CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0079519
URS člen 15, 15/3, 35. OZ člen 134. ZPP člen 125a, 125a/4, 236a.
zapisnik - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - pravica do pietete umrlih - poseg v osebnostno pravico - absolutno javna oseba - pravica do zaščite lastne podobe in imena - pravica javnosti do obveščenosti
Zakonsko besedilo, po katerem ima stranka „v nadaljnjih treh dneh“ pravico do ugovora zoper nepravilnosti v prepisu zvočnega posnetka, sicer ne pušča dvoma, da ta rok ni instrukcijski, pač pa prekluziven, vendar v primeru zamude instrukcijskega roka s strani sodišča tudi tridnevni rok za stranko ni mogel pričeti teči prej kot takrat, ko ga je prejela.
Kršitev pravice do pietete umrlih je treba presojati tako z vidika objektivne spornosti, neprimernosti in žaljivosti dogodka, kakor tudi na podlagi posameznikovega videnja, doživljanja oziroma njegovega subjektivnega odnosa do dogodka.
Strogo osebni interesi svojcev ne morejo biti varovani v okviru njihove pravice do pietete pokojnika, kolikor nasprotujejo interesom umrlega, prav tako dediči ne morejo uspeti z odstranitvenim zahtevkom, ki ga črpajo iz svoje pravice do pietete, če z istovrstnim zahtevkom ne bi uspel pokojni, ki bi ga, ob predpostavki, da bi bil še živ, črpal iz lastne osebnostne pravice.
Absolutno javne osebe v javnosti de facto ne uživajo varstva zasebnosti, vse dokler njihovo prikazovanje ne predstavlja primerov očitne ali prepričljivo utemeljene zlonamernosti, usmerjene v potešitev zvedavosti ljudi. Smrt absolutno javne osebe in časovni odmik od prenehanja opravljanja funkcije ne vplivata na pravico javnosti do informiranja v zvezi s to osebo.
verzija – neupravičena pridobitev – obogatitveni princip – povečana vrednost nepremičnine
Zaradi vlaganj v tujo nepremičnino uveljavljan obogatitveni zahtevek je utemeljen le v primeru zatrjevane in izkazane z vlaganji povzročene večvrednosti nepremičnine (obogatitveni princip).
Za presojo, ali je podjemnik pravilno izpolnil svojo obveznost, je pomembno le, da je dosegel končni rezultat, zaradi katerega se je naročnik odločil skleniti podjemno pogodbo. Predmet podjemnikove obveznosti namreč ni samo delo, ki ga opravlja, da bi končal posel, ki se ga je zavezal opraviti, ampak šele končni rezultat, ki se ga je zavezal izpolniti. V obravnavanem primeru predmet podjemnikovega izpolnitvenega ravnanja predstavlja izdelana spletna stran, z grafično podobo po željah tožeče stranke. Glede na to, da ta ni bila (dokončno) narejena, tudi do uresničitve končnega interesa tožeče stranke ni prišlo.
Tako za sklenitev posojilne pogodbe kot tudi za vračilo dolga se res ne zahteva nikakršna oblika, vendar v primeru nerazpolaganja s pisnim potrdilom o vračilu dolga posojilojemalec, na katerem je dokazno breme glede vračila posojila, tvega, da mu zaradi odsotnosti tudi drugih (ustreznih) dokazov v morebitnem sporu vračila dolga ne bo uspelo dokazati.
V primeru dogovorjenih oderuških pogodbenih obresti je nično (le) pogodbeno določilo o višini pogodbenih obresti v delu, v katerem presega obrestno mero predpisanih obresti, povečano za polovico, in ne pogodba v celoti.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – POGODBENO PRAVO
VSL0068823
SPZ člen 38. ZZK-1 člen 13, 40, 40/1, 40/1-6, 148, 148/1, 149, 243. ZD člen 214.
