CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073880
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4. OZ člen 179.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zamudna sodba – vročanje – sklepčnost tožbe – splošno znana dejstva
Golo zanikanje prejema sodne pošiljke ter predložitev lista s podpisi toženca ni dovolj za ovrženje domneve o pravilni vročitvi tožbe na podlagi pravilno izpolnjene vročilnice.
Simptomov tožnikove poškodbe (pretres možganov) ni mogoče uvrstiti med splošno znana dejstva.
Navedbe, ki zgolj ponavljajo dejansko tezo, predstavljeno že pred sodiščem prve stopnje, ne predstavljajo konkretizirane graje dokazne ocene. Naloga pritožbenega sodišča ni, da se ponovno opredeljuje do trditvenega gradiva ene ali druge stranke. Naloga pritožbenega sodišča je, da v luči pritožbenih navedb preizkusi pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje, da torej preizkusi, ali je opredelitev sodišča prve stopnje do trditvenega in dokaznega gradiva pravilna ali ne. In še naprej: naloga pritožbenega sodišča je, da odgovori na pritožbeno kritiko.
odločanje o stikih brez izvedeniškega mnenja – kontradiktornost postopka – pravica do izjave – korist otoka – načelo odprtega sojenja
Če sodišče ne predstavi pravdnim strankam svojih ugotovitev glede dejstev, za katera je potrebno strokovno znanje in zaradi lastnega strokovnega znanja ne angažira izvedenca, pravdne stranke prikrajša za pravico do aktivnega sodelovanja pri obravnavi strokovnih vprašanj v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Sodišče prve stopnje ni v okviru dokaznega postopka, ne v sodbi predstavilo pravdnim strankam svoje strokovne ekspertize, v kateri bi se opredelilo glede abstraktnih pravil stroke in katera strokovna dejstva so bila odločilna za določitev obsega, načina in časovnega plana spremembe stikov toženke z otrokoma.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0059875
OZ člen 357, 357/1, 357/2.
zastaranje – terjatev iz zavarovalne pogodbe – začetek teka zastaranja – zapadlost terjatve – določila splošnih pogojev – končanje zdravljenja
Tožnico vežejo splošni pogoji, ki so sestavni del obeh zavarovalnih pogodb. Ti določajo, da se končna stopnja invalidnosti določi po končanem zdravljenju oziroma, če to ne nastopi niti v treh letih po nezgodi, se kot končno stanje vzame stanje ob poteku tega roka in po njem določi končna stopnja invalidnosti. Pravilno je tolmačenje prvostopenjskega sodišča, da je tožničina terjatev zapadla v plačilo z iztekom treh let po nezgodi, zato o tem, kdaj je bilo zdravljenje končano, sodišču ni bilo treba zaslišati tožnice.
sodna taksa – tarifna številka 30010 - redni pravdni postopek
Redni pravdni postopek je vsak postopek, ki se ne vodi v postopku v zakonskih sporih ali sporih iz razmerij med starši in otroki in se ne vodi v postopku za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga. S tem je zarisano stvarno področje uporabe tarifne številke 30010 ZST-1.
zdravniška napaka – obstoj vzročne zveze – vzrok škodnega dogodka – mejni prag zadostne verjetnosti
Kadar vzroka škodnega dogodka ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, v zadevnem primeru je izvedenec jasno povedal, da je vzrok smrti kombinacija srčnega popuščanja in septičnega stanja, se v sodni praksi uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti. Upošteva se verjetnost, ali bi do škodnega dogodka prišlo tudi v drugačnih okoliščinah, kot v teh, ki so se dejansko zgodile. Pri tem je povzročitelj odgovoren za celotno škodo, ki je nastala zaradi škodnega dogodka, če oškodovanec z verjetnostjo, ki presega mejni prag verjetnosti (torej 50%) dokaže, da je ravnanje odgovorne osebe oziroma vzrok, ki izvira iz njene sfere, povzročilo škodni dogodek. Vzročna zveza bi bila torej podana, če bi tožeča stranka, na kateri je dokazno breme, ob uporabi merila mejnega praga zadostne verjetnosti dokazala, da pokojni mož tožnice ne bi umrl, če ob zdravljenju pri toženi stranki ne bi prišlo do okužbe z bolnišnično bakterijo.
Tožnik takse v odrejenem roku ni plačal, zato se v skladu s tretjim odstavkom 105.1 člena ZPP šteje, da je umaknil tožbo. Vloga se šteje za umaknjeno, če sodna taksa ni plačana najkasneje v roku, ki ga sodišče določi v nalogu za plačilo sodne takse in če hkrati niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno odplačilo sodnih taks.
stroški postopka – stroški priče – priglasitev stroškov
Sodišče prve stopnje je res naložilo plačilo stroškov pravdnega postopka tožeči stranki, vendar tega pri izdaji izpodbijanega sklepa ni moglo upoštevati. Tožena stranka bi bila do povračila stroškov priče upravičena le, če bi te priglasila.
