPP člen 125a, 125a/4, 236a.
zapisnik - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - pravica do pietete umrlih - poseg v osebnostno pravico - absolutno javna oseba - pravica do zaščite lastne podobe in imena - pravica javnosti do obveščenosti
Zakonsko besedilo, po katerem ima stranka „v nadaljnjih treh dneh“ pravico do ugovora zoper nepravilnosti v prepisu zvočnega posnetka, sicer ne pušča dvoma, da ta rok ni instrukcijski, pač pa prekluziven, vendar v primeru zamude instrukcijskega roka s strani sodišča tudi tridnevni rok za stranko ni mogel pričeti teči prej kot takrat, ko ga je prejela.
Kršitev pravice do pietete umrlih je treba presojati tako z vidika objektivne spornosti, neprimernosti in žaljivosti dogodka, kakor tudi na podlagi posameznikovega videnja, doživljanja oziroma njegovega subjektivnega odnosa do dogodka.
Strogo osebni interesi svojcev ne morejo biti varovani v okviru njihove pravice do pietete pokojnika, kolikor nasprotujejo interesom umrlega, prav tako dediči ne morejo uspeti z odstranitvenim zahtevkom, ki ga črpajo iz svoje pravice do pietete, če z istovrstnim zahtevkom ne bi uspel pokojni, ki bi ga, ob predpostavki, da bi bil še živ, črpal iz lastne osebnostne pravice.
Absolutno javne osebe v javnosti de facto ne uživajo varstva zasebnosti, vse dokler njihovo prikazovanje ne predstavlja primerov očitne ali prepričljivo utemeljene zlonamernosti, usmerjene v potešitev zvedavosti ljudi. Smrt absolutno javne osebe in časovni odmik od prenehanja opravljanja funkcije ne vplivata na pravico javnosti do informiranja v zvezi s to osebo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0068842
ZUKZ člen 19, 20. ZMZPP člen 48. UZITUL člen 19. UZITUL-A člen 22b. ZOR člen 277, 378, 436, 1035, 1038, 1038/2, 1040, 1061.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti sarajevske podružnice – pasivna legitimacija – pristojnost in uporaba prava – tek obresti
V konkretnem primeru gre za spor med posameznim varčevalcem in LB, d. d., pri reševanju katerega ni pravno relevantno vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ, temveč je takšne spore treba reševati upoštevajoč splošna pravila obligacijskega prava.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – POGODBENO PRAVO
VSL0068823
SPZ člen 38. ZZK-1 člen 13, 40, 40/1, 40/1-6, 148, 148/1, 149, 243. ZD člen 214.
izbrisna tožba – omejitev lastninske pravice s prepovedjo odsvojitve in obremenitve – vpis prepovedi odsvojitve in obremenitve – učinek erga omnes
V sklepu o dedovanju določena prepoved odsvojitve in obremenitve ni odločitev o dedovanju zapuščine (kar je predmet odločanja v zapuščinskem postopku), ampak gre za med dediči sklenjeno pogodbo civilnega prava. Ta ima absolutne učinke, če je sklenjena med starši in otroci ter se kot takšna lahko vpiše v zemljiško knjigo.
V času sklenitve posojilne pogodbe posojilojemalec ni bil insolventen, čeprav je bilo njegovo ekonomsko finančno stanje slabo. Na podlagi poslovnih načrtov za družbo F d.o.o. pa je tožena stranka ob sklenitvi posojilne pogodbe utemeljeno štela, da odobritev tega posojila predstavlja normalno poslovno tveganje za tožečo stranko.
Vsaka sprememba dejanskega stanja še ne pomeni motenja.
Ker sta bili na fasadi že prej nameščeni dve klimatski napravi, namestitev sporne klimatske naprave ne spreminja dotedanjega izvrševanja tožnikove soposesti fasade. Tožnikova soposest fasade večstanovanjske hiše, izhaja že iz dejstva, da je fasada integralni del večstanovanjske hiše, v kateri se nahaja tudi stanovanje, ki ga uporablja tožnik.
Namestitev klimatske naprave na fasado predstavlja izboljšavo v smislu tretjega odstavka 29. člena SZ-1, za katero se zahteva soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev.
