zdravniška napaka – obstoj vzročne zveze – vzrok škodnega dogodka – mejni prag zadostne verjetnosti
Kadar vzroka škodnega dogodka ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, v zadevnem primeru je izvedenec jasno povedal, da je vzrok smrti kombinacija srčnega popuščanja in septičnega stanja, se v sodni praksi uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti. Upošteva se verjetnost, ali bi do škodnega dogodka prišlo tudi v drugačnih okoliščinah, kot v teh, ki so se dejansko zgodile. Pri tem je povzročitelj odgovoren za celotno škodo, ki je nastala zaradi škodnega dogodka, če oškodovanec z verjetnostjo, ki presega mejni prag verjetnosti (torej 50%) dokaže, da je ravnanje odgovorne osebe oziroma vzrok, ki izvira iz njene sfere, povzročilo škodni dogodek. Vzročna zveza bi bila torej podana, če bi tožeča stranka, na kateri je dokazno breme, ob uporabi merila mejnega praga zadostne verjetnosti dokazala, da pokojni mož tožnice ne bi umrl, če ob zdravljenju pri toženi stranki ne bi prišlo do okužbe z bolnišnično bakterijo.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073862
SPZ člen 69, 70. ZPP člen 100.
razdelitev solastnine – fizična delitev nepremičnin – upravičen interes – smrt stranke med postopkom
Upravičen interes je za pravni standard, ki ga sodišče v konkretnem primeru dopolni po intenciji zakona in na podlagi namena stvari. Pri tem sodišče upošteva vsa najrazličnejša dejanska stanja, ki nastajajo pri delitvi stvari in skupnega premoženja. Izmed množice okoliščin, ki utegnejo biti pomembne pri presoji močnejšega interesa mora med drugim vzeti v obzir poklicno dejavnost udeležencev, usposobljenost za uporabo določene stvari, lastništvo sosednjih nepremičnin, stanovanjske razmere, osebne potrebe in interese, zanimanja, itd..
Sodišče prve stopnje je utemeljeno upoštevalo sprtost udeležencev postopka, lastništvo sosednjih zemljišč ter možnost dostopa iz sosednjih zemljišč do nepremičnin, kar je vse skupaj prevladalo na interesom predlagateljice po ukvarjanju s sadjarstvom.
Nasprotna udeleženka je tekom postopka umrla, na kar je bilo sodišče opozorjeno po izdaji prvostopenjskega sklepa. Ker ima nasprotna udeleženka pooblaščenca, postopka ni treba prekinjati; sklep pa se mora kljub temu glasiti na dediče umrle osebe. Pritožbeno sodišče je zato po uradni dolžnosti označbo nasprotne predlagateljice v uvodu sklepa ustrezno spremenilo
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 49, 50, 51.
nagrada sodnega izvedenca – obrazloženost sklepa sodišča prve stopnje – preverjanje stroškovnika – več izvedencev
Pritožbeno stališče, da so izvedenci skupaj upravičeni le do ene nagrade, ker so v okviru Komisije podali eno izvedensko mnenje, ni pravilno. Izvedensko mnenje je rezultat dela štirih izvedencev iz različnih področji medicinske stroke, ki so vsak posebej pregledali tožnico, predmetni pravdni spis in podali mnenje v okviru svoje specialistične stroke. Zato je sodišče prve stopnje pravilno priznalo nagrado vsakemu izvedencu posebej.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, kolikšna nagrada pripada izvedencem za študij spisa, za pregled tožnice ter za pisni izvid in mnenje.
URS člen 19, 19/1, 31, 33, 35. ZDZdr člen 39, 39-1, 39-2, 39-3.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji - huda premoženjska škoda - resna nevarnost - človekove pravice
Pojem huda premoženjska škoda, ki je ustavna kategorija, je potrebno tudi ustavnoskladno razlagati. Pritožnica ima pravico razpolagati s svojim premoženjem ter pravico svobodno nakupovati, seveda v okviru razumnih in plačljivih zmožnosti. Za izkazan obstoj pogojev po 1. alinei 39. člena ZDZdr mora biti izkazana „resna nevarnost“, ki jo bolna oseba povzroča sebi ali drugim s povzročanjem hude premoženjske škode. Potreben je torej obstoj konkretnih dejanj bolne osebe, ki povzročajo hudo premoženjsko škodo zanjo ali za druge.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – upravičen predlagatelj
Aktivno legitimacijo po ZVEtL ima le tisti pridobitelj posameznega dela stavbe, ki želi urediti etažno lastnino na svojem delu, pa mu SPZ ne daje aktivne legitimacije. Sodišče je pri tem prezrlo, da predlagatelj v konkretnem primeru ni zemljiškoknjižni lastnik posameznega dela stavbe in da glede na predloženo sodno poravnavo to niti ne more postati.