Dodatna navedba pravne podlage, na kateri temelji odločitev o zahtevku, ne pomeni odločanja mimo zahtevka.
Dokazni predlog z zaslišanjem prič ni bil usmerjen k izkazovanju toženčevih trditev glede konkretnega zahtevka, zato ga je sodišče utemeljeno zavrnilo.
postopek za delitev stvari v solastnini – civilna delitev – postopek za cenitev in prodajo stvari – stroški postopka
Sodišče opravi prodajo stvari po določbah ZNP, če to predlagajo vsi solastniki v roku 30-ih dni od pravnomočnosti sklepa. Če takega predloga (soglasja) ni, se nepravdni postopek konča. Solastnik, ki želi doseči prodajo, mora zahtevati prodajo v izvršilnem postopku po pravilih, ki veljajo za izvršbo za razdelitev stvari.
določitev meje – meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem – katastrska meja – kriterij močnejše pravice
V konkretnem primeru se predlaga sodna določitev meje med zemljiščem, ki je javno dobro, ter zemljiščem, ki je v zasebni lasti. Navedeno pomeni, da je mogoče mejo določiti zgolj po kriteriju močnejše pravice. Ker na javnem dobru ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem, pa se je v sodni praksi ustalilo stališče, da je mogoče v takšnih primerih mejo določiti zgolj glede na potek katastrske meje.
Po ZDEMPE in ZEN je katastrsko mejo vedno treba določiti in ne obstaja možnost, da bi geodet meje ne določil zaradi nezanesljivosti podatkov, kar je dopuščal ZZKat.
odškodninska odgovornost lastnika/upravljavca kopališča – kopališki red – dolžno ravnanje lastnika/upravljavca kopališča – ustno opozorilo na pravilo o uporabi kopališke naprave – skrb za lastno varnost
Z izobešenjem napisa o najvišji dovoljeni teži pri uporabi dvojnega obroča pred vhodom na kopališko napravo je toženkin zavarovanec v danem primeru izpolnil svojo dolžnost izvajanja ukrepov, ki omogočajo varno kopanje. Opustitev ustnega opozorila tožnici – odrasli uporabnici kopališke naprave – ni predstavljalo kršitve dolžnega ravnanja toženkinega zavarovanca.
vrednost spora – pritožba zoper stroškovno odločitev – sodna taksa za pritožbo
ZST-1 v taksni tarifi, kjer so posebej opredeljene sodne takse za pravdni postopek, ne opredeljuje izrecno sodne takse za postopek o pritožbi zoper odločitev o stroških postopka, ki je zajeta v odločbi sodišča prve stopnje o glavni stvari, zato za odmero sodne takse ni moč uporabiti točke 1.1 (redni postopek) pod točko 1. (pravdni postopek), temveč je potrebno uporabiti določbe ZST-1, ki v točki 3. opredeljuje posebne takse. Potrebno je uporabiti tarifno številko 30010 za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, po kateri znaša sodna taksa 33,00 EUR.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja – razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji – volja – sodno varstvo – status samostojnega podjetnika
Če delavec za kršitev pravic (da so podani elementi delovnega razmerja in, da je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas) zve v času trajanja (delovnega) razmerja, katerega obstoj je bil med strankama sporen, lahko uveljavlja preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas v postopku po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR.
Formalni status samostojnega podjetnika in delavca v delovnem razmerju se pojmovno ne izključujeta. Tega ne preprečuje posebna ureditev položaja samostojnih podjetnikov v Zakonu o gospodarskih družbah. Zato ni ovir, da samostojni podjetnik ne bi mogel skleniti tudi pogodbe o zaposlitvi (oziroma ni ovire tudi za priznanje delovnega razmerja) kot pogodbe o trajnem razmerju. Veljavna zakonodaja tega ne prepoveduje, ZDR pa ne glede na formalno obliko razmerja vzpostavlja celo domnevo delovnega razmerja, če obstajajo elementi tega razmerja. V skladu z drugim odstavkom 11. člena ZDR je namreč prepovedano opravljati delo na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. in v povezavi z 20. členom ZDR, razen v primerih, ki jih določa zakon. Avtonomija stranka glede na navedeno določbo torej ni neomejena.
služnost – nastanek služnostne pravice – prenehanje služnostne pravice – spremenjene okoliščine – nekoristnost služnosti
Razlog za prenehanje služnosti so spremenjene okoliščine. Nekoristnost služnosti je zgolj ena od spremenjenih okoliščin, ki jo SPZ izrecno določa kot razlog za prenehanje služnosti.
