odsotnost stranke z naroka – zaslišanje strank – predlog za preložitev naroka – zavrnitev dokaznega predloga – vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče mora dati stranki možnost sodelovanja v postopku, na stranki pa je, ali bo to možnost tudi izkoristila. Sodišče je imelo utemeljen razlog, da opravi narok v odsotnosti toženca in da zasliši samo tožnika, saj toženec preložitve naroka ni predlagal, niti v pritožbi ne zatrjuje, da tega zaradi nenadnega in nepredvidljivega dogodka ni mogel storiti.
Opustitev izvedbe dokaza v zvezi z odločilnim dejstvom z utemeljitvijo, da je dejansko stanje zadosti razjasnjeno in da izvedba dokaza ne bi vplivala na drugačno odločitev v zadevi, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.
Če listina izpolnjuje vse pogoje, da je menica, je izpolnjena formalna predpostavka izvršbe, ki (ob obstoju tudi drugih predpostavk) omogoča izdajo sklepa o izvršbi.
Ugotovitev, da upnik v predlogu ne zatrjuje, da bi menico predložil v plačilo dolžniku oziroma da to iz menice ne izhaja, ne pomeni pomanjkanja začetne materialne predpostavke, zaradi katere bi bila podana ovira za dovolitev izvršbe.
Če bi sodišče štelo, da formalna predpostavka ni izpolnjena, bi moralo s predlogom ravnati kot z nepopolno vlogo, in če se pomanjkljivosti ne da odpraviti, predlog zavreči.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje idealnega dela nepremičnine - priposestvovanje solastnika – javno dobro
Dobra vera priposestvovalca mora obstajati vso priposestvovalno dobo.
Res je sicer, da načeloma ni mogoče priposestvovanje idealnega dela nepremičnine, a to ne velja v primeru, ko je tisti, ki uveljavlja pridobitev lastninske pravice na idealnem delu nepremičnine, že solastnik preostalega idealnega dela iste nepremičnine. V takšnem primeru namreč priposestvovanje idealnega dela nepremičnine ni v nasprotju s konceptom posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo in pojmom solastnine, ki izključuje lastninsko pravico na realnem delu stvari.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – vrnitev v stanje pred izdajo sodbe, o kateri je že odločalo višje sodišče – nemožnost udeležbe na naroku – vročitev sodbe višjega sodišča – oprava zamujenega dejanja
Toženka s sklicevanjem na nemožnost udeležbe na naroku, vrnitve v prejšnje stanje (stanje pred izdajo sodbe, o kateri je že odločalo višje sodišče), ne more doseči.
V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je toženka kot razlog navajala nevročitev sodbe višjega sodišča. Sodba sodišča prve stopnje postane z odločitvijo višjega sodišča pravnomočna in pravnomočnost ni odvisna od njene vročitve stranki. Vročitev je pomembna le zaradi vprašanja pravočasnosti vloženih morebitnih izrednih sredstev (zoper odločitev sodišča druge stopnje so dopustna le izredna pravna sredstva), toženka pa hkrati s predlagano vrnitvijo v prejšnje stanje ni vložila niti zahteve za obnovo postopka, niti revizije.
postopek za delitev stvari v solastnini – razdelitev solastnih nepremičnin – sposobnost biti stranka – fizična oseba – stanje ob vložitvi predloga – smrt zemljiškoknjižnega lastnika pred vložitvijo predloga – zavrženje predloga – dediči
Zoper mrtvo osebo ni mogoče vložiti predloga. Ker je po zemljiškoknjižnih podatkih lastnik spornih nepremičnin še vedno pokojnik, bi morala predlagateljica predlagati uvedbo zapuščinskega postopka in vknjižbo na dediče. Šele ko bo vpisana solastnina na dediče, bo mogoče vložiti nov predlog za razdružitev solastnine nepremičnin.
prisilna poravnava – faza izvršilnega postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje izvršbe po potrjeni prisilni poravnavi – omejitev izvršbe – obseg oprave izvršbe
Pravne posledice pravnomočno potrjene prisilne poravnave iz 216. člena ZFPPIPP so predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, oziroma ko so podani pogoji za opravo izvršbe. Ta faza se v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine začne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
Šele pravnomočen kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine predstavlja izvršilni naslov iz prvega odstavka 215. člena ZFPPIPP, na podlagi katerega bo tekla izvršba.
pravica do izjave – opustitev zaslišanja stranke – neudeležba na naroku – vročitev zapisnika z naroka
Ker se toženec naroka ni udeležil, čeprav je bil nanj pravilno vabljen, njegovo zaslišanje ni bilo mogoče. Glede na to, da je sam onemogočil izvedbo dokaza, o kršitvi pravice do izjave ni mogoče govoriti.
