Določba 126.a člena ZDavP-2 ne velja za primer, ko je hipoteka pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na podlagi predloga za izvršbo na nepremičnino, vloženega sicer pred potekom zastaranja pravice do izterjave davka, temveč izrecno le za primer, ko upnik najprej davčni dolg zavaruje s hipoteko, zatem pa vloži predlog za izvršbo na nepremičnino pred potekom zastaranja pravice do izterjave.
Namen instituta ločitve zapuščine je varstvo zapustnikovih upnikov pred upniki prezadolženega dediča. V obravnavanem primeru dedičev ni in tudi nevarnost za poplačilo pritožnikove terjatve ne obstaja.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – upravičen predlagatelj
Aktivno legitimacijo po ZVEtL ima le tisti pridobitelj posameznega dela stavbe, ki želi urediti etažno lastnino na svojem delu, pa mu SPZ ne daje aktivne legitimacije. Sodišče je pri tem prezrlo, da predlagatelj v konkretnem primeru ni zemljiškoknjižni lastnik posameznega dela stavbe in da glede na predloženo sodno poravnavo to niti ne more postati.
Tožnik takse v odrejenem roku ni plačal, zato se v skladu s tretjim odstavkom 105.1 člena ZPP šteje, da je umaknil tožbo. Vloga se šteje za umaknjeno, če sodna taksa ni plačana najkasneje v roku, ki ga sodišče določi v nalogu za plačilo sodne takse in če hkrati niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno odplačilo sodnih taks.
vrednost spora – pritožba zoper stroškovno odločitev – sodna taksa za pritožbo
ZST-1 v taksni tarifi, kjer so posebej opredeljene sodne takse za pravdni postopek, ne opredeljuje izrecno sodne takse za postopek o pritožbi zoper odločitev o stroških postopka, ki je zajeta v odločbi sodišča prve stopnje o glavni stvari, zato za odmero sodne takse ni moč uporabiti točke 1.1 (redni postopek) pod točko 1. (pravdni postopek), temveč je potrebno uporabiti določbe ZST-1, ki v točki 3. opredeljuje posebne takse. Potrebno je uporabiti tarifno številko 30010 za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, po kateri znaša sodna taksa 33,00 EUR.
služnost – nastanek služnostne pravice – prenehanje služnostne pravice – spremenjene okoliščine – nekoristnost služnosti
Razlog za prenehanje služnosti so spremenjene okoliščine. Nekoristnost služnosti je zgolj ena od spremenjenih okoliščin, ki jo SPZ izrecno določa kot razlog za prenehanje služnosti.
Pravni temelj za prenehanje služnosti so druge spremenjene okoliščine. Te pridejo v poštev, če je služeče zemljišče še koristno za gospodujoče zemljišče, vendar pa ne več v tolikšni meri, kot je bilo to ob nastanku služnosti. Spremenjene okoliščine so izkazane v zadostni meri: pridobitev takšnih nepremičnin v last služnostnih upravičencev, ki omogočajo zanesljivo in primerno povezavo med javnim cestnim omrežjem in doslej gospodujočimi zemljišči.
stroški postopka – znižanje zahtevka – uspeh glede na temelj in višino
Tožnica je na zadnjem naroku sicer res znižala zahtevek, a so vsi stroški nastali že pred tem, zato je sodišče pri odmeri pravilno upoštevalo začetno vrednost spornega predmeta.
Sodna praksa izjemoma ločeno upošteva uspeh po temelju in višini, kadar oceni, da so za to podane posebne okoliščine primera, saj neposredne podlage za tako delitev v ZPP ni, a še to le v odškodninskih sporih, ne pa v takšnem sporu, kot je obravnavani.
Tožnica je iz razlogov na strani delodajalca podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato je na podlagi 2. odstavka 112. člena ZDR upravičena do odpravnine.
postopek za delitev stvari v solastnini – civilna delitev – postopek za cenitev in prodajo stvari – stroški postopka
Sodišče opravi prodajo stvari po določbah ZNP, če to predlagajo vsi solastniki v roku 30-ih dni od pravnomočnosti sklepa. Če takega predloga (soglasja) ni, se nepravdni postopek konča. Solastnik, ki želi doseči prodajo, mora zahtevati prodajo v izvršilnem postopku po pravilih, ki veljajo za izvršbo za razdelitev stvari.