Tudi prepovedane imisije so motenje posesti, zato lahko posestnik zaradi čezmernega hrupa ali drugih imisij uveljavlja tudi posestno varstvo.
ZIZ člen 29.a, 272. ZPP člen 215, 337, 339, 339/2, 339/2-10, 360, 360/1.
začasna odredba – trditveno in dokazno breme predlagatelja – zahtevek na izselitev zakonca
Tudi v postopku zaradi izdaje začasne odredbe velja, da je pogoj za uspeh predlagatelja, da najprej navede (konkretna) dejstva, ki nudijo podlago predlogu (sklepčnost) ter zanje predlaga ustrezne dokaze. Glede na vsebino in substanciranost ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja nasprotna stranka in ob upoštevanju pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, pa je nato dolžan, če želi uspeti, ponuditi tudi dodatno trditveno podlago in dodatne dokaze.
Slabi in konfliktni medsebojni odnosi, pri čemer tudi tožnica nosi del odgovornosti zanje, tudi ob izkazani verjetnosti, da bi se ob ponovni vselitvi pritožnice nadaljevali, ne zadoščajo za izdajo predlagane začasne odredbe.
Zoper sklep o začetku postopka prisilne likvidacije se lahko pritoži stranka postopka. Stranke postopka prisilne likvidacije so po izrecni zakonski določbi le družbeniki pravne osebe, nad katero se vodi postopek. Dolžnik ni stranka postopka prisilne likvidacije. V postopku prisilne likvidacije se namreč določbe Oddelka 3.3. ZPFFIPP, ki ureja status strank insolvenčnega postopka (kamor sodita tudi dolžnik in stečajni dolžnik), za prisilno likvidacijo ne uporabljajo. V postopku prisilne likvidacije tudi upniki niso stranke postopka in v tem postopku, v katerem uveljavljajo terjatve do dolžnika, niso upravičeni opravljati nobenih procesnih dejanj.
OZ člen 122, 122/1, 427, 427/1, 427/3. ZPP člen 236, 237, 237/1, 286b.
pogodba o prevzemu dolga – prenos pogodbe – pogodba o finančnem leasingu – pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev
V obravnavani zadevi ne gre za situacijo iz določila tretjega odstavka 427. člena OZ, po katerem se domneva, da je upnik dal svojo privolitev, če je brez omejitve sprejel kakšno izpolnitev od prevzemnika, ki jo je ta izpolnil v svojem imenu. Tožnica izplačil s strani družbe ni knjižila kot dolg iz pogodbe o finančnem leasingu, sklenjene s tožencem, temveč jih je do vračila plačniku (ker ni soglašala s prevzemom dolga) hranila na prehodnem kontu.
verzija – neupravičena pridobitev – obogatitveni princip – povečana vrednost nepremičnine
Zaradi vlaganj v tujo nepremičnino uveljavljan obogatitveni zahtevek je utemeljen le v primeru zatrjevane in izkazane z vlaganji povzročene večvrednosti nepremičnine (obogatitveni princip).
trditveno in dokazno breme – poroštvo – oprostitev poroka zaradi opustitve garancij
Institut oprostitve poroka zaradi opustitve garancij sodi med ugovore, ki jih ima porok na razpolago v razmerju do upnika. Trditveno in dokazno breme vseh potrebnih elementov za učinkovanje ugovorov v smeri razbremenitve porokove obveznosti nosi porok, ki jih uveljavlja.
Jasnost ali nejasnost pogodbenih določil ni merilo za potrebnost uporabe razlagalnih pravil, vsebovanih v 3. odseku II. poglavja OZ. Ta pravila mora sodišče uporabiti, če si stranki pogodbena določila različno razlagata. Jasnost ali nejasnost določil pisne pogodbe lahko vpliva zgolj na to, katero razlagalno pravilo bo sodišče uporabilo.
motenje posesti – soposest nepremičnin – napačna uporaba materialnega prava
Tožnica je zatrjevala, da je bila s prvim tožencem soposestnica nepremičnin in da je bila v dotedanjem načinu izvrševanja soposesti motena. Ker je sodišče pri presoji o obstoju zatrjevanega motenja izhajalo iz lastnosti izključne posesti in ne soposesti, je zmotno uporabilo materialno pravo.