ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 85, 87, 88, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.. OZ člen 131.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - zloraba bolniškega staleža - protipravnost ravnanja - zastopanje po pooblaščencu - pooblastilo
Sodišče se je pravilno sklicevalo na sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 73/2011 z dne 19. 3. 2012, iz katere izhaja, da pooblaščencu niti ni treba predložiti pooblastila, ko podaja izredno odpoved delavcu, saj zadošča, da se obstoj pooblastilnega razmerja med zakonitim zastopnikom in pooblaščencem, v katerem je izražena prava volja delodajalca, dokaže v postopku pred sodiščem. Ker za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi zakon ne določa posebnega pooblastila, je tako dovolj splošno pooblastilo, kot je bilo dano v obravnavani zadevi. To pooblastilo je izraz prave volje tako pooblastitelja kot tudi pooblaščenca, zato so pritožbene navedbe v zvezi s tem neutemeljene.
Iz prvega odstavka 13. člena ZPP izhaja, da gre za predhodno vprašanje, kadar je (meritorna) odločba odvisna od vprašanja, ali obstoja kakšna pravica ali pravno razmerje. V primeru, za katerega bi šlo v tem sporu, ko je sporno, kdo je zakoniti zastopnik stranke, ne gre za takšno (predhodno) vprašanje, kot pravilno navaja pritožba, pri čemer se to vprašanje sploh ne nanaša na toženko, ampak na drugo družbo A., d. o. o., ki je sicer družbenica toženke.
O posegu v zaključen pravni položaj ni mogoče govoriti v primeru absolutno neveljavnih poslov, ki so bili sklenjeni z glavnim namenom (ključnim nagibom) oškodovati upnike.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je na podlagi okoliščin konkretnega primera mogoče zaključiti, da je bil bistveni namen, zaradi katerega sta zakonca sklenila darilno pogodbo, preprečiti možnost, da bi to premoženje postalo del stečajne mase toženkinega zakonca, kar pomeni izigranje upnikov. Iz navedenih ravnanj zakoncev je mogoče zanesljivo sklepati, da je bila sklenitev darilne pogodbe v času, ko je dolg stečajnega dolžnika znašal 151.633,69 EUR, usmerjena k oškodovanju upnikov stečajnega dolžnika. Taka kavza pogodbe je po drugem odstavku 39. člena OZ nedopustna, pogodba pa po četrtem odstavku tega člena nična. Ravnanje pogodbenih strank je nemoralno, saj je v nasprotju z moralnimi vrednotami družbe kot celote in v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in prepovedi zlorabe pravic. Pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom, pa je nična.
Ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera ni mogoče slediti toženkinim navedbam, da je izpodbijani pravni posel odplačne narave. Iz vsebine darilne pogodbe izhaja njena neodplačna narava. V darilni pogodbi sta stranki ugotovili, da drugih, s to pogodbo povezanih poslov ni. Poleg tega je bila darilna pogodba sklenjena 21. 3. 2012, toženka pa je trdila oziroma iz priloženih listin izhaja, da naj bi bila s hipoteko zavarovana terjatev plačana šele leta 2018 in še to v okviru izvršilnega postopka. Navedeno nedvomno ne potrjuje trditev tožnice, da sta imeli pogodbeni stranki že ob sklepanju darilne pogodbe dne 21. 3. 2012 pred očmi, da bo toženka v zameno za lastništvo nepremičnin prevzela obveznost plačila s hipoteko zavarovane terjatve upnika C., d. o. o. (ki jo je nato odplačala šele v izvršilnem postopku leta 2018), in kar naj bi neodplačen pravni posel preoblikovalo v odplačnega. Dejstvo, da je toženka v letu 2018 odplačala s hipoteko zavarovano terjatev na nepremičnini z ID znakom 0000-000/02, k. o. X, zato na presojo ničnosti sporne darilne pogodbe ne vpliva.
nagrada odvetnika - priglašeni stroški - vrednost spornega predmeta
Tožeča stranka v pritožbi priznava, da v razširitvi tožbe ni navedla vrednosti spornega predmeta kot primarno odločilne za ocenjeno vrednost po razširitvi tožbe. To pa še ne pomeni pravilnosti trditve tožeče stranke, da njen dodatni zahtevek posebne vrednosti sploh nima. Iz čl. 44/2 ZPP izhajajoče dolžnostno ravnanje tožeče stranke se sicer izrecno nanaša le na tožbo, vendar je pravno praznino mogoče, ob uporabi čl. 3 Zakona o sodiščih (ZS), zapolniti z analogijo tudi za primer razširitve tožbe. Sodišče je ob odmeri stroškov vrednost spornega predmeta, obravnavanega nato v izločenem postopku, očitno ocenilo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00060619
ZPrCP člen 8, 46, 46/5, 46/5-5. ZP-1 člen 55, 55/1, 55/4, 62a, 62a/1, 62a/1-4, 65, 65/4, 65a, 65a/2, 66, 66/6, 67, 67/1, 67/1-3, 67/2, 90, 209. ZS člen 83.
plačilni nalog - zahteva za sodno varstvo - tek pritožbenega roka v času sodnih počitnic - sodne počitnice / poletno poslovanje - začetek teka roka za vložitev pritožbe - temeljna jamstva poštenega postopka - pravica do izjave v postopku
Zadeva ne šteje za nujno zadevo v smislu določil 209. člena ZP-1, zato bi sodišče moralo upoštevati trajanje sodnih počitnic in šteti, da je 8-dnevni pritožbeni rok začel teči 16. 8. 2021.
Ugotavljanje odločilnih dejstev poteka v hitrem postopku o prekršku na podlagi prvega odstavka 55. člena ZP-1 sicer brez odlašanja, hitro in enostavno, vendar pa morajo biti storilcu zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka in med drugim upravičenje, da se mu sodi v njegovi navzočnosti, da se brani sam ali z zagovornikom in da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist.
Storilcu mora biti (vsaj enkrat v postopku) zagotovljena pravica do izjave, praviloma pri prekrškovnem organu, če to zahteva v zahtevi za sodno varstvo pa pri sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00060766
DZ člen 199. ZPP člen 458, 458/1. ZZZDR člen 133.
verzijski zahtevek - plačilo preživnine - neupravičena obogatitev - plačilo na podlagi pravnomočne sodne odločbe - okoriščenje in prikrajšanje - otroški dodatek - spor majhne vrednosti - nedopustni pritožbeni razlogi
Toženka je bila glede pravice do otroškega dodatka v razmerju (le) z državo. To pomeni, da je bila neupravičeno obogatena kvečjemu na račun države. Otroški dodatek je namreč pravica iz javnih sredstev.
Tožnik ne more zahtevati vračila preživnine, ki jo je plačal na temelju sklenjene sodne poravnave.
Otrok od 1. 1. 2017 dejansko prebiva pri tožniku. Ta je v celoti poskrbel za sinovo preživljanje in kril tudi delež stroškov, ki bi sicer odpadel na toženko. Ob takšnih okoliščinah tožniku ni mogoče odreči verzijskega zahtevka, ki mu ga nudi določba 133. člena ZZZDR.
skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - ugovori toženca - razlogi sodbe
Tožnica kot upnica enega od zakoncev na podlagi prvega odstavka 83. člena DZ zahteva ugotovitev, da v skupno premoženje tožencev spadajo nepremičnine, katerih zemljiškoknjižni lastnik je toženec, glede deležev zakoncev na skupnem premoženju pa skladno z domnevo iz 74. člena DZ uveljavlja, da sta njuna deleža enaka. Toženca trditvam tožnice o obsegu njunega skupnega premoženja in polovičnih deležih na njem nista ugovarjala.
ZPP člen 24, 24/1, 481, 481/1, 481/1-1, 482, 483, 484.
spor o pristojnosti - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Tožeča stranka, organizirana v pravnoorganizacijski obliki zbornice, ni umeščena v pravne subjekte iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Prav tako po vsebini ne gre za spor iz 482. do 484. člena ZPP, za katere prav tako veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine - osebni stečaj - izjemne okoliščine - neunovčeno premoženje stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - odlog plačila sodne takse
Skladno s sodno prakso ponovno odločanje o predlogu za taksno oprostitev za isto procesno dejanje (konkretno tožbo), o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, ni dovoljeno, razen če ponovni predlog vsebuje nove, spremenjene okoliščine, ki predlagatelju onemogočajo plačilo sodne takse.