izbrisna tožba – omejitev lastninske pravice s prepovedjo odsvojitve in obremenitve – vpis prepovedi odsvojitve in obremenitve – učinek erga omnes
V sklepu o dedovanju določena prepoved odsvojitve in obremenitve ni odločitev o dedovanju zapuščine (kar je predmet odločanja v zapuščinskem postopku), ampak gre za med dediči sklenjeno pogodbo civilnega prava. Ta ima absolutne učinke, če je sklenjena med starši in otroci ter se kot takšna lahko vpiše v zemljiško knjigo.
cesija – obvestitev dolžnika o cesiji – neveljavnost cesije
V primeru cesije ni potrebnega soglasja dolžnika. O cediranju terjatve pa je dolžnika treba obvestiti. Namen tega določila je, da dolžnik ve, komu je dolžan plačati dolg. Zgolj zaradi dejstva, da dolžnik - toženec ni bil obveščen o cesiji terjatve, pa ne pomeni, da ta ni veljavna.
trditveno in dokazno breme – poroštvo – oprostitev poroka zaradi opustitve garancij
Institut oprostitve poroka zaradi opustitve garancij sodi med ugovore, ki jih ima porok na razpolago v razmerju do upnika. Trditveno in dokazno breme vseh potrebnih elementov za učinkovanje ugovorov v smeri razbremenitve porokove obveznosti nosi porok, ki jih uveljavlja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0068842
ZUKZ člen 19, 20. ZMZPP člen 48. UZITUL člen 19. UZITUL-A člen 22b. ZOR člen 277, 378, 436, 1035, 1038, 1038/2, 1040, 1061.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti sarajevske podružnice – pasivna legitimacija – pristojnost in uporaba prava – tek obresti
V konkretnem primeru gre za spor med posameznim varčevalcem in LB, d. d., pri reševanju katerega ni pravno relevantno vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ, temveč je takšne spore treba reševati upoštevajoč splošna pravila obligacijskega prava.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0022937
URS člen 29, 29-3, 36. KZ člen 186, 186/1, 206, 206/1. ZKP člen 3, 17, 214, 214/1, 215, 215/1.
hišna preiskava stanovanja - odredba nima obrazložitve - zakonito pridobljeni dokazi - obstoj utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev načela iskanja materialne resnice - kršitev načela domneve nedolžnosti - predmeti uporabljeni pri kaznivemu dejanju - preizkus odločbe o kazenskih sankcijah - zvišanje kazni
Informacije, s katerimi je razpolagal preiskovalni sodnik ob odreditvi hišne preiskave 15. 12. 2009 in 16. 12. 2009, priloženega uradnega zaznamka z 2. 12. 2009 ter podatkov, ki so rezultat operativnega dela policistov, ko so J.V. že obravnavali v zvezi s sumom nekaterih drugih kaznivih dejanj v preteklosti, so predstavljale zadostno podlago za izdajo odredbe o hišni preiskavi. Navedena dejstva in okoliščine so takšna, da je preiskovalni sodnik lahko na podlagi razuma in življenjskih izkušenj utemeljeno zaključil, da je podana zadostna stopnja podlage za sklepanje o obstoju utemeljenih razlogov za sum, da je osumljeni (v povezavi z ostalimi osumljenimi) storil kaznivo dejanje.
- Policisti so po pridobitvi informacije od anonimnega vira nadaljevali z zbiranjem dodatnih obvestil v povezavi z izvršenim kaznivim dejanjem ropa in oškodovankinim opisom, da so jo oropali trije zamaskirani moški, od katerih sta bila dva večje postave, eden pa manjši, ter na podlagi samostojnega preverjanja informacije in zbranih ugotovitev odkrili še preostale udeležence kaznivega dejanja, nadaljnja kriminalistična preiskava pa je pokazala, da so bile informacije vira verodostojne in resnične.
- Pravilno je ocenilo, da količina zaseženih predmetov kaže na sodelovanje več oseb pri vlomu, ki so uporabljale kape in rokavice, in tudi oškodovanka je potrdila, da je videla, da zamaskiran moški, ki je stal ob njej, nosi rokavice. Dejansko sta bili obdolženemu A.F. zaseženi dve kapi z izrezom za oči in usta, vendar je bila še ena takšna kapa zasežena tudi v oškodovankinem stanovanju, ko je očitno, da je bil pozabljena, zato je tudi na podlagi tega dejstva sodišče utemeljeno sklepalo o udeležbi treh oseb.