Pravni temelj za prenehanje služnosti so druge spremenjene okoliščine. Te pridejo v poštev, če je služeče zemljišče še koristno za gospodujoče zemljišče, vendar pa ne več v tolikšni meri, kot je bilo to ob nastanku služnosti. Spremenjene okoliščine so izkazane v zadostni meri: pridobitev takšnih nepremičnin v last služnostnih upravičencev, ki omogočajo zanesljivo in primerno povezavo med javnim cestnim omrežjem in doslej gospodujočimi zemljišči.
Določba 126.a člena ZDavP-2 ne velja za primer, ko je hipoteka pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na podlagi predloga za izvršbo na nepremičnino, vloženega sicer pred potekom zastaranja pravice do izterjave davka, temveč izrecno le za primer, ko upnik najprej davčni dolg zavaruje s hipoteko, zatem pa vloži predlog za izvršbo na nepremičnino pred potekom zastaranja pravice do izterjave.
Glede na to, da je nasprotni udeleženec vedel, da s predlagateljico nista zemljiškoknjižna lastnika solastne nepremičnine, pa se je vseeno spustil v obravnavanje glavne stvari, poleg tega je na nemožnost prodaje nepremičnine opozoril šele štiri leta po vročenem predlogu, ni mogoče šteti, da so stroški postopka nastali po krivdi predlagateljice. Odločitev sodišča, da vsak nosi svoje stroške postopka, je zato pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061792
OZ člen 299, 299/2, 782, 782/2, 779, 779/1. ZOdv člen 12. ZPP člen 188, 212, 213, 213/1.
mandatna pogodba – odstop od mandatne pogodbe – odškodninska odgovornost – preklic pooblastila za zastopanje – odvetniška nagrada – ustrezno plačilo – zakonske zamudne obresti – prekoračitev tožbenega zahtevka
Razmerje med odvetnikom in stranko je osebno razmerje, ki mora temeljiti na zaupanju, zato narava pravnega posla izključuje odškodninsko odgovornost stranke, ki z odvetnikom zaradi nezaupanja ne želi več sodelovati (prekliče pooblastilo za zastopanje), tudi če objektivnih razlogov za odpoved mandatne pogodbe pogodbe ni.
Določba četrtega odstavka 41. člena ZDSS-1, po kateri delavec lahko spremeni tožbo glede zahtevka do konca glavne obravnave brez privolitve tožene stranke, ne pomeni, da bi tožnik, ki v delovnem sporu uveljavlja drug zahtevek poleg obstoječega – prvotnega zahtevka, ki se v ničemer ne nanaša na ugotovitev nezakonite odpovedi (in kar predstavlja spremembo tožbe po drugem odstavku 184. člena ZPP), lahko z naknadnim novim zahtevkom za „ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja“ podaljšal rok za sodno varstvo za ugotovitev nezakonite odpovedi.
Pravni interes kot procesna predpostavka za (ugotovitveno) tožbo mora obstajati še v trenutku zaključka glavne obravnave. Z ugotovitveno tožbo tudi ni mogoče zahtevati obstoja ali neobstoja nekega pravnega razmerja, ki naj bi obstajalo v preteklosti, temveč zgolj ugotovitev, ali takšno razmerje obstaja oziroma ne obstaja v sedanjosti. To je tudi v skladu s pravilom o časovnih mejah pravnomočnosti. Tožnik v času zaključka glavne obravnave ni bil več v delovnem razmerju pri toženi stranki, zato ni imel več pravnega interesa za zahtevka za ugotovitev delovnega razmerja in za izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za navedeno obdobje, še zlasti zato, ker je bil tožnik v tem obdobju, ki je predmet ugotovitvenega in posledično dajatvenega zahtevka, že v delovnem razmerju za določen čas.
ZIZ člen 38, 38/4, 38/5. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 390.
premičninska izvršba - izvršilna dejanja na premičnine – preživninski zavezanec - osebni stečaj – izvršilni stroški
Sodna praksa je že zavzela stališče, da se tudi v primeru, ko Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije nastopa kot upnik v izvršbi zoper preživninskega zavezanca zaradi izterjave tega, kar je namesto njega plačal preživninskemu upravičencu (za kar gre tudi v obravnavani izvršilni zadevi), izvršilni postopek kljub uvedbi osebnega stečaja zoper preživninskega zavezanca nadaljuje (sklep II Ips 170/2010). Osebni stečaj nad dolžnikom v obravnavani zadevi tudi ni mogel imeti nobenega vpliva na odločanje o izvršilnih stroških, ki so bili z izpodbijanim sklepom naloženi dolžniku v povrnitev.