denarna kazen zaradi razžalitve sodišča - žalitev sodišča in sodnika - pristranskost sodnika - vzdrževanje reda na glavni obravnavi - predlog za izločitev sodnika - nepristranskost sodnika - predlog za denarno kaznovanje
Denarna kazen ni sankcija za neopravičen izostanek stranke z naroka za glavno obravnavo. Stranka ima pravico sodelovati v postopku izvajanja dokazov, ni pa tega dolžna storiti. Toženčev odhod iz razpravne dvorane, izostanek s prejšnjega naroka in dolgotrajnost postopka tako ne morejo utemeljevati izreka denarne kazni. Navedena ravnanja namreč ne preprečujejo izvedbe oziroma nadaljevanja postopka in ne vplivajo na pravico stranke do učinkovitega sodnega varstva. Pravilno pa je stališče v izpodbijanem sklepu, da so stranke dolžne tudi kritiko ravnanja sodišča izreči na način, ki ohranja dostojanstvo oziroma avtoriteto sodišča in da sodišče sme sankcionirati ravnanje stranke, s katerim so prekoračene meje dopustne kritike. Pri odločanju o tem mora sodnik presoditi tudi, ali bo denarno kazen izrekel sam ali bo zaradi zagotovitve videza nepristranskosti podal predlog za kaznovanje, o katerem bo odločil drug sodnik.
Iz ugotovitev v sklepu izhaja, da je bila ost toženčevih besed usmerjena v način sodničinega vodenja postopka. Za zagotovitev nepristranskosti bi bilo zato treba izrek denarne kazni prepustiti drugemu sodniku. Gre za izključitveni razlog iz 1. točke 70. člena ZPP, njegovo neupoštevanje pa bistveno kršitev določb postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
postopek prisilne poravnave - naknadni predlog prisilne poravnave - sklep o preizkusu - dopolnjen seznam preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - glasovanje - glasovanje o prisilni poravnavi - procesna legitimacija - prijava terjatev v postopku prisilne poravnave - verjetno izkazana terjatev - podrejene terjatve - vsebina prijave - nepopolna prijava - kapitalsko posojilo - posojila družbi namesto lastnega kapitala - povezana oseba - lastni kapital družbe - skrben pregled (due diligence) - pravna fikcija - načelo hitrosti postopka - delničar - smiselna uporaba določb ZPP - procesno gradivo
Osrednje procesno dejanje v postopku prisilne poravnave je glasovanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave. Procesno legitimacijo glasovati o tem imajo upniki samo glede tistih terjatev, ki so bodisi priznane bodisi verjetno izkazane (prvi odstavek 201. člena ZFPPIPP). Zato mora v postopku prisilne poravnave sodišče s sklepom o preizkusu terjatev odločiti tudi o tem, katere (prerekane) terjatve so verjetno izkazane (3. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP). Če je bila terjatev v postopku prisilne poravnave prijavljena, ni pa ugotovljena, sklep o potrditvi prisilne poravnave ni izvršilni naslov za takšno terjatev. Položaj takega upnika je izenačen s položajem upnika, ki ni prijavil terjatve v postopku prisilne poravnave. Pri tem posebnega položaja nimajo upniki, katerih terjatve so bile prerekane, a je sodišče na podlagi 3. točke drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP s sklepom o preizkusu terjatev odločilo, da so verjetno izkazane. Za tako situacijo gre tudi v obravnavanem primeru, saj je terjatev upnika prerekal drug upnik. Ugotovitev, da je terjatev verjetno izkazana ima za posledico le pridobitev glasovalnih pravic takega upnika v postopku prisilne poravnave (prvi odstavek 201. člena ZFPPIPP), ne pomeni pa meritorne presoje o obstoju terjatve. Smisel ugotavljanja, ali je terjatev verjetno izkazana, je torej v tem, da se odloči, ali ima upnik pravico glasovati o sprejetju prisilne poravnave.