ZIZ člen 29.a, 272. ZPP člen 215, 337, 339, 339/2, 339/2-10, 360, 360/1.
začasna odredba – trditveno in dokazno breme predlagatelja – zahtevek na izselitev zakonca
Tudi v postopku zaradi izdaje začasne odredbe velja, da je pogoj za uspeh predlagatelja, da najprej navede (konkretna) dejstva, ki nudijo podlago predlogu (sklepčnost) ter zanje predlaga ustrezne dokaze. Glede na vsebino in substanciranost ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja nasprotna stranka in ob upoštevanju pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, pa je nato dolžan, če želi uspeti, ponuditi tudi dodatno trditveno podlago in dodatne dokaze.
Slabi in konfliktni medsebojni odnosi, pri čemer tudi tožnica nosi del odgovornosti zanje, tudi ob izkazani verjetnosti, da bi se ob ponovni vselitvi pritožnice nadaljevali, ne zadoščajo za izdajo predlagane začasne odredbe.
Vsaka sprememba dejanskega stanja še ne pomeni motenja.
Ker sta bili na fasadi že prej nameščeni dve klimatski napravi, namestitev sporne klimatske naprave ne spreminja dotedanjega izvrševanja tožnikove soposesti fasade. Tožnikova soposest fasade večstanovanjske hiše, izhaja že iz dejstva, da je fasada integralni del večstanovanjske hiše, v kateri se nahaja tudi stanovanje, ki ga uporablja tožnik.
Namestitev klimatske naprave na fasado predstavlja izboljšavo v smislu tretjega odstavka 29. člena SZ-1, za katero se zahteva soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev.
Tudi prepovedane imisije so motenje posesti, zato lahko posestnik zaradi čezmernega hrupa ali drugih imisij uveljavlja tudi posestno varstvo.
V času sklenitve posojilne pogodbe posojilojemalec ni bil insolventen, čeprav je bilo njegovo ekonomsko finančno stanje slabo. Na podlagi poslovnih načrtov za družbo F d.o.o. pa je tožena stranka ob sklenitvi posojilne pogodbe utemeljeno štela, da odobritev tega posojila predstavlja normalno poslovno tveganje za tožečo stranko.
male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo avtorskih del - avtorsko delo – varovana avtorska dela – avtorska dela tujih avtorjev – uporaba tarife - obvezno kolektivno upravljanje - odpoved uveljavljanja materialne avtorske pravice - nezaščiteno avtorsko delo - male pravice tujih avtorjev
ZASP predpisuje obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic tudi za javno priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti (male pravice), pri čemer kolektivna organizacija male avtorske pravice upravlja tudi brez pogodbe z avtorjem. Repertoar varovanih del kolektivne organizacije v smislu 1. točke prvega odstavka 146. člena ZASP predstavljajo poleg avtorskih del, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi pogodbe z avtorjem, tudi tista že objavljena avtorska dela, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi zakona. Tak primer je tudi priobčitev neodrskih glasbenih del (male pravice). V tem primeru sestavljajo repertoar tožeče stranke vsa že objavljena glasbena neodrska dela ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja. Tako tudi tujci uživajo varstvo avtorske pravice po določbah ZASP.
Iz vloge je mogoče razbrati, na kakšni podlagi (zaradi nezakonitega dela sodišča) tožnik uveljavlja odškodnino od RS. Za popolnost tožbe zadošča, da tožnik abstraktno pravno normo razčleni v toliko dejstev, kolikor jih je potrebnih za identifikacijo zahtevka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059878
ZASP člen 80, 80/1, 158, 158/1, 158/2, 160, 160/2, 168. OZ člen 289, 289/1, 299, 299/2, 344, 347, 347/1, 352, 352/1, 352/3. ZOdvT člen 14, 14/1, 14/2, 16.
avtorska pravica – kršitev avtorskih pravic – civilna kazen – pogodba o javni priobčitvi glasbenih del – posredovanje podatkov – zastaranje civilne kazni - obrazloženost stroškovne odločitve
V obravnavanem primeru, zaradi obstoja pogodbe o javni priobčitvi glasbenih del na koncertih in javnih prireditvah, ni mogoče šteti, da kršitev dolžnosti sporočanja sporedov ter kršitev posredovanja vseh podatkov, potrebnih za izračun honorarja ne utemeljuje zaključka o kršitvi materialne avtorske pravice niti druge pravice avtorja.
