STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0059854
ZDen člen 88. ZZD člen 204. ZSZ člen 46, 51. ZOR člen 73. ZPP člen 2, 154, 154/2.
prenos pravice uporabe – način prenosa pravice uporabe – deklaratornost vpisa v zemljiško knjigo – razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve po ZDen – ničnost – razlaga pogodbe – stroški postopka – uspeh strank v postopku
Pogodbo iz leta 1986 je treba umestiti v takratni časovni okvir. V tistem obdobju je bil prenos pravice uporabe v zemljiško knjigo zgolj deklaratorne narave. Za veljavnost prenosa pravice uporabe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj.
Pogodbo iz leta 1986 je mogoče subsumirati pod pojem dogovora oziroma pogodbe, s katero se je prenesla pravica uporabe (v absolutnem pomenu) na spornem družbenem premoženju skozi prizmo tedanjih pravdnih predpisov.
Merilo uspeha v postopku ni površina nepremičnine, glede katere je tožbeni zahtevek (ne)utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074476
ZPP člen 451, 452, 452/2, 452/4, 453, 458, 458/1. OZ člen 355, 355/2.
spor majhne vrednosti – prekluzija – zastaranje – terjatev za dobavo električne energije – letni način obračuna
Tožeča stranka glede na ugotovljen dogovor med pogodbenicama računov ni bila dolžna izstavljati mesečno, saj to ni bilo dogovorjeno, mesečni način obračunavanja pa tudi ni predmet kogentnih predpisov.
Zastaranje je za celotno vtoževano terjatev začelo teči šele po poteku leta, v katerem je bil izdan račun.
Zavrnitev dokaznega predloga, češ da se je sodišče že prepričalo o nasprotnem, predstavlja nedovoljen utemeljitveni razlog v dokazni oceni.
V posebnih primerih je sodišče zaradi zagotovitve ustavne pravice iz 23. člena Ustave dolžna stranko (v okviru materialnega pravdnega vodstva) pozvati k drugačnemu oblikovanju tožbenega zahtevka.
POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0073877
ZVKSES člen 4, 19, 19/2.
kupoprodajna pogodba - leasing pogodba za stanovanje - stvarne napake - prodaja stanovanj potrošnikom - pouk o grajanju napak
Zaradi neizkazanosti dejstva, da so bili poučeni o dolžnosti takojšnjega grajanja napak, namreč tožniki napake, ki bi jih bilo ob prevzemu mogoče ugotoviti, lahko uveljavljajo, ne glede na to, ali so jih ob prevzemu grajali ali ne.
Pri presoji kupoprodajne pogodbe, sklenjene med investitorjem in leasingodajalcem za stanovanje, ki je bilo izročeno končnemu kupcu (fizični osebi), se uporabljajo določbe 2. poglavja ZVKSES.
krivdna odgovornost - protipravno ravnanje – kršitev športnih pravil
Kršitve pravil so sestavni del igre samo, če niso storjene na posebno predrzen ali nešporten način in pri pretirano grobi igri. V tožnikovem primeru očitno ni šlo zgolj za naključno ali nehoteno kršitev pravil športne igre, pač pa za namerno grobo in nešportno ravnanje, kar dokazuje tudi disciplinska sankcija, ki je bila izrečena tožniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV
VSL0073883
ZPP člen 205. ZARSS člen 15, 15/2.
prekinitev postopka – predlog stranke
Če ni predloga strank, da naj se postopek zaradi poskusa alternativne rešitve spora prekine, sodišče postopka ne sme prekiniti. Soglasje h mediaciji, ki je bilo v obravnavanem primeru tudi sicer podano zgolj z namenom zavlačevanja postopka, ne zadošča.
Vzajemna oporoka oziroma dedna pogodba, zapisana v obliki notarskega zapisa v letu 1937, velja kot pisna oporoka pred pričami.
Po nekdaj veljavnih določbah ODZ pravilno sestavljena skupna oporoka lahko velja, če je sestavljena v skladu z določbami o obličnosti katere od tistih vrst oporok, ki jih ureja sedaj veljavno pravo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0070260
ZMZPP člen 49, 52, 52/1, 63, 63/2. ZArbit člen 5. ZIZ člen 16, 16/1, 16/1-3, 16/1-4. ZPP člen 15, 76, 76/1, 78, 78/1, 80.
začasna odredba – bančna garancija – slovenska jurisdikcija – mednarodna arbitraža – izključna pristojnost za spore med stečajnim postopkom – zakoniti zastopnik - stranka postopka zavarovanja terjatev
Obveznosti dolžnikov se ne opirajo na isto pravno in dejansko podlago, saj vtoževane obveznosti prvega dolžnika (ne-unovčiti garancijo in jo vrniti upniku) lahko izvirajo le iz razmerja med upnikom in prvim dolžnikom, to je iz Gradbene pogodbe sklenjene med njima, kakršnakoli obveznost drugega dolžnika - banke do upnika v zvezi z bančno garancijo pa ima lahko temelj le v obligacijskem razmerju med upnikom in banko, na podlagi katerega je banka garancijo izdala.
