Obstoj potrebnih pogojev za izdajo ureditvene začasne odredbe je treba strogo presojati. Za njeno izdajo mora upnik poleg verjetnosti obstoja terjatve (prvi pogoj) tudi izkazati (drugi pogoj), da je začasna odredba potrebna zaradi preprečitve uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Za izdajo regulacijske začasne odredbe ni aktualno vprašanje obstoja pogojev iz 1. in 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, v poštev pa ne pride niti uporaba tretjega odstavka 270. člena ZIZ.
Predlagatelj je utemeljeval predlagano začasno odredbo s tem, da je potrebna za zagotovitev oskrbe (ki vključuje tudi nego) živali in izvedbo agromelioracijskih del. Zato je izdaja začasne odredbe umestna le v tem okviru.
obrazložitev – utemeljitvena jasnost – razlog o odločilnih dejstvih – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – materialno procesno vodstvo – soglasno prenehanje obveznosti
Utemeljitvena jasnost terja, da sodišče v obrazložitvi jasno razmeji med: (a) trditveno podlago strank, (b) vsebino dokaznega gradiva, (c) svojo dokazno oceno tega gradiva, (d) sintezo dokazne ocene in (e) lastnimi dejanskimi ugotovitvami.
Zavrnitev dokaznega predloga, češ da se je sodišče že prepričalo o nasprotnem, predstavlja nedovoljen utemeljitveni razlog v dokazni oceni.
V posebnih primerih je sodišče zaradi zagotovitve ustavne pravice iz 23. člena Ustave dolžna stranko (v okviru materialnega pravdnega vodstva) pozvati k drugačnemu oblikovanju tožbenega zahtevka.
krivdna odgovornost - protipravno ravnanje – kršitev športnih pravil
Kršitve pravil so sestavni del igre samo, če niso storjene na posebno predrzen ali nešporten način in pri pretirano grobi igri. V tožnikovem primeru očitno ni šlo zgolj za naključno ali nehoteno kršitev pravil športne igre, pač pa za namerno grobo in nešportno ravnanje, kar dokazuje tudi disciplinska sankcija, ki je bila izrečena tožniku.
POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0073877
ZVKSES člen 4, 19, 19/2.
kupoprodajna pogodba - leasing pogodba za stanovanje - stvarne napake - prodaja stanovanj potrošnikom - pouk o grajanju napak
Zaradi neizkazanosti dejstva, da so bili poučeni o dolžnosti takojšnjega grajanja napak, namreč tožniki napake, ki bi jih bilo ob prevzemu mogoče ugotoviti, lahko uveljavljajo, ne glede na to, ali so jih ob prevzemu grajali ali ne.
Pri presoji kupoprodajne pogodbe, sklenjene med investitorjem in leasingodajalcem za stanovanje, ki je bilo izročeno končnemu kupcu (fizični osebi), se uporabljajo določbe 2. poglavja ZVKSES.
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 258/1-1(1).
zavarovanje terjatve s predhodno odredbo - domneva o obstoju nevarnosti za uveljavitev terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - zanikanje obstoja obligacijskega razmerja
Dolžnik je v ugovoru navajal, da je upnik verodostojne listine (ki so bile podlaga predlogu za izvršbo) izdal neutemeljeno, brez pravne in dejanske podlage. Takega ugovora ni mogoče razumeti drugače, kot da dolžnik zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom po računih, ki so predmet upnikovega predloga in po njem izdanega sklepa o izvršbi.
DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059870
ZPVAS člen 6, 6/1, 7, 7/2, 7/5, 8, 8/1, 9, 9/2, 9/3, 10, 13. ZDen člen 62, 64. ZPP člen 279b.
agrarna skupnost – člani agrarne skupnosti – aktivna legitimacija za odškodninski zahtevek – vpis članov v register – overjen članski imenik – vzorčni postopek – denacionalizacijski postopek
Predlagatelji bi morali dokazati (z izpiskom iz registra agrarnih skupnosti), da so bili do izteka roka za vložitev zahteve iz drugega odstavka 9. člena ZPVAS vpisani kot člani v registru agrarnih skupnosti. Ker tega niso dokazali, niso upravičeni do zahtevane odškodnine.
Temelj vtoževane terjatve je izplačilo odškodnine zaradi nastopa zavarovalnega primera. Tožena stranka je s plačilom le delno plačala vtoževano terjatev, hkrati pa je s tem v celoti pripoznala temelj vtoževane terjatve.
Terjatve iz naslova obresti zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – vrnitev v stanje pred izdajo sodbe, o kateri je že odločalo višje sodišče – nemožnost udeležbe na naroku – vročitev sodbe višjega sodišča – oprava zamujenega dejanja
Toženka s sklicevanjem na nemožnost udeležbe na naroku, vrnitve v prejšnje stanje (stanje pred izdajo sodbe, o kateri je že odločalo višje sodišče), ne more doseči.