ZIZ člen 38, 38/4, 38/5. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 390.
premičninska izvršba - izvršilna dejanja na premičnine – preživninski zavezanec - osebni stečaj – izvršilni stroški
Sodna praksa je že zavzela stališče, da se tudi v primeru, ko Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije nastopa kot upnik v izvršbi zoper preživninskega zavezanca zaradi izterjave tega, kar je namesto njega plačal preživninskemu upravičencu (za kar gre tudi v obravnavani izvršilni zadevi), izvršilni postopek kljub uvedbi osebnega stečaja zoper preživninskega zavezanca nadaljuje (sklep II Ips 170/2010). Osebni stečaj nad dolžnikom v obravnavani zadevi tudi ni mogel imeti nobenega vpliva na odločanje o izvršilnih stroških, ki so bili z izpodbijanim sklepom naloženi dolžniku v povrnitev.
sodna taksa – tarifna številka 30010 - redni pravdni postopek
Redni pravdni postopek je vsak postopek, ki se ne vodi v postopku v zakonskih sporih ali sporih iz razmerij med starši in otroki in se ne vodi v postopku za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga. S tem je zarisano stvarno področje uporabe tarifne številke 30010 ZST-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073880
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4. OZ člen 179.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zamudna sodba – vročanje – sklepčnost tožbe – splošno znana dejstva
Golo zanikanje prejema sodne pošiljke ter predložitev lista s podpisi toženca ni dovolj za ovrženje domneve o pravilni vročitvi tožbe na podlagi pravilno izpolnjene vročilnice.
Simptomov tožnikove poškodbe (pretres možganov) ni mogoče uvrstiti med splošno znana dejstva.
Navedbe, ki zgolj ponavljajo dejansko tezo, predstavljeno že pred sodiščem prve stopnje, ne predstavljajo konkretizirane graje dokazne ocene. Naloga pritožbenega sodišča ni, da se ponovno opredeljuje do trditvenega gradiva ene ali druge stranke. Naloga pritožbenega sodišča je, da v luči pritožbenih navedb preizkusi pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje, da torej preizkusi, ali je opredelitev sodišča prve stopnje do trditvenega in dokaznega gradiva pravilna ali ne. In še naprej: naloga pritožbenega sodišča je, da odgovori na pritožbeno kritiko.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 49, 50, 51.
nagrada sodnega izvedenca – obrazloženost sklepa sodišča prve stopnje – preverjanje stroškovnika – več izvedencev
Pritožbeno stališče, da so izvedenci skupaj upravičeni le do ene nagrade, ker so v okviru Komisije podali eno izvedensko mnenje, ni pravilno. Izvedensko mnenje je rezultat dela štirih izvedencev iz različnih področji medicinske stroke, ki so vsak posebej pregledali tožnico, predmetni pravdni spis in podali mnenje v okviru svoje specialistične stroke. Zato je sodišče prve stopnje pravilno priznalo nagrado vsakemu izvedencu posebej.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, kolikšna nagrada pripada izvedencem za študij spisa, za pregled tožnice ter za pisni izvid in mnenje.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073862
SPZ člen 69, 70. ZPP člen 100.
razdelitev solastnine – fizična delitev nepremičnin – upravičen interes – smrt stranke med postopkom
Upravičen interes je za pravni standard, ki ga sodišče v konkretnem primeru dopolni po intenciji zakona in na podlagi namena stvari. Pri tem sodišče upošteva vsa najrazličnejša dejanska stanja, ki nastajajo pri delitvi stvari in skupnega premoženja. Izmed množice okoliščin, ki utegnejo biti pomembne pri presoji močnejšega interesa mora med drugim vzeti v obzir poklicno dejavnost udeležencev, usposobljenost za uporabo določene stvari, lastništvo sosednjih nepremičnin, stanovanjske razmere, osebne potrebe in interese, zanimanja, itd..
Sodišče prve stopnje je utemeljeno upoštevalo sprtost udeležencev postopka, lastništvo sosednjih zemljišč ter možnost dostopa iz sosednjih zemljišč do nepremičnin, kar je vse skupaj prevladalo na interesom predlagateljice po ukvarjanju s sadjarstvom.
