ZDR-1 člen 154.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.. ZPP člen 214, 214/2.
policija - odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - priznana dejstva
Tožnikov delovni proces ni potekal nepretrgano in ni zahteval stalnega vsiljenega ritma dela. Zato mu, četudi je med odmorom ostal na delovnem mestu, odmora ni bilo treba posebej zagotavljati, saj si ga je lahko sam določil. Če bi bil zaradi prihoda vozila na mejni prehod odmor prekinjen, pa bi ga lahko koristil v več delih.
Iz prvega odstavka 13. člena ZPP izhaja, da gre za predhodno vprašanje, kadar je (meritorna) odločba odvisna od vprašanja, ali obstoja kakšna pravica ali pravno razmerje. V primeru, za katerega bi šlo v tem sporu, ko je sporno, kdo je zakoniti zastopnik stranke, ne gre za takšno (predhodno) vprašanje, kot pravilno navaja pritožba, pri čemer se to vprašanje sploh ne nanaša na toženko, ampak na drugo družbo A., d. o. o., ki je sicer družbenica toženke.
ZPP člen 137, 137/2, 154, 154/1, 155, 155/1, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 6, 6/1, 200, 200/5.. ZOFVI člen 109, 109/6.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
sklep o izbiri - neizbran kandidat - odklonitev testiranja - prepoved diskriminacije - osebna okoliščina - zavrnitev dokaznih predlogov - stroški postopka - zastopanje po več odvetnikih
Tožnik v pritožbi navaja, da ga toženka na prosto delovno mesto ni izbrala (oziroma je sklep o izbiri z dne 15. 7. 2021 razveljavila), ker "razmišlja s svojo glavo", kar ni osebna okoliščina kot ni, kar je navajal pred sodiščem prve stopnje, odklanjanje testiranja. Zakaj odklanjanje testiranja ni osebna okoliščina, je izčrpno in pravilno utemeljilo v izpodbijani sodbi in sklepu; osebne okoliščine so tiste osebne lastnosti, ki si jih posameznik ne izbere oziroma jih ne more spremeniti oziroma se jim zlasti odreči. Izpolnjevanje PCT pogoja oziroma odklanjanje testiranja je stvar odločitve posameznika.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 154, 154/1.. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/1.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.. Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 3.
policist - Direktiva 2003/88/ES - odmor med delovnim časom - diskriminacija - dokazna ocena
Pritožba zmotno vztraja, da je toženka odškodninsko odgovorna že zgolj zato, ker tožniku ni zagotavljala zamenjav za koriščenje odmora in ker delovnega mesta ni smel zapustiti. Prvostopenjsko sodišče se je glede na ugotovljena dejstva pravilno sklicevalo na stališče judikata VIII Ips 54/2021 o tem, da pravica do odmora sama po sebi ni kršena, če delavec odmor koristi na delovnem mestu, in na stališče, da delavcu posebnega odmora med delovnim časom ni treba izrecno zagotavljati (tj. z avtomatičnim vsakodnevnim organiziranjem zamenjav), ko ima ta glede na naravo dela možnosti prekinitev in odmorov med izvajanjem nalog.
Zmotno je pritožbeno vztrajanje, da iz jezikovne in logične razlage prvega odstavka 154. člena ZDR-1 izhaja, da gre le za en odmor v trajanju 30 minut. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da niti ZDR-1 niti Direktiva 2003/88/ES z dne 4. 11. 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa ne predpisujeta odmora v nepretrganem trajanju.
nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine - osebni stečaj - izjemne okoliščine - neunovčeno premoženje stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - odlog plačila sodne takse
Skladno s sodno prakso ponovno odločanje o predlogu za taksno oprostitev za isto procesno dejanje (konkretno tožbo), o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, ni dovoljeno, razen če ponovni predlog vsebuje nove, spremenjene okoliščine, ki predlagatelju onemogočajo plačilo sodne takse.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00062737
KZ-1 člen 48.a, 50, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - omilitev kazni - posebne olajševalne okoliščine - obteževalne okoliščine - priznanje krivde - izgon tujca iz države
V konkretni kazenski zadevi, razen priznanja krivde, ki pa glede na to, da je obtoženec bil prijet in flagranti nima tolikšne teže, kakor si to prizadeva prikazati zagovornik, ni zaslediti nobene druge olajševalne okoliščine. Posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi utemeljevale izrek omiljene kazni pri obtožencu ni zaslediti.
Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (2019) člen 36. ZSReg člen 19, 33, 33/1, 33/2, 34. ZNP-1 člen 42.