vrednost spora – pritožba zoper stroškovno odločitev – sodna taksa za pritožbo
ZST-1 v taksni tarifi, kjer so posebej opredeljene sodne takse za pravdni postopek, ne opredeljuje izrecno sodne takse za postopek o pritožbi zoper odločitev o stroških postopka, ki je zajeta v odločbi sodišča prve stopnje o glavni stvari, zato za odmero sodne takse ni moč uporabiti točke 1.1 (redni postopek) pod točko 1. (pravdni postopek), temveč je potrebno uporabiti določbe ZST-1, ki v točki 3. opredeljuje posebne takse. Potrebno je uporabiti tarifno številko 30010 za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, po kateri znaša sodna taksa 33,00 EUR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - neprištevnost
Zaradi ugotovljene tožničine neprištevnosti je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj tožnica zaradi ugotovljene neprištevnosti ne more biti odgovorna za očitane kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
ZIU člen 9, 9/3. ZSPJS-L člen 17. ZSS člen 44, 44/1, 44/3, 52. ZSPJS člen 3, 3/3, 3/4, 3a, 3a/4, 3a/5. URS člen 125.
sodnik – plača – znižanje plače – določitev plače – ravnanje v primeru nezakonitosti – sodno varstvo
Tretji odstavek 9. člena ZIU, ki za omejitev učinkov finančne krize začasno, od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, določa znižanje plač funkcionarjev za znesek v višini 4 % osnovne plače, se za sodnike ne uporablja. Takšna zakonska ureditev je v nasprotju z ZSS kot specialnim zakonom, ki v prvem odstavku 44. člena določa, da ima sodnik pravico do osnovne plače, ki ustreza plačilnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan ali položaju, za katerega je imenovan ter da se sodniku plača v trajanju mandata ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. ZSS v 52. členu določa, v katerih primerih se lahko plača sodnika zmanjša. Tretji odstavek 9. člena ZIU ne predstavlja vsebinsko skladne celote z ureditvijo v ZSS. V primeru kolizije je zato treba uporabiti zakon, ki je ustavno skladen. To pa je ZSS, ki v določbi 44. člena vsebuje pomembni varovali za ohranjanje nespremenljivosti sodnikove plače kot ene od bistvenih predpostavk za neodvisno delovanje sodstva, kot ga zasleduje 125. člen URS. Takšen pristop narekuje tudi zgodovinska razlaga, saj je bilo pred tem znižanje plač sodnikov določeno tudi v 12. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSS (ZSS, Ur. l. RS, št. 91/2009), ki določa, da se pri določanju osnovnih plač sodnikov uporablja ZZZPF, s katerim so bile plače sodnikov znižane za obdobje od 1. 4. 2009 do 1. 4. 2010.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059836
OZ člen 171, 171/1, 171/2, 174, 174/1, 179, 299, 378, 378/1. ZPP člen 216, 243, 254, 285.
prispevek oškodovanca – uporaba varnostnega pasu – vzročna zveza – dokazovanje z izvedencem – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – izgubljeni zaslužek – renta – delo na črno
Sodišče prve stopnje je na podlagi splošnega vedenja in izkušenj s področja cestnega prometa in prometnih nezgod (za kar ni potrebno strokovno znanje izvedenca - niti cestnoprometne niti medicinske stroke – 243. člen ZPP) ugotovilo, da obstoji velika verjetnost (ki v tovrstnih primerih zadošča kot dokazni standard), da se je tožnica tako hudo poškodovala, ker je padla iz avtomobila, do česar pa po veliki verjetnosti ne bi prišlo, če bi bila pripeta z varnostnim pasom, saj bi jo ta zadržal v kabini vozila.
Tudi za oškodovance, ki so pred škodnim dogodkom redno pridobivali zaslužek (zgolj) s priložnostnimi deli oziroma zaposlitvami, se šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz takšnega dela in v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku, če se z večjo stopnjo verjetnosti ne izkaže kaj drugega.
sodna taksa – tarifna številka 30010 - redni pravdni postopek
Redni pravdni postopek je vsak postopek, ki se ne vodi v postopku v zakonskih sporih ali sporih iz razmerij med starši in otroki in se ne vodi v postopku za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga. S tem je zarisano stvarno področje uporabe tarifne številke 30010 ZST-1.
stroški postopka – stroški priče – priglasitev stroškov
Sodišče prve stopnje je res naložilo plačilo stroškov pravdnega postopka tožeči stranki, vendar tega pri izdaji izpodbijanega sklepa ni moglo upoštevati. Tožena stranka bi bila do povračila stroškov priče upravičena le, če bi te priglasila.