Nasprotna udeleženka je tekom postopka umrla, na kar je bilo sodišče opozorjeno po izdaji prvostopenjskega sklepa. Ker ima nasprotna udeleženka pooblaščenca, postopka ni treba prekinjati; sklep pa se mora kljub temu glasiti na dediče umrle osebe. Pritožbeno sodišče je zato po uradni dolžnosti označbo nasprotne predlagateljice v uvodu sklepa ustrezno spremenilo
odločanje o stikih brez izvedeniškega mnenja – kontradiktornost postopka – pravica do izjave – korist otoka – načelo odprtega sojenja
Če sodišče ne predstavi pravdnim strankam svojih ugotovitev glede dejstev, za katera je potrebno strokovno znanje in zaradi lastnega strokovnega znanja ne angažira izvedenca, pravdne stranke prikrajša za pravico do aktivnega sodelovanja pri obravnavi strokovnih vprašanj v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Sodišče prve stopnje ni v okviru dokaznega postopka, ne v sodbi predstavilo pravdnim strankam svoje strokovne ekspertize, v kateri bi se opredelilo glede abstraktnih pravil stroke in katera strokovna dejstva so bila odločilna za določitev obsega, načina in časovnega plana spremembe stikov toženke z otrokoma.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0059875
OZ člen 357, 357/1, 357/2.
zastaranje – terjatev iz zavarovalne pogodbe – začetek teka zastaranja – zapadlost terjatve – določila splošnih pogojev – končanje zdravljenja
Tožnico vežejo splošni pogoji, ki so sestavni del obeh zavarovalnih pogodb. Ti določajo, da se končna stopnja invalidnosti določi po končanem zdravljenju oziroma, če to ne nastopi niti v treh letih po nezgodi, se kot končno stanje vzame stanje ob poteku tega roka in po njem določi končna stopnja invalidnosti. Pravilno je tolmačenje prvostopenjskega sodišča, da je tožničina terjatev zapadla v plačilo z iztekom treh let po nezgodi, zato o tem, kdaj je bilo zdravljenje končano, sodišču ni bilo treba zaslišati tožnice.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066607
ZP-1 člen 2, 2/2, 26, 26/6, 56a, 114, 118. ZVCP-1 člen 30, 30/5, 132, 132/2, 234. ZPrCP člen 45, 45/10. ZUP člen 80.
meje sankcioniranja prekrškov – časovna veljavnost zakona – milejši predpis – uporaba milejšega zakona – hitrost vožnje – zaslišanje obdolženca – priznanje prekrška – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – polovično plačilo izrečene globe – pouk o pravici do plačila polovične globe – splošna pravila za odmero sankcij
Po jasnem in popolnem priznanju storitve prekrška sodišče v skladu s 118. členom ZP-1 v obrazložitvi sodbe zgolj kratko navede oceno obdolženčevega priznanja in obrazloži odmero sankcije.
Policist izpolni zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi preizkušeni udeleženec cestnega prometa, le, če se preizkus opravi, zaradi česar policistu zaradi nepodpisa zapisnika tudi ni bilo treba odrediti strokovnega pregleda, pri čemer policisti tudi niso dolžni voznike opozarjati na posledice njihovega ravnanja.
Pouk o pravici do polovičnega plačila globe mora biti del pouka o pravici do pravnega sredstva na odločbi, in ne posebnega dopisa.
Določba četrtega odstavka 41. člena ZDSS-1, po kateri delavec lahko spremeni tožbo glede zahtevka do konca glavne obravnave brez privolitve tožene stranke, ne pomeni, da bi tožnik, ki v delovnem sporu uveljavlja drug zahtevek poleg obstoječega – prvotnega zahtevka, ki se v ničemer ne nanaša na ugotovitev nezakonite odpovedi (in kar predstavlja spremembo tožbe po drugem odstavku 184. člena ZPP), lahko z naknadnim novim zahtevkom za „ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja“ podaljšal rok za sodno varstvo za ugotovitev nezakonite odpovedi.
Pravni interes kot procesna predpostavka za (ugotovitveno) tožbo mora obstajati še v trenutku zaključka glavne obravnave. Z ugotovitveno tožbo tudi ni mogoče zahtevati obstoja ali neobstoja nekega pravnega razmerja, ki naj bi obstajalo v preteklosti, temveč zgolj ugotovitev, ali takšno razmerje obstaja oziroma ne obstaja v sedanjosti. To je tudi v skladu s pravilom o časovnih mejah pravnomočnosti. Tožnik v času zaključka glavne obravnave ni bil več v delovnem razmerju pri toženi stranki, zato ni imel več pravnega interesa za zahtevka za ugotovitev delovnega razmerja in za izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za navedeno obdobje, še zlasti zato, ker je bil tožnik v tem obdobju, ki je predmet ugotovitvenega in posledično dajatvenega zahtevka, že v delovnem razmerju za določen čas.