Civilna kazen zaradi svoje specifične ureditve, ki nakazuje na njeno preterično naravo penalne oziroma kaznovalne odškodnine, zastara pod pogoji, ki veljajo za odškodninske terjatve.
Med strankama je bilo vzpostavljeno trajno dolžniško razmerje, v katerem je tožeča stranka toženi stranki od leta 1994 dovoljevala brezplačno uporabo njene nepremičnine za mednarodni promet tovornjakov. Trajno dolžniško razmerje lahko katerakoli stranka prekine z odpovedjo in to ob vsakem, vendar ne ob neprimernem času.
Nepremičnina tožeče stranke se je uporabljala za mednarodni promet tovornjakov, pri čemer vsakokratni voznik tovornjaka navedene nepremičnine oziroma ceste ni uporabljal po svoji volji, temveč ga je, glede na to, da je šlo za cesto preko mejnega prehoda, tja usmerila tožena stranka, zato je le-ta (in ne vsakokratni voznik tovornjaka) tista, ki je bila okoriščena z uporabo tuje nepremičnine in tista, ki je tožečo stranko prikrajšala za možnost uporabe ter razpolaganja z njeno nepremičnino.
ZFPPIPP člen 121, 233, 233/5. ZPP člen 110, 110/3.
začetek postopka osebnega stečaja – predujem – podaljšanje roka za plačilo predujma
Podaljšanju roka za predložitev odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila predujma pritožbeno sodišče ne more ugoditi, niti tega ne bi moglo storiti prvostopenjsko sodišče. Rok, ki ga določi sodišče, se lahko na predlog prizadete osebe podaljša, če so za to opravičeni razlogi, vendar pa se mora podaljšanje roka predlagati, preden izteče rok.
Zoper sklep o začetku postopka prisilne likvidacije se lahko pritoži stranka postopka. Stranke postopka prisilne likvidacije so po izrecni zakonski določbi le družbeniki pravne osebe, nad katero se vodi postopek. Dolžnik ni stranka postopka prisilne likvidacije. V postopku prisilne likvidacije se namreč določbe Oddelka 3.3. ZPFFIPP, ki ureja status strank insolvenčnega postopka (kamor sodita tudi dolžnik in stečajni dolžnik), za prisilno likvidacijo ne uporabljajo. V postopku prisilne likvidacije tudi upniki niso stranke postopka in v tem postopku, v katerem uveljavljajo terjatve do dolžnika, niso upravičeni opravljati nobenih procesnih dejanj.
ZViš člen 63. Sklep o normativih in standardih za opravljanje izobraževalne dejavnosti v višjem in visokem šolstvu člen 1. ZDR člen 143.
plačilo za delo – nadure – nadurno delo – pedagoška obveznost- visokošolski učitelj – neposredna pedagoška obveznost – nadurno delo – plačilo razlike v plači – delovna in pedagoška obveznost
ZVis določa neposredno pedagoško obveznost, pri čemer se le-ta lahko poveča. Ta dodatna pedagoška obveznost pa se obračuna enako, kot neposredna pedagoška obveznost in prekoračitev neposredne pedagoške obveznosti ne pomeni nadurnega dela.
Po stališču VS RS se nadure priznavajo glede na prekoračitev rednega delovnega časa (40 ur tedensko) in ne na podlagi prekoračitve pedagoške obveznosti v okviru siceršnje tedenske delovne obveznosti, razen kolikor pooblaščeno vodstvo tožene stranke hkrati ne ugotovi, da pomenijo dodatne pedagoške obveznosti tudi delo preko polnega delovnega časa (40 ur tedensko) oziroma kolikor je tako delo izrecno odrejeno.