Registrsko sodišče je ob odločanju o vpisu, soočeno z listinami, presojo katerih mora opraviti samo. Vendar v okoliščinah konkretnega primeru, ko je ta presoja odvisna od materialno pravnih vprašanj, na katere je mogoče odgovoriti le ob hkratni ugotovitvi obstoja določenih dejstev, ki so sporna, take presoje izpolnitve pogojev za vpis v sodni register po 3. in 4. točki prvega odstavka 34. člena ZSReg, upoštevaje drugi odstavek 33. člena ZSReg, registrsko sodišče samo ne more opraviti.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor po izteku roka
Dejstva, da upniku ničesar ne dolguje iz razloga, ker upnik svoje terjatve ni prijavil v postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, da je izterjevana terjatev nastala pred 24. 12. 2018 in da so mu znesek dolga že dvakrat brisali, ki jih je dolžnik zatrjeval v ugovoru po izteku roka, sicer predstavljajo dejstva, ki se nanašajo na terjatev, vendar niso nastopila po izdaji sklepa o izvršb, saj so bila dolžniku znana že pred izdajo sklepa o izvršbi in bi jih zato moral uveljaviti že v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 159, 161. ZOdv člen 17, 17/5.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - začasna ureditev stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - verjetnost nastanka škode - neizkazanost pogojev za izdajo začasne odredbe - konfliktnost med starši - odločba o stikih - stroškovna odločitev - povrnitev stroškov postopka - povrnitev stroškov brezplačne pravne pomoči
Vsaka začasna odredba je po svoji naravi izjema od pravila, da sodišče odloči šele po kontradiktornem postopku, na podlagi prepričanja ali (vsaj) pretežne verjetnosti, torej z višjim standardom zanesljivosti, kot pa se zahteva za izdajo začasne odredbe (za katero zadošča standard verjetnosti). Izjeme je vselej treba razlagati ozko. Ker je ključni pogoj za izdajo začasne odredbe v družinskih zadevah ogroženost otroka – in ne morda ogroženost pravic staršev – so zgrešene obširne pritožbene navedbe, da naj bi bilo z izpodbijanim sklepom kršeno načelo enakopravnosti staršev, pravica očeta do enakopravnih stikov in druge ustavne ter konvencijske pravice, ki jih (skupaj s členi Ustave, EKČP in drugih pravnih aktov) navaja pritožba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00059535
OZ člen 190, 631. ZJN-2 člen 2, 2/1, 2/1-15a. ZPP člen 285.
direktni zahtevek podizvajalca - relativnost pogodbenih razmerij - restriktivna razlaga izjem - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredna plačila podizvajalcem - nominirani podizvajalec - javno naročanje - odgovornost naročnika del - neposlovna odškodninska odgovornost - neupravičena obogatitev - pogodbeno razmerje - substanciranje dokaznega predloga - zavrnitev dokaznih predlogov - informativni dokaz - materialno procesno vodstvo
Uvodoma pritožbeno sodišče opozarja, da pritožbeni postopek ni namenjen ponovitvi prvostopenjskega postopka, pač pa preizkusu pravilnosti razlogov v izpodbijani sodbi. Že zato tožnica ne more uspeti s ponavljanjem stališč, ki jih je uveljavljala že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Položaj podizvajalca ima lahko le tisti, ki ima s podjemnikom kot naročnikom sklenjeno podjemno pogodbo, katere predmet je posel, ki se ga je podjemnik zavezal opraviti v razmerju do glavnega naročnika. Bistven element pojma „sodelavec“ je torej obstoj pogodbenega razmerja med glavnim izvajalcem in podizvajalcem.
Stranka, ki poda dokazni predlog z zaslišanjem prič, mora namreč dejstva substancirati do te mere, da je mogoče na podlagi predhodno zatrjevane trditvene podlage z zaslišanjem prič ugotavljati zgolj (ne)resničnost teh dejstev, ne sme pa biti izvedba dokaza namenjena šele pridobivanju teh dejstev. Sodišče torej priče ne sme zasliševati o dejstvih, ki v dokaznem predlogu niso navedena, sicer krši razpravno načelo.
Sodišče v okviru dolžnosti materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) ni dolžno posebej opozarjati strank na zahtevo procesnega prava po vsaj osnovni substanciranosti dokaznega predloga. Substanciranje dokaznega predloga je namreč del dokaznega bremena stranke.
ZPP člen 270, 270/3, 363, 363/1. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 24.
V skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP zoper odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo, ki se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe. Sklep, s katerim sodišče tožniku nalaga založitev predujma, je sklep, ki se nanaša na vodstvo postopka.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 433, 433/1. ZPP člen 337, 337/1. ZSReg člen 19. ZNP-1 člen 42, 42/1.
sklep o zavrnitvi predloga - izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - upravičeni predlagatelj - izbrisni razlog subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu - izpodbojna zakonska domneva - dovoljenje za poslovanje - lastnik objekta - preklic soglasja - pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz predlagateljevega predloga izhaja, da vpis poslovnega naslova subjekta vpisa, na katerem je objekt, katerega lastnik je predlagatelj, ni bil opravljen brez njegovega soglasja. Navedeni ugotovitvi pritožnik niti ne oporeka. Trdi le, da je soglasje za poslovanje na naslovu preklical in direktorja obvestil, naj poskrbi za zamenjavo poslovnega naslova, česar ta ni storil.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da takšen preklic soglasja ne predstavlja izbrisnega razloga, saj ta obstaja le, v kolikor subjekt vpisa soglasja lastnika objekta sploh ni imel.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00060695
URS člen 2, 22. ZKP člen 1, 1/1, 15, 344, 344/1, 357, 357-4. KZ člen 111, 112, 112/6, 261, 261/3, 261/4, 267, 267/3. KZ-1 člen 54.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - sprememba obtožbe v škodo obtoženca - sprememba obtožbe na glavni obravnavi - sprememba obtožnice - nadaljevano kaznivo dejanje - zastaranje kazenskega pregona - absolutno zastaranje kazenskega pregona - zavrnitev obtožbe - zloraba (procesne) pravice - prepoved zlorabe procesnih pravic - načelo enakega varstva pravic v postopku
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je državni tožilec s spremembo obtožnice sedaj očitano nadaljevano kaznivo dejanje po tretjem in četrtem odstavku 261. člena KZ sestavil iz poprej očitanih dveh kaznivih dejanj po tretjem odstavku 261. člena KZ in kaznivega dejanja po tretjem odstavku 267. člena KZ.
Kot je že navedeno, je državni tožilec z modifikacijo obtožnice 31. 5. 2019 sestavil očitek nadaljevanega kaznivega dejanja po tretjem in četrtem odstavku 261. člena KZ, s tem pa je tudi po ugotovitvah pritožbenega sodišča kršil načelo poštenega postopka po 22. členu Ustave RS.
Iz načela enakega varstva pravic, ki zavezuje obe stranki kazenskega postopka izhaja tudi prepoved zlorabe procesne pravice za katero gre v primerih, če nosilec pravice izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja-spremembe obtožnice, ki ga konkretizira in materializira tako, da njegovo ravnanje presega meje upravičenja. V skladu z določbo 22. člena Ustave mora zato v primeru, ko stranka v postopku zlorabi svoje procesne pravice, sodišče odreči pravno relevantnost dejanjem, ki presegajo upravičenje in torej predstavljajo njegovo zlorabo. Zato mora sodišče ob izdaji sodbe tudi s tega vidika preveriti spremembo obtožnice kar je prvostopenjsko sodišče storilo v izpodbijani sodbi.
Zloraba pravice pomeni takšno njeno izvrševanje, ki je navzven skladno z zakonskim opisom pravice, navznoter, po svojem cilju pa je nasprotno z njenim namenom, ki opredeljuje in usmerja izvrševanje pravice. V kazenskem postopku formula prepovedi zlorabe procesnih pravic zahteva, da v konkretnem procesnem dejanju, ki je na prvi pogled usmerjeno v izvrševanje določenega procesnega jamstva, prepoznamo njegov namen. Če ta konkretni namen procesnega jamstva nasprotuje njegovemu objektivnemu namenu, procesnemu jamstvu, ki je predmet zlorabe, odrečemo pravne posledice.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00060619
ZPrCP člen 8, 46, 46/5, 46/5-5. ZP-1 člen 55, 55/1, 55/4, 62a, 62a/1, 62a/1-4, 65, 65/4, 65a, 65a/2, 66, 66/6, 67, 67/1, 67/1-3, 67/2, 90, 209. ZS člen 83.
plačilni nalog - zahteva za sodno varstvo - tek pritožbenega roka v času sodnih počitnic - sodne počitnice / poletno poslovanje - začetek teka roka za vložitev pritožbe - temeljna jamstva poštenega postopka - pravica do izjave v postopku
Zadeva ne šteje za nujno zadevo v smislu določil 209. člena ZP-1, zato bi sodišče moralo upoštevati trajanje sodnih počitnic in šteti, da je 8-dnevni pritožbeni rok začel teči 16. 8. 2021.