V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je toženka kot razlog navajala nevročitev sodbe višjega sodišča. Sodba sodišča prve stopnje postane z odločitvijo višjega sodišča pravnomočna in pravnomočnost ni odvisna od njene vročitve stranki. Vročitev je pomembna le zaradi vprašanja pravočasnosti vloženih morebitnih izrednih sredstev (zoper odločitev sodišča druge stopnje so dopustna le izredna pravna sredstva), toženka pa hkrati s predlagano vrnitvijo v prejšnje stanje ni vložila niti zahteve za obnovo postopka, niti revizije.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49, 50, 51.
odmera nagrade izvedencu – opazovani stiki – zbiranje dodatnih informacij – nagrada za pisno izdelavo mnenja – izdelava zahtevnega mnenja
Opazovani stiki kot pregled so zajeti v nagradi po 50. členu Pravilnika, ki posebne postavke za ta del ne določa.
Zbiranje dodatnih informacij (pri centru za socialno delo in varni hiši) ne sodi v samostojno postavko po 49. členu Pravilnika in je zajeta v nagradi za pisno izdelavo mnenja (51. člen Pravilnika).
ZPP člen 124, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 47, 75, 87, 99.
vznemirjanje lastninske pravice – nepravilna izvedba dokaznega predloga – ogled na kraju samem – absolutna bistvena kršitev postopka – pravočasno grajanje procesnih kršitev
Pritožba uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj tožeča stranka smiselno zatrjuje, da naj bi sodišče prve stopnje nepravilno izvedlo dokazni predlog tožeče stranke za ogled na kraju samem.
Uspešno uveljavljanje procesnih kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je pogojeno s tem, da mora stranka, skladno z določili 1. odstavka 286.b člena ZPP kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče; kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, pa se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev vrednosti - skupni in posebni dolgovi zakoncev - dolgovi s.p. - dokazno breme
Za ugotovitev vrednosti vezilnega stroja je sodišče prve stopnje postavilo ustreznega izvedenca. Njegovemu mnenju je toženec sicer res nasprotoval, vendar pa ni niti predlagal njegovega zaslišanja niti ni predlagal postavitve drugega izvedenca, čeprav je bilo v tej smeri tako trditveno kot tudi dokazno breme na njegovi strani (212. člen ZPP).
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0070260
ZMZPP člen 49, 52, 52/1, 63, 63/2. ZArbit člen 5. ZIZ člen 16, 16/1, 16/1-3, 16/1-4. ZPP člen 15, 76, 76/1, 78, 78/1, 80.
začasna odredba – bančna garancija – slovenska jurisdikcija – mednarodna arbitraža – izključna pristojnost za spore med stečajnim postopkom – zakoniti zastopnik - stranka postopka zavarovanja terjatev
Obveznosti dolžnikov se ne opirajo na isto pravno in dejansko podlago, saj vtoževane obveznosti prvega dolžnika (ne-unovčiti garancijo in jo vrniti upniku) lahko izvirajo le iz razmerja med upnikom in prvim dolžnikom, to je iz Gradbene pogodbe sklenjene med njima, kakršnakoli obveznost drugega dolžnika - banke do upnika v zvezi z bančno garancijo pa ima lahko temelj le v obligacijskem razmerju med upnikom in banko, na podlagi katerega je banka garancijo izdala.
Za spore med stečajnim postopkom je izključno stvarno in krajevno pristojno sodišče, pred katerim se vodi stečajni postopek, če se stečajni postopek vodi pred sodiščem RS. Kadar je po določbah zakona določena izključna pristojnost sodišča RS, se stranki ne moreta sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča, smiselno enako pa tudi ne za pristojnost mednarodne arbitraže.
prisilna poravnava – faza izvršilnega postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje izvršbe po potrjeni prisilni poravnavi – omejitev izvršbe – obseg oprave izvršbe
Pravne posledice pravnomočno potrjene prisilne poravnave iz 216. člena ZFPPIPP so predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, oziroma ko so podani pogoji za opravo izvršbe. Ta faza se v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine začne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
Šele pravnomočen kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine predstavlja izvršilni naslov iz prvega odstavka 215. člena ZFPPIPP, na podlagi katerega bo tekla izvršba.
postopek za delitev stvari v solastnini – razdelitev solastnih nepremičnin – sposobnost biti stranka – fizična oseba – stanje ob vložitvi predloga – smrt zemljiškoknjižnega lastnika pred vložitvijo predloga – zavrženje predloga – dediči
Zoper mrtvo osebo ni mogoče vložiti predloga. Ker je po zemljiškoknjižnih podatkih lastnik spornih nepremičnin še vedno pokojnik, bi morala predlagateljica predlagati uvedbo zapuščinskega postopka in vknjižbo na dediče. Šele ko bo vpisana solastnina na dediče, bo mogoče vložiti nov predlog za razdružitev solastnine nepremičnin.
Iz vloge sicer izhaja, da tožeča stranka tožbo umika, ker je bila v vmesnem času poplačana, pri tem pa tožeča stranka ni navedla, kdaj je drugotožena stranka zahtevek izpolnila, zaradi česar dejstva, da je zahtevek umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, sodišče prve stopnje niti ni moglo ugotoviti.