Toženec je imel možnost sodelovanja v postopku, vendar ni izkoristil te pravice. Če ni seznanjen z dogajanjem na naroku, je treba to pripisati izključno njemu samemu.
Določba drugega odstavka 11. člena ZPP denarnega kaznovanja ne omejuje alternativno bodisi na stranko bodisi na osebo, ki nastopa na njeni strani, kar je mogoče sklepati že z jezikovno razlago te določbe, glede na to, kako opredeljuje, komu vse in v katerih primerih lahko sodišče izreče denarno kazen. Bistveni pogoj za izrek denarne kazni je obstoj zlorabe pravice z namenom škodovati drugemu, in tistega, ki svoje pravice zlorablja, sme izvršilno sodišče tudi kaznovati – naj bo to stranka sama, njen zakoniti zastopnik ali oba hkrati. Določbe ZPP je treba v izvršilnem postopku uporabljati smiselno, v duhu določb ZIZ in ob upoštevanju specifičnih značilnosti izvršilnega postopka, ki se po svoji naravi v marsičem, zlasti pa po poudarjenem načelu hitrosti razlikuje od pravdnega postopka.
Dolžnik z vlaganjem nepopolnih predlogov za oprostitev plačila sodnih taks zlorablja svojo procesno pravico do taksne oprostitve do te mere, da nesorazmerno posega v upnikovo pravico do učinkovitega sodnega varstva in v samo bistvo učinkovitega izvršilnega postopka.
spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez obravnave – razpis naroka za glavno obravnavo – odločitev na podlagi pisnih dokazov
Med strankama je sporen obstoj terjatve tožene stranke do tožeče, sodišče prve stopnje pa je izpodbijano sodbo utemeljeno izdalo brez naroka, na podlagi pisnih dokazov. Nobena stranka izvedbe naroka namreč ni zahtevala, stranki pa sta v spis vložili le listinske dokaze, ostalih dokaznih predlogov niti nista podali.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0073889
ZOR člen 376, 376/1, 376/2, 376/3, 371.
nezmožnost uporabe najetih prostorov - povzročitev škode - podlage za odgovornost - kršitev pogodbe - civilni delikt - povračilo škode - premoženjska škoda - izgubljen dobiček - denarna odškodnina - zastaranje odškodninske terjatve - sukcesivno nastajajoča škoda - škoda zaradi neizročitve poslovnih prostorov
Z nezakonito deložacijo oziroma izprtjem tožeče stranke iz najetih prostorov tako, da jih ni več mogla uporabljati, je le-tej nastala škoda zaporedno oziroma postopno s potekom časa.
Pri zahtevi za povrnitev (celotne) sukcesivno nastajajoče škode je treba upoštevati, da pravočasno uveljavljanje prve takšne škode pretrga zastaranje in je zato mogoče uveljavljati tudi povrnitev nadaljnjih škod. Če oškodovanec zamudi zastaralni rok za uveljavljanje prvega zahtevka, je zastarana celotna terjatev.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev vrednosti - skupni in posebni dolgovi zakoncev - dolgovi s.p. - dokazno breme
Za ugotovitev vrednosti vezilnega stroja je sodišče prve stopnje postavilo ustreznega izvedenca. Njegovemu mnenju je toženec sicer res nasprotoval, vendar pa ni niti predlagal njegovega zaslišanja niti ni predlagal postavitve drugega izvedenca, čeprav je bilo v tej smeri tako trditveno kot tudi dokazno breme na njegovi strani (212. člen ZPP).