Ugotavljanje odločilnih dejstev poteka v hitrem postopku o prekršku na podlagi prvega odstavka 55. člena ZP-1 sicer brez odlašanja, hitro in enostavno, vendar pa morajo biti storilcu zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka in med drugim upravičenje, da se mu sodi v njegovi navzočnosti, da se brani sam ali z zagovornikom in da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist.
Storilcu mora biti (vsaj enkrat v postopku) zagotovljena pravica do izjave, praviloma pri prekrškovnem organu, če to zahteva v zahtevi za sodno varstvo pa pri sodišču.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00060618
ZP-1 člen 66, 66/2, 154, 154-1, 154-2, 154-3, 154-4. ZJRM-1 člen 6, 6/2.
pravica do poštenega obravnavanja - izostanek z naroka - zdravstveni razlog - predložitev zdravniškega opravičila - opravičljiv izostanek z naroka - predlaganje dokazov - hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo
Sodišče prve stopnje predloženega obvestila zdravniku ni zavrnilo zgolj z navedbo, da ni podano na pravilnem obrazcu, temveč je ocenilo, da opravičilo ni ustrezno, ker iz njega sploh ni razvidno, ali storilki zdravstveno stanje res onemogoča prihod na zaslišanje.
Storilka se je z neprihodom na narok odrekla podaji zagovora na sodišču.
Dopolnitev postopka z izvajanjem novih dokazov bi morala pritožnica zahtevati v času postopanja okrajnega sodišča, ker je postopek ugotavljanja dejstev in dokazov končan z izdajo sodbe ter se dejstva in dokazi v hitrem postopku primarno ugotavljajo v postopku, ki ga vodi prekrškovni organ, sekundarno pa v postopku pri okrajnem sodišču.
ZPP člen 24, 24/1, 481, 481/1, 481/1-1, 482, 483, 484.
spor o pristojnosti - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Tožeča stranka, organizirana v pravnoorganizacijski obliki zbornice, ni umeščena v pravne subjekte iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Prav tako po vsebini ne gre za spor iz 482. do 484. člena ZPP, za katere prav tako veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - potreba po delu - neutemeljen odpovedni razlog - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Iz 4. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi izhaja določba, da je delavec dolžan opravljati delo na destinaciji A., po potrebi pa tudi na drugih destinacijah, kjer družba opravlja dejavnost, v skladu z navodili uprave ali od nje pooblaščenega delavca. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pri toženki premeščanje oziroma rotacija delavcev po različnih destinacijah pogosta praksa. Toženka bi zato morala pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku preveriti, ali obstajajo potrebe po njegovem delu na drugi destinaciji (prim. VIII Ips 82/2017).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059837
KZ-1 člen 49, 49/2, 50, 50/2, 51, 51/1, 51/1-2, 308, 308/3, 308/6.. ZIKS-1 člen 12, 81.. ZKP člen 95, 95/1, 95/4, 98, 98/1, 129a, 374, 374/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - odmera kazni - omilitev kazni - nadomestna izvršitev kazni zapora - olajševalne in obteževalne okoliščine - zdravstveno stanje - zaposlitev - predkaznovanost - stroški kazenskega postopka - prestajanje zaporne kazni
Prvostopenjsko sodišče je pravilno poudarilo, da obdolženčeve zdravstvene težave ne morejo predstavljati dodatne olajševalne okoliščine, saj so bile te podane že v času storitve kaznivega dejanja in ga od tega niso odvrnile. Prav tako se višje sodišče strinja z oceno, da vrsta in stopnja obdolženčeve bolezni ne upravičujeta nižje kazni in tudi ne vplivata na izvrševanje izrečene kazni, saj je obdolžencu omogočeno ustrezno zdravljenje v okviru zavoda za prestajanje kazni zapora.
Sodišče prve stopnje pa je v svojih razlogih tudi ustrezno izpostavilo, da se bodo pogoji za morebitni svobodnejši režim prestajanja zaporne kazni v skladu z 81. členom Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) ugotavljali po začetku prestajanja zaporne kazni. V zvezi z obdolženčevim predlogom za prestajanje kazni po 12. členu ZIKS-1 pritožbeno sodišče še dodaja, da o tem predlogu v skladu s prvim odstavkom 129.a člena ZKP odloča predsednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji.
duševno zdravje - predlog za postavitev novega izvedenca - pridržanje brez privolitve - pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Sodišče izreče ukrep zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve, če so za to kumulativno izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZDZdr.