izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor po izteku roka
Dejstva, da upniku ničesar ne dolguje iz razloga, ker upnik svoje terjatve ni prijavil v postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, da je izterjevana terjatev nastala pred 24. 12. 2018 in da so mu znesek dolga že dvakrat brisali, ki jih je dolžnik zatrjeval v ugovoru po izteku roka, sicer predstavljajo dejstva, ki se nanašajo na terjatev, vendar niso nastopila po izdaji sklepa o izvršb, saj so bila dolžniku znana že pred izdajo sklepa o izvršbi in bi jih zato moral uveljaviti že v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 85, 87, 88, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.. OZ člen 131.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - zloraba bolniškega staleža - protipravnost ravnanja - zastopanje po pooblaščencu - pooblastilo
Sodišče se je pravilno sklicevalo na sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 73/2011 z dne 19. 3. 2012, iz katere izhaja, da pooblaščencu niti ni treba predložiti pooblastila, ko podaja izredno odpoved delavcu, saj zadošča, da se obstoj pooblastilnega razmerja med zakonitim zastopnikom in pooblaščencem, v katerem je izražena prava volja delodajalca, dokaže v postopku pred sodiščem. Ker za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi zakon ne določa posebnega pooblastila, je tako dovolj splošno pooblastilo, kot je bilo dano v obravnavani zadevi. To pooblastilo je izraz prave volje tako pooblastitelja kot tudi pooblaščenca, zato so pritožbene navedbe v zvezi s tem neutemeljene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00059535
OZ člen 190, 631. ZJN-2 člen 2, 2/1, 2/1-15a. ZPP člen 285.
direktni zahtevek podizvajalca - relativnost pogodbenih razmerij - restriktivna razlaga izjem - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredna plačila podizvajalcem - nominirani podizvajalec - javno naročanje - odgovornost naročnika del - neposlovna odškodninska odgovornost - neupravičena obogatitev - pogodbeno razmerje - substanciranje dokaznega predloga - zavrnitev dokaznih predlogov - informativni dokaz - materialno procesno vodstvo
Uvodoma pritožbeno sodišče opozarja, da pritožbeni postopek ni namenjen ponovitvi prvostopenjskega postopka, pač pa preizkusu pravilnosti razlogov v izpodbijani sodbi. Že zato tožnica ne more uspeti s ponavljanjem stališč, ki jih je uveljavljala že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Položaj podizvajalca ima lahko le tisti, ki ima s podjemnikom kot naročnikom sklenjeno podjemno pogodbo, katere predmet je posel, ki se ga je podjemnik zavezal opraviti v razmerju do glavnega naročnika. Bistven element pojma „sodelavec“ je torej obstoj pogodbenega razmerja med glavnim izvajalcem in podizvajalcem.
Stranka, ki poda dokazni predlog z zaslišanjem prič, mora namreč dejstva substancirati do te mere, da je mogoče na podlagi predhodno zatrjevane trditvene podlage z zaslišanjem prič ugotavljati zgolj (ne)resničnost teh dejstev, ne sme pa biti izvedba dokaza namenjena šele pridobivanju teh dejstev. Sodišče torej priče ne sme zasliševati o dejstvih, ki v dokaznem predlogu niso navedena, sicer krši razpravno načelo.
Sodišče v okviru dolžnosti materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) ni dolžno posebej opozarjati strank na zahtevo procesnega prava po vsaj osnovni substanciranosti dokaznega predloga. Substanciranje dokaznega predloga je namreč del dokaznega bremena stranke.
O posegu v zaključen pravni položaj ni mogoče govoriti v primeru absolutno neveljavnih poslov, ki so bili sklenjeni z glavnim namenom (ključnim nagibom) oškodovati upnike.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je na podlagi okoliščin konkretnega primera mogoče zaključiti, da je bil bistveni namen, zaradi katerega sta zakonca sklenila darilno pogodbo, preprečiti možnost, da bi to premoženje postalo del stečajne mase toženkinega zakonca, kar pomeni izigranje upnikov. Iz navedenih ravnanj zakoncev je mogoče zanesljivo sklepati, da je bila sklenitev darilne pogodbe v času, ko je dolg stečajnega dolžnika znašal 151.633,69 EUR, usmerjena k oškodovanju upnikov stečajnega dolžnika. Taka kavza pogodbe je po drugem odstavku 39. člena OZ nedopustna, pogodba pa po četrtem odstavku tega člena nična. Ravnanje pogodbenih strank je nemoralno, saj je v nasprotju z moralnimi vrednotami družbe kot celote in v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in prepovedi zlorabe pravic. Pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom, pa je nična.
Ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera ni mogoče slediti toženkinim navedbam, da je izpodbijani pravni posel odplačne narave. Iz vsebine darilne pogodbe izhaja njena neodplačna narava. V darilni pogodbi sta stranki ugotovili, da drugih, s to pogodbo povezanih poslov ni. Poleg tega je bila darilna pogodba sklenjena 21. 3. 2012, toženka pa je trdila oziroma iz priloženih listin izhaja, da naj bi bila s hipoteko zavarovana terjatev plačana šele leta 2018 in še to v okviru izvršilnega postopka. Navedeno nedvomno ne potrjuje trditev tožnice, da sta imeli pogodbeni stranki že ob sklepanju darilne pogodbe dne 21. 3. 2012 pred očmi, da bo toženka v zameno za lastništvo nepremičnin prevzela obveznost plačila s hipoteko zavarovane terjatve upnika C., d. o. o. (ki jo je nato odplačala šele v izvršilnem postopku leta 2018), in kar naj bi neodplačen pravni posel preoblikovalo v odplačnega. Dejstvo, da je toženka v letu 2018 odplačala s hipoteko zavarovano terjatev na nepremičnini z ID znakom 0000-000/02, k. o. X, zato na presojo ničnosti sporne darilne pogodbe ne vpliva.
nagrada odvetnika - priglašeni stroški - vrednost spornega predmeta
Tožeča stranka v pritožbi priznava, da v razširitvi tožbe ni navedla vrednosti spornega predmeta kot primarno odločilne za ocenjeno vrednost po razširitvi tožbe. To pa še ne pomeni pravilnosti trditve tožeče stranke, da njen dodatni zahtevek posebne vrednosti sploh nima. Iz čl. 44/2 ZPP izhajajoče dolžnostno ravnanje tožeče stranke se sicer izrecno nanaša le na tožbo, vendar je pravno praznino mogoče, ob uporabi čl. 3 Zakona o sodiščih (ZS), zapolniti z analogijo tudi za primer razširitve tožbe. Sodišče je ob odmeri stroškov vrednost spornega predmeta, obravnavanega nato v izločenem postopku, očitno ocenilo.
denarna kazen zaradi razžalitve sodišča - žalitev sodišča in sodnika - pristranskost sodnika - vzdrževanje reda na glavni obravnavi - predlog za izločitev sodnika - nepristranskost sodnika - predlog za denarno kaznovanje
Denarna kazen ni sankcija za neopravičen izostanek stranke z naroka za glavno obravnavo. Stranka ima pravico sodelovati v postopku izvajanja dokazov, ni pa tega dolžna storiti. Toženčev odhod iz razpravne dvorane, izostanek s prejšnjega naroka in dolgotrajnost postopka tako ne morejo utemeljevati izreka denarne kazni. Navedena ravnanja namreč ne preprečujejo izvedbe oziroma nadaljevanja postopka in ne vplivajo na pravico stranke do učinkovitega sodnega varstva. Pravilno pa je stališče v izpodbijanem sklepu, da so stranke dolžne tudi kritiko ravnanja sodišča izreči na način, ki ohranja dostojanstvo oziroma avtoriteto sodišča in da sodišče sme sankcionirati ravnanje stranke, s katerim so prekoračene meje dopustne kritike. Pri odločanju o tem mora sodnik presoditi tudi, ali bo denarno kazen izrekel sam ali bo zaradi zagotovitve videza nepristranskosti podal predlog za kaznovanje, o katerem bo odločil drug sodnik.
Iz ugotovitev v sklepu izhaja, da je bila ost toženčevih besed usmerjena v način sodničinega vodenja postopka. Za zagotovitev nepristranskosti bi bilo zato treba izrek denarne kazni prepustiti drugemu sodniku. Gre za izključitveni razlog iz 1. točke 70. člena ZPP, njegovo neupoštevanje pa bistveno kršitev določb postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
duševno zdravje - predlog za postavitev novega izvedenca - pridržanje brez privolitve - pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Sodišče izreče ukrep zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve, če so za to kumulativno izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZDZdr.
Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (2019) člen 36. ZSReg člen 19, 33, 33/1, 33/2, 34. ZNP-1 člen 42.
Registrsko sodišče je ob odločanju o vpisu, soočeno z listinami, presojo katerih mora opraviti samo. Vendar v okoliščinah konkretnega primeru, ko je ta presoja odvisna od materialno pravnih vprašanj, na katere je mogoče odgovoriti le ob hkratni ugotovitvi obstoja določenih dejstev, ki so sporna, take presoje izpolnitve pogojev za vpis v sodni register po 3. in 4. točki prvega odstavka 34. člena ZSReg, upoštevaje drugi odstavek 33. člena ZSReg, registrsko sodišče samo ne more opraviti.
postopek prisilne poravnave - naknadni predlog prisilne poravnave - sklep o preizkusu - dopolnjen seznam preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - glasovanje - glasovanje o prisilni poravnavi - procesna legitimacija - prijava terjatev v postopku prisilne poravnave - verjetno izkazana terjatev - podrejene terjatve - vsebina prijave - nepopolna prijava - kapitalsko posojilo - posojila družbi namesto lastnega kapitala - povezana oseba - lastni kapital družbe - skrben pregled (due diligence) - pravna fikcija - načelo hitrosti postopka - delničar - smiselna uporaba določb ZPP - procesno gradivo
Osrednje procesno dejanje v postopku prisilne poravnave je glasovanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave. Procesno legitimacijo glasovati o tem imajo upniki samo glede tistih terjatev, ki so bodisi priznane bodisi verjetno izkazane (prvi odstavek 201. člena ZFPPIPP). Zato mora v postopku prisilne poravnave sodišče s sklepom o preizkusu terjatev odločiti tudi o tem, katere (prerekane) terjatve so verjetno izkazane (3. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP). Če je bila terjatev v postopku prisilne poravnave prijavljena, ni pa ugotovljena, sklep o potrditvi prisilne poravnave ni izvršilni naslov za takšno terjatev. Položaj takega upnika je izenačen s položajem upnika, ki ni prijavil terjatve v postopku prisilne poravnave. Pri tem posebnega položaja nimajo upniki, katerih terjatve so bile prerekane, a je sodišče na podlagi 3. točke drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP s sklepom o preizkusu terjatev odločilo, da so verjetno izkazane. Za tako situacijo gre tudi v obravnavanem primeru, saj je terjatev upnika prerekal drug upnik. Ugotovitev, da je terjatev verjetno izkazana ima za posledico le pridobitev glasovalnih pravic takega upnika v postopku prisilne poravnave (prvi odstavek 201. člena ZFPPIPP), ne pomeni pa meritorne presoje o obstoju terjatve. Smisel ugotavljanja, ali je terjatev verjetno izkazana, je torej v tem, da se odloči, ali ima upnik pravico glasovati o sprejetju prisilne poravnave.
V obravnavanem primeru ima upnik B. a. s. položaj povezane osebe po 527. členu ZGD-1, kar pomeni, da mu je glasovanje o prisilni poravnavi onemogočeno (četrti odstavek 200. člena ZFPPIPP), prav tako pa ni dovoljena konverzija njegovih terjatev v stvarne vložke (četrti odstavek 190. člena ZFPPIPP),
Pri presoji, ali je terjatev verjetno izkazana, sodišče upošteva samo opis dejstev o obstoju terjatve v prijavi terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi tej prijavi, in če je terjatev prerekal upnik, opis dejstev o neobstoju terjatve v ugovoru o prerekanju terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi temu ugovoru (drugi odstavek 68. člena ZFPPIPP). Določba drugega odstavka 68. člena ZFPPIPP specialno ureja vprašanje uporabe procesnega gradiva za presojo ali je terjatev verjetno izkazana, zato subsidiarna uporaba ZPP v tem primeru ne pride v poštev. Razlog ozke presoje je v tem, da je domet vpliva take ugotovitve verjetnega obstoja terjatve omejen, saj vpliva le na glasovanje o prisilni poravnavi. Slednje pa je skladno tudi z načelom hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP), ki je v insolventnih postopkih posebej poudarjeno.