ničnost pogodbe - izbrisna tožba - promet s kmetijskimi zemljišči - kupoprodajna pogodba - zakonita posest - neveljavnost pogodbe - dobroverna posest - opravičljiva zmota - nasprotovanje morali - nasprotovanje prisilnim predpisom - priposestvovanje lastninske pravice - dvakratna prodaja nepremičnine
Pri uveljavljanju ničnosti pozneje sklenjene kupoprodajne pogodbe zaradi nemoralnosti se ni mogoče sklicevati na pred sklenjeno nično kupoprodajno pogodbo za isto nepremičnino, saj zaradi ničnosti prej sklenjene pogodbe ni bilo pravnih ovir, ki bi omejevale pravico razpolaganja z nepremičnino. Ob tem postane pravno nepomembna tudi dobrovernost oziroma nedobrovernost pogodbenih strank pozneje sklenjene kupoprodajne pogodbe. Tudi če bi pogodbeni stranki pozneje sklenjene kupoprodajne pogodbe vedeli za obstoj nične kupoprodajne pogodbe, bi bilo od povprečno skrbnega človeka preveč pričakovati, da bi se ukvarjal s pravnim vprašanjem konvalidacije te pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0072981
OZ člen 507, 512. SPZ člen 66, 66/3.
kršitev predkupne pravice – vsebina predkupne pravice – obvestitev predkupnega upravičenca o nameravani prodaji – priporočeno obvestilo po pošti s povratnico
OZ v 507. členu predpisuje, da mora prodajalec obvestiti predkupnega upravičenca o nameravani prodaji in mu ponuditi sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji, ne določa pa, na kakšen način mora to storiti, zato je prva toženka s tem, ko je tožniku poslala sporno ponudbo priporočeno po pošti s povratnico, s čimer je uporabila najbolj strog oziroma zanesljiv načina vročanja pošiljk, ki je na voljo posameznikom v Republiki Sloveniji, svojo obveznost obveščanja predkupnega upravičenca izpolnila, kljub temu da se tožnik, ker pošiljke na pošti ni prevzel, s ponudbo (po lastni volji) ni (dejansko) seznanil.
O poslovni praksi med strankama glede roka izpolnitve ni mogoče govoriti, če se je začela oblikovati šele s prvim izpodbijanim dejanjem, pač pa je običajnost roka izpolnitve mogoče presojati le na podlagi dolgotrajnejše in ustaljene poslovne prakse med strankama, ki sega v čas pred izpodbojnim obdobjem.
Če poslovodstvo družbe znanja poslovnofinančne stroke nima, si mora zagotoviti ustrezno strokovno pomoč zunanjih izvajalcev računovodskih in finančnih storitev. Toženec torej s svojo obrambo, da stanja insolventnosti iz poslovnih izkazov ni sposoben prepoznati, ne more uspeti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061065
ZIOOZP člen 3, 3/5, 8, 8/2. ZPP člen 285. Uredba o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja člen 15.
odškodnina za zaplenjeno premoženje – obveznice – obresti
ZIOOZP v petem odstavku 3. člena postavlja okvirno določbo o višini obresti, medtem ko (konkretni) način določitve višine prepušča Uredbi.
Uredba ne spreminja zakonske določbe v delu, v katerem določa, da se obresti izračunajo po obrestni meri za vloge na vpogled, ki jih priznavajo tri največje banke v državi, na dan izdaje obveznic.
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 258/1-1(1).
zavarovanje terjatve s predhodno odredbo - domneva o obstoju nevarnosti za uveljavitev terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - zanikanje obstoja obligacijskega razmerja
Dolžnik je v ugovoru navajal, da je upnik verodostojne listine (ki so bile podlaga predlogu za izvršbo) izdal neutemeljeno, brez pravne in dejanske podlage. Takega ugovora ni mogoče razumeti drugače, kot da dolžnik zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom po računih, ki so predmet upnikovega predloga in po njem izdanega sklepa o izvršbi.
ZIZ člen 9, 9/1, 44a, 44a/1, 44a/2, 44a/3, 44a/4, 44a/9.
sklep o razrešitvi izvršitelja – imenovanje novega izvršitelja – nedovoljena pritožba dolžnika – dopustnost pritožbe
Če dolžnik nima pritožbe zoper določitev izvršitelja v sklepu o izvršbi oziroma v naknadnem sklepu, potem tudi nima pritožbe zoper izpodbijani sklep, katerega obvezna sestavina je določitev novega izvršitelja, čeprav pritožba za dolžnika ni izrecno izključena.