Za spore med stečajnim postopkom je izključno stvarno in krajevno pristojno sodišče, pred katerim se vodi stečajni postopek, če se stečajni postopek vodi pred sodiščem RS. Kadar je po določbah zakona določena izključna pristojnost sodišča RS, se stranki ne moreta sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča, smiselno enako pa tudi ne za pristojnost mednarodne arbitraže.
varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – dejanska oblast toženca
Če ima toženec ključe od vikenda na sporni nepremičnini, je vsekakor v položaju, ko neposredno posest lahko izvaja in ga je tako treba šteti za neposrednega posestnika.
Ker neposredna posest nepremičnine ne pomeni nujno tudi fizične oblasti, se lahko izročitev nepremičnine v neposredno posest izvede tudi na dolgo roko, npr. s predajo ključev.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061065
ZIOOZP člen 3, 3/5, 8, 8/2. ZPP člen 285. Uredba o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja člen 15.
odškodnina za zaplenjeno premoženje – obveznice – obresti
ZIOOZP v petem odstavku 3. člena postavlja okvirno določbo o višini obresti, medtem ko (konkretni) način določitve višine prepušča Uredbi.
Uredba ne spreminja zakonske določbe v delu, v katerem določa, da se obresti izračunajo po obrestni meri za vloge na vpogled, ki jih priznavajo tri največje banke v državi, na dan izdaje obveznic.
O poslovni praksi med strankama glede roka izpolnitve ni mogoče govoriti, če se je začela oblikovati šele s prvim izpodbijanim dejanjem, pač pa je običajnost roka izpolnitve mogoče presojati le na podlagi dolgotrajnejše in ustaljene poslovne prakse med strankama, ki sega v čas pred izpodbojnim obdobjem.
Če poslovodstvo družbe znanja poslovnofinančne stroke nima, si mora zagotoviti ustrezno strokovno pomoč zunanjih izvajalcev računovodskih in finančnih storitev. Toženec torej s svojo obrambo, da stanja insolventnosti iz poslovnih izkazov ni sposoben prepoznati, ne more uspeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0072981
OZ člen 507, 512. SPZ člen 66, 66/3.
kršitev predkupne pravice – vsebina predkupne pravice – obvestitev predkupnega upravičenca o nameravani prodaji – priporočeno obvestilo po pošti s povratnico
OZ v 507. členu predpisuje, da mora prodajalec obvestiti predkupnega upravičenca o nameravani prodaji in mu ponuditi sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji, ne določa pa, na kakšen način mora to storiti, zato je prva toženka s tem, ko je tožniku poslala sporno ponudbo priporočeno po pošti s povratnico, s čimer je uporabila najbolj strog oziroma zanesljiv načina vročanja pošiljk, ki je na voljo posameznikom v Republiki Sloveniji, svojo obveznost obveščanja predkupnega upravičenca izpolnila, kljub temu da se tožnik, ker pošiljke na pošti ni prevzel, s ponudbo (po lastni volji) ni (dejansko) seznanil.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – sojenje brez nepotrebnega odlašanja – odmera odškodnine zaradi sojenja v nerazumnem roku – uporaba kriterijev iz ZVPSBNO
Sodišče prve stopnje bi pri odmeri odškodnine moralo uporabiti kriterije iz ZVPSBNO.
Sama dolžina trajanja delovnega spora ne bi narekovala tako visoko prisojene odškodnine, če zaradi trajanja postopka ne bi prišlo do tega, da je vzdrževal psihično dekompenzacijo tožnice.
Tožbo, s katero služnostni upravičenec, ki je moten ali onemogočen v izvrševanju služnosti, zahteva da le–to preneha, ima na voljo le služnostni upravičenec. To pa je prvi tožnik kot lastnik zemljišča, v korist katerega je služnost ustanovljena. Drugi tožnik, zgolj kot posestnik zemljišča, nima takšnega upravičenja.
Ograja električnega pastirja sama po sebi nima nobenega učinka na tožnikovo parcelo. Nasprotno, določen vpliv ima lahko šele v primeru fizičnega kontakta z njo. Ker njeni učinki ne segajo preko meje, za njeno odstranitev ni podlage.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje idealnega dela nepremičnine - priposestvovanje solastnika – javno dobro
Dobra vera priposestvovalca mora obstajati vso priposestvovalno dobo.
Res je sicer, da načeloma ni mogoče priposestvovanje idealnega dela nepremičnine, a to ne velja v primeru, ko je tisti, ki uveljavlja pridobitev lastninske pravice na idealnem delu nepremičnine, že solastnik preostalega idealnega dela iste nepremičnine. V takšnem primeru namreč priposestvovanje idealnega dela nepremičnine ni v nasprotju s konceptom posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo in pojmom solastnine, ki izključuje lastninsko pravico na realnem delu stvari.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 128, 226, 226/1, 226/2, 226/3, 371, 371/9. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/1.
nadomestilo upravitelja za razdelitev – razdelitvena masa – posebna razdelitvena masa – znesek kupnine
Znesek posebne razdelitvene mase, ki je predmet razdelitve, predstavlja znesek, ki ostane po odštetju zneska stroškov od zneska kupnine. Masa, ki je predmet razdelitve in od katere se odmeri nagrada, torej ni znesek kupnine in drugo dobroimetje, npr. iz izterjanih terjatev, temveč je znesek, ki ostane po odštetju stroškov.
V zakonu ni podlage, da bi se nagrada odmerjala od zneskov kupnin, izterjanih zneskov in drugih plačil v stečajno maso.