vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - overjene izjave sosedov - pravni naslov za posest - verjetno izkazana lastniška posest
Nesporno je, da predlagateljica v utemeljitev pogoja, ki ga določa peti odstavek v zvezi s prvo alinejo 1. točke prvega odstavka 234. člena ZZK-1, predlogu v tej zadevi ni priložila kopije zemljiškoknjižnih listin, je pa priložila dve overjeni izjavi sosedov. Navedba pravnega naslova za posest v izjavi ni nujno potrebna. Izjava je ustrezna, če vsebuje navedbo konkretnih dejanskih okoliščin glede izvajanja posesti, ki verjetno izkazujejo, da tisti, ki daje izjavo, zaznava predlagatelja, da ta nepremičnino uporablja kot da je njegova in ga šteje za njenega lastnika. Konkretni izjavi, ki ju je priložila predlagateljica, vsebinsko temu nista zadostili.
prodaja nepremičnin – prodajna cena – ocena vrednosti premoženja – cenitev – cenitev brez ogleda – nesodelovanje stečajnega dolžnika – pritožba ločitvenega upnika
V stečajnem postopku je kljub nesodelovanju dolžnika treba prodati vse premoženje, ki sodi v stečajno maso, iz tega pa se nato poplačajo upniki, kar je tudi namen vsakega stečajnega postopka. Nesodelovanje stečajnega dolžnika pa nikakor ne pomeni, da nepremičnine sploh ni mogoče oceniti.
elaborat kot sestavni del izreka sklepa – lastninska pravica na delu parcele – delitev solastnine
Sklepu ni pripeta nobena od navedenih listin, iz nadaljnjih podatkov spisa pa izhaja, da je sodišče po izdelanem pisnem odpravku sklepa o delitvi od geometra zahtevalo, naj na osnovi izdane odločbe sodišča izdela elaborat za evidentiranje v zemljiškem katastru, izvedenec pa je sodišču elaborat posredoval 20.8.2012, ko so pritožbeni roki že potekli.
Del zemljiške parcele, ne more biti predmet lastninske pravice oziroma vknjižbe brez ustreznega načrta parcelacije.
Ker gre v obravnavani zadevi za tri sklope solastninskih razmerij, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo le delni sklep, s katerim je odločilo o delitvi tistih zemljišč, ki so v solasti vseh udeležencev postopka. Opredeliti se bo moralo tudi do predloga pritožnice in Občine, naj tista kmetijska zemljišča, ki bi po predlagani delitvi pripadla predlagateljema, ostanejo v njuni solasti, kar bo omogočilo nadaljnjo delitev med njima, ali pa že v tej fazi postopka ocenjuje interes predlagateljev za posamezno kmetijsko zemljišče v luči njunih dosedanjih navedb in predlogov.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 128, 226, 226/1, 226/2, 226/3, 371, 371/9. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/1.
nadomestilo upravitelja za razdelitev – razdelitvena masa – posebna razdelitvena masa – znesek kupnine
Znesek posebne razdelitvene mase, ki je predmet razdelitve, predstavlja znesek, ki ostane po odštetju zneska stroškov od zneska kupnine. Masa, ki je predmet razdelitve in od katere se odmeri nagrada, torej ni znesek kupnine in drugo dobroimetje, npr. iz izterjanih terjatev, temveč je znesek, ki ostane po odštetju stroškov.
V zakonu ni podlage, da bi se nagrada odmerjala od zneskov kupnin, izterjanih zneskov in drugih plačil v stečajno maso.
ZIZ člen 9, 9/1, 44a, 44a/1, 44a/2, 44a/3, 44a/4, 44a/9.
sklep o razrešitvi izvršitelja – imenovanje novega izvršitelja – nedovoljena pritožba dolžnika – dopustnost pritožbe
Če dolžnik nima pritožbe zoper določitev izvršitelja v sklepu o izvršbi oziroma v naknadnem sklepu, potem tudi nima pritožbe zoper izpodbijani sklep, katerega obvezna sestavina je določitev novega izvršitelja, čeprav pritožba za dolžnika ni izrecno izključena.
Iz vloge sicer izhaja, da tožeča stranka tožbo umika, ker je bila v vmesnem času poplačana, pri tem pa tožeča stranka ni navedla, kdaj je drugotožena stranka zahtevek izpolnila, zaradi česar dejstva, da je zahtevek umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, sodišče prve stopnje niti ni moglo ugotoviti.
OZ člen 125, 125/1, 251, 251/5, 769. ZPP člen 2, 360, 360/1.
predpravdno pobotanje – ugovor ugasle pravice – pogodbena kazen – končni obračun – pogodba o naročilu – odmik od naročila in navodil
Stranki sta se v pogodbi dogovorili, da se pogodbena kazen obračuna s končnim obračunom, kar ni v nasprotju z dispozitivno določbo petega odstavka 251. člena OZ. Tudi sodna praksa dopušča uveljavljanje pogodbene kazni s končnim obračunom.
Prevzemnik naročila se sme od dobljenega naročila in navodil odmakniti samo s soglasjem naročitelja; če pa zaradi kratkega časa ali kakšnega drugega razloga ne more vprašati za soglasje, se sme odmakniti od naročila in navodil samo, če lahko po presoji vseh okoliščin utemeljeno misli, da to nalagajo naročiteljevi interesi. Če prevzemnik prekorači meje naročila ali če se odmakne od dobljenih navodil, se ne šteje za prevzemnika, temveč za poslovodjo brez naročila, razen če naročitelj pozneje odobri tisto, kar je storil.
Upnik v postopku prisilne poravnave lahko kadarkoli umakne svojo prijavo terjatve ali njen del, insolventni dolžnik pa mu tega ne more preprečiti in bi bilo kaj takega tudi nedopustno. Smiselna uporaba ZPP za obravnavani primer narekuje tako ravnanje, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa – če upnik umakne svojo prijavo terjatve ali njen del, se postopek preizkusa ustavi.
prodaja nepremičnin na javni dražbi – cenitev nepremičnine – cenitev brez ogleda – nesodelovanje stečajnega dolžnika – izklicna cena
V stečajnem postopku je kljub nesodelovanju dolžnika treba prodati vse premoženje, ki sodi v stečajno maso, iz tega pa se nato poplačajo upniki, kar je tudi namen vsakega stečajnega postopka. Nesodelovanje stečajnega dolžnika pa nikakor ne pomeni, da nepremičnine sploh ni mogoče oceniti. Cenilec je za oceno vrednosti uporabil na donosu zasnovan način in poleg tega še način tržnih primerjav.
Če gre za posel rednega upravljanja in je bila odločitev o sanaciji komunikacijskih jaškov na poslovnem odboru sprejeta, kar trdi tožeča stranka, zaračunano pa je bilo le delo, ki je bilo opravljeno, je tožena stranka dolžna svoj delež stroškov poravnati, ne glede na to, da dela v njenem nadstropju niso bila opravljena.
lastninjenje nepremičnin, ki se uporabljajo kot javna infrastruktura oziroma funkcionalno zemljišče - subsidiarna narava ZLNDL - pridobitev lastninske pravice na podlagi posebnega zakona - različni upravičenci lastninske pravice in pravice uporabe - sporazum o tem, kdo je dejanski lastnik
V primeru, ko je upravičenec do lastninske pravice na podlagi specialnega predpisa drug subjekt in ne tisti, ki je vpisan kot imetnik pravice uporabe, je "avtomatična" vknjižba po ZLNDL nezakonita in jo je mogoče izpodbijati z izbrisno tožbo. Tak nezakonit vpis pa je glede na konkretne okoliščine te zadeve, mogoče preprečiti že v zemljiškoknjižnem postopku, ki je sicer strogo formalne narave.
Glede na posebno ureditev v ZZK-1 gre za poseben pravni institut zemljiškoknjižnega prava, ki ga po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče s pomočjo analogije prenašati na področje sodnega registra, predvsem glede vprašanja pravnih učinkov zaznambe spora.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – predlog delavca
Sodna razveza pogodbe o zaposlitvi je mogoča tudi v primeru, kadar tožnik želi vrnitev nazaj na delo. V primeru uporabe določbe drugega odstavka 118. člena ZDR tožnik zmeraj zahteva vrnitev nazaj na delo, saj je v primeru, da tožnik tega ne zahteva, potrebno uporabiti določbo prvega odstavka 118. člena ZDR.
Glede na to, da so odgovori izvedenca kratki, bolj ali manj pavšalni in da niso podkrepljeni s kompleksnimi in strokovnimi argumenti, je sodišče za izdelavo dopolnitve pravilno prisodilo nagrado za zahtevno mnenje.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066027
ZP-1 člen 202d, 202d/3, 202d/6, 202e/2. ZVoz člen 45, 45/1, 45/5.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – odložitev izvršitve – preklic odložitve – udeležba v rehabilitacijskih programih – predložitev potrdila o opravljenem programu
S tem, ko je storilec predložil potrdilo o opravljeni edukacijski delavnici (opravljeni v isti zadevi zaradi istega prekrška), je tako izpolnil obveznost, ki mu je bila naložena (čeprav kasneje) s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj je bil dosežen namen (zakonodajalca in sodišča), da se rehabilitacijski program opravi.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 2.
javni uslužbenci – napredovanje – razvrstitev v plačni razred
Tožnik je bil premeščen z delovnega mesta v VII. tarifni skupini na delovno mesto v V. tarifni skupini in ker tožnik ni izpolnjeval izobrazbenih pogojev na delovnem mestu v VII. tarifni skupini, ni napredoval, zato napredovanj ni mogel prenesti na delovno mesto v nižji tarifni skupini. Zaradi neizpolnjevanja pogojev ustrezne izobrazbe je bila razporeditev tožnika in določitev plačnega razreda pravilna.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – izvedensko mnenje - pripombe
Če poda stranka pisne pripombe ali ugovor na izvedensko mnenje in se obravnavanju le-teh na naroku ni odpovedala, mora sodišče izvedenca neposredno zaslišati. Poleg tega se ugovor zoper izvedensko mnenje ne more šteti za dokazni predlog, temveč za ugovor zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
objava popravka – zanikanje ali poprava navedb – pojem popravka
Z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem besedilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaze drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.
ZDR člen 18, 18/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZGD-1 člen 32.
predsednik uprave – odpoklic – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – delodajalec – pravna oseba - zastopanje
Po določbi 18. člena ZDR v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, nastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Tožnik v času postopka in podaje izredne odpovedi ni bil več predsednik uprave, ker je njegov mandat prenehal z odpoklicem, zato je bil njegov položaj enak položaju vseh drugih zaposlenih delavcev. To pa pomeni, da bi mu glede na citirano določbo ZDR izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko podal le novi začasni predsednik uprave, kot zastopnik tožene stranke, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Ker je izredno odpoved podala neupravičena oseba, je izredna odpoved že iz tega razloga nezakonita