Določba 126.a člena ZDavP-2 ne velja za primer, ko je hipoteka pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na podlagi predloga za izvršbo na nepremičnino, vloženega sicer pred potekom zastaranja pravice do izterjave davka, temveč izrecno le za primer, ko upnik najprej davčni dolg zavaruje s hipoteko, zatem pa vloži predlog za izvršbo na nepremičnino pred potekom zastaranja pravice do izterjave.
napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – vštevanje daril – vštevanje daril v dedni delež
Sodišče dediče napoti na pravdo takoj, ko je med njimi spor, ali se neko premoženje všteva v dedni delež določenega dediča, pri čemer je irelevantno, od koga direktno naj bi ta dedič to premoženje prejel. V obravnavani zadevi je dedinja A. B. lastnica spornih nepremičnin, za katere dediča A. P. in A. C. trdita, da jih je prejela kot darilo od zapustnika, čemur ona oporeka. Torej je med njimi sporno, ali se te nepremičnine vštevajo v njen dedni delež, posledično čemur jih je potrebno napotiti na pravdo.
Namen instituta ločitve zapuščine je varstvo zapustnikovih upnikov pred upniki prezadolženega dediča. V obravnavanem primeru dedičev ni in tudi nevarnost za poplačilo pritožnikove terjatve ne obstaja.
ZIZ člen 38, 38/4, 38/5. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 390.
premičninska izvršba - izvršilna dejanja na premičnine – preživninski zavezanec - osebni stečaj – izvršilni stroški
Sodna praksa je že zavzela stališče, da se tudi v primeru, ko Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije nastopa kot upnik v izvršbi zoper preživninskega zavezanca zaradi izterjave tega, kar je namesto njega plačal preživninskemu upravičencu (za kar gre tudi v obravnavani izvršilni zadevi), izvršilni postopek kljub uvedbi osebnega stečaja zoper preživninskega zavezanca nadaljuje (sklep II Ips 170/2010). Osebni stečaj nad dolžnikom v obravnavani zadevi tudi ni mogel imeti nobenega vpliva na odločanje o izvršilnih stroških, ki so bili z izpodbijanim sklepom naloženi dolžniku v povrnitev.
Dodatna navedba pravne podlage, na kateri temelji odločitev o zahtevku, ne pomeni odločanja mimo zahtevka.
Dokazni predlog z zaslišanjem prič ni bil usmerjen k izkazovanju toženčevih trditev glede konkretnega zahtevka, zato ga je sodišče utemeljeno zavrnilo.
ZDen člen 72, 72/2. ZDoh-2 člen 27, 124. OZ člen 299, 378.
plačilo nadomestila za nemožnost uporabe denacionaliziranega premoženja – zavezanec za plačilo – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov – višina nadomestila – davčne obveznosti – zapadlost obveznosti plačila – tek zamudnih obresti
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je zavezan tudi za plačilo nadomestila po 2. odstavku 72. člena Zden.
Nadomestilo predstavlja tisto korist, ki bi jo dosegel denacionalizacijski upravičenec, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma z njo upravljal, in ne korist, ki jo je dosegel zavezanec.
Davčnemu organu plačana akontacija dohodnine se lahko upošteva le kot delna izpolnitev obveznosti do upravičenca, sicer pa takšna davčna obveznost na višino nadomestila ne vpliva.
Ni naloga sodišča, da samo iz cenitvenega poročila, ki ga je stranka pridobila izven pravde in ga priložila svoji vlogi, razbira, kaj so pravno relevantne navedbe. Ne glede na to, da se izven postopka pridobljeno mnenje oziroma cenitev lahko upošteva kot del trditvene podlage, je kljub temu potrebno, da so vsaj osnovne trditve razvidne iz vloge, sklicevanje na takšno prilogo pa se lahko nanaša zgolj na natančnejše substanciranje.
Tožnica je iz razlogov na strani delodajalca podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato je na podlagi 2. odstavka 112. člena ZDR upravičena do odpravnine.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066607
ZP-1 člen 2, 2/2, 26, 26/6, 56a, 114, 118. ZVCP-1 člen 30, 30/5, 132, 132/2, 234. ZPrCP člen 45, 45/10. ZUP člen 80.
meje sankcioniranja prekrškov – časovna veljavnost zakona – milejši predpis – uporaba milejšega zakona – hitrost vožnje – zaslišanje obdolženca – priznanje prekrška – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – polovično plačilo izrečene globe – pouk o pravici do plačila polovične globe – splošna pravila za odmero sankcij
Po jasnem in popolnem priznanju storitve prekrška sodišče v skladu s 118. členom ZP-1 v obrazložitvi sodbe zgolj kratko navede oceno obdolženčevega priznanja in obrazloži odmero sankcije.
Policist izpolni zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi preizkušeni udeleženec cestnega prometa, le, če se preizkus opravi, zaradi česar policistu zaradi nepodpisa zapisnika tudi ni bilo treba odrediti strokovnega pregleda, pri čemer policisti tudi niso dolžni voznike opozarjati na posledice njihovega ravnanja.
Pouk o pravici do polovičnega plačila globe mora biti del pouka o pravici do pravnega sredstva na odločbi, in ne posebnega dopisa.