Podrejene terjatve so nezavarovane terjatve, ki se na podlagi pravnega razmerja med dolžnikom in upnikom, če postane dolžnik insolventen, plačajo šele po plačilu drugih nezavarovanih terjatev do dolžnika (tretji odstavek 21. člena ZFPPIPP). Podrejenost določita dolžnik in upnik s pogodbo oziroma drugim pravnim poslom, ki je pravni temelj nastanka pravnega razmerja, katerega vsebina je ta terjatev.
Določba 498. člena ZGD-1 se uporablja le za posojila (oziroma druga pravna dejanja delničarja ali tretje osebe, ki gospodarsko ustrezajo zagotovitvi posojila; tretji odstavek 498. člena ZGD-1) tistih delničarjev, ki imajo v trenutku danega posojila v družbi več kot četrtinski (25%) delež delnic z glasovalno pravico. Posojilo delničarja, ki ima v družbi manj kot navedeni delež delnic, se ne šteje kot kapitalsko posojilo. Čeprav zakon izrecno ne govori o skupini delničarjev oziroma povezanih osebah, tako iz dikcije kot iz namena določbe izhaja, da gre za kontrolnega delničarja oziroma kontrolne delničarje, pri čemer zakon postavi presumcijo upravljavske kontrole s posestjo četrtinskega deleža delnic z glasovalno pravico. Zakon govori o delničarjih v množini, in ne le o delničarju posamezniku, iz česar je mogoče izpeljati namen, da se sankcionira kontrolnega delničarja oziroma kontrolno skupino delničarjev, kar se dokazuje v dejanskih okoliščinah posameznega primera.
Možnosti, ki gospodarsko ustrezajo posojilu, so številne in sem spada tudi primer, ko družbenik odkupi terjatev tretje osebe do družbe. Družbenik je za to res vložil svoja sredstva, vendar je pridobil pravico zahtevati vrnitev zneska terjatve od družbe. S takim ravnanjem se je družba morda izognila obveznosti takojšnjega plačila terjatve, vendar je njena obveznost ostala. Za zagotovitev lastnega kapitala bi šlo le, če bi družbenik tretji osebi terjatev izpolnil, preneseno terjatev družbi pa odpustil.
Le delničar (družbenik) je tisti, ki je skladno s korporacijskimi pravili zavezan k zagotovitvi lastnega kapitala družbe, zato lahko le zanj veljajo navedene zakonske omejitve. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene, vsako širjenje korporacijskih pravil na subjekte, ki to niso oziroma naj bi to šele postali, bi bilo v nasprotju z osnovnimi načeli korporacijskega prava. Institut delničarja tudi ni mogoče enačiti z nekom, ki se šele pripravlja na formalni nakup delnic in s tem namenom pridobi informacije v okviru skrbnega pregleda poslovanja. Namen skrbnega pregleda (angl. due diligence) je namreč prav v podrobni seznanitvi s poslovanjem in finančnimi tveganji drugega podjetja ter omogoči oceno vseh tveganj (poslovnih, finančnih, davčnih in pravnih), zato se izvede še pred transakcijo z drugim podjetjem. Tisti, ki skrbni pregled opravlja, pa ni mogoče že kar enačiti z delničarjem v korporacijskopravnem smislu.
Pri preizkusu terjatve, za katero velja navedena pravna fikcija pravočasne prijave, moramo upoštevati, da ta pravna fikcija velja samo do višine zneska te terjatve, navedenega v seznamu iz 3., 4. ali 5. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP.
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik na dneve, ki jih je toženka evidentirala kot proste, ni bil prost. Ključna je ugotovitev, da je moral vsak dan opravljati zadolžitve vojaške policije, ki so bile razdeljene med štiri pripadnike. Glede na obseg nalog vojaške policije, ki so se izvajale 24 ur na dan in sedem dni v tednu, je bilo število pripadnikov premajhno.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je tožniku prisodilo neto znesek iz naslova odškodnine (prim. VIII Ips 23/2019). S takšno odločitvijo je posredno odločilo o obveznosti obračuna in plačila davkov ter prispevkov, ki v času odločanja o utemeljenosti zahtevka še ni nastala. Nastala bo, ko bo toženka v korist tožnika izvršila plačilo, in sicer glede na predpis, ki ureja obremenitev prisojenega zneska z davki in prispevki v času izplačila (tretji odstavek 57. člena in prvi odstavek 283. člena ZDavP-2).
ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4. ZP-1 člen 66, 66/2, 66/6, 154, 154-2, 154-3.
nasilno in drzno vedenje - kvalificirana oblika - zakonski znaki prekrška - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - dejansko stanje
Za subsumiranje določenega opisa pod znake prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 je potrebno, da sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: 1) da se storilec vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in 2) da s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu.
Navedeni elementi morajo biti, poleg zahteve, da je prekršek storjen proti zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, bivšemu zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, krvnemu sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju ali posvojencu, rejniku ali rejencu, skrbniku ali varovancu te osebe ali proti osebi, ki živi s storilcem v skupnem gospodinjstvu, izpolnjeni tudi za pravno opredelitev kvalificiranega prekrška po četrtem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 6. člena ZJRM-1.
Nestrinjanje z oceno dokazov v sodbi o zahtevi za sodno varstvo glede na ustaljeno sodno prakso sodi v okvire nedovoljenega pritožbenega razloga iz 3. točke 154. člena ZP-1.
ZPP člen 137, 137/2, 154, 154/1, 155, 155/1, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 6, 6/1, 200, 200/5.. ZOFVI člen 109, 109/6.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
sklep o izbiri - neizbran kandidat - odklonitev testiranja - prepoved diskriminacije - osebna okoliščina - zavrnitev dokaznih predlogov - stroški postopka - zastopanje po več odvetnikih
Tožnik v pritožbi navaja, da ga toženka na prosto delovno mesto ni izbrala (oziroma je sklep o izbiri z dne 15. 7. 2021 razveljavila), ker "razmišlja s svojo glavo", kar ni osebna okoliščina kot ni, kar je navajal pred sodiščem prve stopnje, odklanjanje testiranja. Zakaj odklanjanje testiranja ni osebna okoliščina, je izčrpno in pravilno utemeljilo v izpodbijani sodbi in sklepu; osebne okoliščine so tiste osebne lastnosti, ki si jih posameznik ne izbere oziroma jih ne more spremeniti oziroma se jim zlasti odreči. Izpolnjevanje PCT pogoja oziroma odklanjanje testiranja je stvar odločitve posameznika.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 433, 433/1. ZPP člen 337, 337/1. ZSReg člen 19. ZNP-1 člen 42, 42/1.
sklep o zavrnitvi predloga - izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - upravičeni predlagatelj - izbrisni razlog subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu - izpodbojna zakonska domneva - dovoljenje za poslovanje - lastnik objekta - preklic soglasja - pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz predlagateljevega predloga izhaja, da vpis poslovnega naslova subjekta vpisa, na katerem je objekt, katerega lastnik je predlagatelj, ni bil opravljen brez njegovega soglasja. Navedeni ugotovitvi pritožnik niti ne oporeka. Trdi le, da je soglasje za poslovanje na naslovu preklical in direktorja obvestil, naj poskrbi za zamenjavo poslovnega naslova, česar ta ni storil.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da takšen preklic soglasja ne predstavlja izbrisnega razloga, saj ta obstaja le, v kolikor subjekt vpisa soglasja lastnika objekta sploh ni imel.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 159, 161. ZOdv člen 17, 17/5.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - začasna ureditev stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - verjetnost nastanka škode - neizkazanost pogojev za izdajo začasne odredbe - konfliktnost med starši - odločba o stikih - stroškovna odločitev - povrnitev stroškov postopka - povrnitev stroškov brezplačne pravne pomoči
Vsaka začasna odredba je po svoji naravi izjema od pravila, da sodišče odloči šele po kontradiktornem postopku, na podlagi prepričanja ali (vsaj) pretežne verjetnosti, torej z višjim standardom zanesljivosti, kot pa se zahteva za izdajo začasne odredbe (za katero zadošča standard verjetnosti). Izjeme je vselej treba razlagati ozko. Ker je ključni pogoj za izdajo začasne odredbe v družinskih zadevah ogroženost otroka – in ne morda ogroženost pravic staršev – so zgrešene obširne pritožbene navedbe, da naj bi bilo z izpodbijanim sklepom kršeno načelo enakopravnosti staršev, pravica očeta do enakopravnih stikov in druge ustavne ter konvencijske pravice, ki jih (skupaj s členi Ustave, EKČP in drugih pravnih aktov) navaja pritožba.
ZPP člen 270, 270/3, 363, 363/1. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 24.
V skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP zoper odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo, ki se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe. Sklep, s katerim sodišče tožniku nalaga založitev predujma, je sklep, ki se nanaša na vodstvo postopka.
ZPP člen 24, 24/1, 481, 481/1, 481/1-1, 482, 483, 484.
spor o pristojnosti - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Tožeča stranka, organizirana v pravnoorganizacijski obliki zbornice, ni umeščena v pravne subjekte iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Prav tako po vsebini ne gre za spor iz 482. do 484. člena ZPP, za katere prav tako veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - potreba po delu - neutemeljen odpovedni razlog - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Iz 4. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi izhaja določba, da je delavec dolžan opravljati delo na destinaciji A., po potrebi pa tudi na drugih destinacijah, kjer družba opravlja dejavnost, v skladu z navodili uprave ali od nje pooblaščenega delavca. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pri toženki premeščanje oziroma rotacija delavcev po različnih destinacijah pogosta praksa. Toženka bi zato morala pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku preveriti, ali obstajajo potrebe po njegovem delu na drugi destinaciji (prim. VIII Ips 82/2017).
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00060618
ZP-1 člen 66, 66/2, 154, 154-1, 154-2, 154-3, 154-4. ZJRM-1 člen 6, 6/2.
pravica do poštenega obravnavanja - izostanek z naroka - zdravstveni razlog - predložitev zdravniškega opravičila - opravičljiv izostanek z naroka - predlaganje dokazov - hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo
Sodišče prve stopnje predloženega obvestila zdravniku ni zavrnilo zgolj z navedbo, da ni podano na pravilnem obrazcu, temveč je ocenilo, da opravičilo ni ustrezno, ker iz njega sploh ni razvidno, ali storilki zdravstveno stanje res onemogoča prihod na zaslišanje.
Storilka se je z neprihodom na narok odrekla podaji zagovora na sodišču.
Dopolnitev postopka z izvajanjem novih dokazov bi morala pritožnica zahtevati v času postopanja okrajnega sodišča, ker je postopek ugotavljanja dejstev in dokazov končan z izdajo sodbe ter se dejstva in dokazi v hitrem postopku primarno ugotavljajo v postopku, ki ga vodi prekrškovni organ, sekundarno pa v postopku pri okrajnem sodišču.
DZ člen 143, 157, 157/2, 157/3, 158, 159, 161, 178. ZNP-1 člen 45, 45/2, 95, 96, 96/4.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - sprememba odločitve o stikih - stiki med očetom in otrokom - odklanjanje stikov s strani otroka - izvrševanje stikov z otrokom - onemogočanje stikov - varstvo koristi otroka - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - mnenje otroka - preiskovalno načelo - pravica do izjave - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - udeležba mladoletnega otroka v postopku
Zaradi varstva koristi otroka si mora sodišče aktivno in po potrebi inovativno ter prožno prizadevati, da otroku na ustrezen način predstavi možnost, da v postopku sodeluje, in koristi, ki jih utegne imeti od svoje aktivne udeležbe. Čeprav je sodišče prve stopnje s pomočjo organov, ki so z dekleti opravljali razgovore, posredno ugotavljalo njihovo voljo, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je glede na starost deklet pri nadaljnjem odločanju o stikih nujno, da sodišče prve stopnje stori razumne ukrepe, da bi se o volji, željah in morebitnih zadržkih deklet glede stikov neposredno osebno prepričala tudi razpravljajoča sodnica.
Odraščajočih otrok ni mogoče brezpogojno siliti v stike, temveč je nujno slišati in skrbno pretehtati (četudi ne nujno tudi vselej upoštevati) mnenje otroka o tem, s kom, kdaj, kakšne in kako pogoste stike želi imeti.
Starši so si dolžni aktivno prizadevati, da se otroci udeležijo stikov, vendar pa taka dolžnost ne velja, če so stiki za otroke ogrožajoči. Če bi se namreč izkazalo, da hčere stike z očetom utemeljeno odklanjajo zaradi očetovega psihičnega nasilja, potem odklanjanje takih stikov ne more pomeniti ogrožanja otrok. In posledično tudi materi ni mogoče naložiti, da otroke k takim stikom spodbuja.