V obravnavanem primeru ima upnik B. a. s. položaj povezane osebe po 527. členu ZGD-1, kar pomeni, da mu je glasovanje o prisilni poravnavi onemogočeno (četrti odstavek 200. člena ZFPPIPP), prav tako pa ni dovoljena konverzija njegovih terjatev v stvarne vložke (četrti odstavek 190. člena ZFPPIPP),
Pri presoji, ali je terjatev verjetno izkazana, sodišče upošteva samo opis dejstev o obstoju terjatve v prijavi terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi tej prijavi, in če je terjatev prerekal upnik, opis dejstev o neobstoju terjatve v ugovoru o prerekanju terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi temu ugovoru (drugi odstavek 68. člena ZFPPIPP). Določba drugega odstavka 68. člena ZFPPIPP specialno ureja vprašanje uporabe procesnega gradiva za presojo ali je terjatev verjetno izkazana, zato subsidiarna uporaba ZPP v tem primeru ne pride v poštev. Razlog ozke presoje je v tem, da je domet vpliva take ugotovitve verjetnega obstoja terjatve omejen, saj vpliva le na glasovanje o prisilni poravnavi. Slednje pa je skladno tudi z načelom hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP), ki je v insolventnih postopkih posebej poudarjeno.
Podrejene terjatve so nezavarovane terjatve, ki se na podlagi pravnega razmerja med dolžnikom in upnikom, če postane dolžnik insolventen, plačajo šele po plačilu drugih nezavarovanih terjatev do dolžnika (tretji odstavek 21. člena ZFPPIPP). Podrejenost določita dolžnik in upnik s pogodbo oziroma drugim pravnim poslom, ki je pravni temelj nastanka pravnega razmerja, katerega vsebina je ta terjatev.
Določba 498. člena ZGD-1 se uporablja le za posojila (oziroma druga pravna dejanja delničarja ali tretje osebe, ki gospodarsko ustrezajo zagotovitvi posojila; tretji odstavek 498. člena ZGD-1) tistih delničarjev, ki imajo v trenutku danega posojila v družbi več kot četrtinski (25%) delež delnic z glasovalno pravico. Posojilo delničarja, ki ima v družbi manj kot navedeni delež delnic, se ne šteje kot kapitalsko posojilo. Čeprav zakon izrecno ne govori o skupini delničarjev oziroma povezanih osebah, tako iz dikcije kot iz namena določbe izhaja, da gre za kontrolnega delničarja oziroma kontrolne delničarje, pri čemer zakon postavi presumcijo upravljavske kontrole s posestjo četrtinskega deleža delnic z glasovalno pravico. Zakon govori o delničarjih v množini, in ne le o delničarju posamezniku, iz česar je mogoče izpeljati namen, da se sankcionira kontrolnega delničarja oziroma kontrolno skupino delničarjev, kar se dokazuje v dejanskih okoliščinah posameznega primera.
Možnosti, ki gospodarsko ustrezajo posojilu, so številne in sem spada tudi primer, ko družbenik odkupi terjatev tretje osebe do družbe. Družbenik je za to res vložil svoja sredstva, vendar je pridobil pravico zahtevati vrnitev zneska terjatve od družbe. S takim ravnanjem se je družba morda izognila obveznosti takojšnjega plačila terjatve, vendar je njena obveznost ostala. Za zagotovitev lastnega kapitala bi šlo le, če bi družbenik tretji osebi terjatev izpolnil, preneseno terjatev družbi pa odpustil.
Le delničar (družbenik) je tisti, ki je skladno s korporacijskimi pravili zavezan k zagotovitvi lastnega kapitala družbe, zato lahko le zanj veljajo navedene zakonske omejitve. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene, vsako širjenje korporacijskih pravil na subjekte, ki to niso oziroma naj bi to šele postali, bi bilo v nasprotju z osnovnimi načeli korporacijskega prava. Institut delničarja tudi ni mogoče enačiti z nekom, ki se šele pripravlja na formalni nakup delnic in s tem namenom pridobi informacije v okviru skrbnega pregleda poslovanja. Namen skrbnega pregleda (angl. due diligence) je namreč prav v podrobni seznanitvi s poslovanjem in finančnimi tveganji drugega podjetja ter omogoči oceno vseh tveganj (poslovnih, finančnih, davčnih in pravnih), zato se izvede še pred transakcijo z drugim podjetjem. Tisti, ki skrbni pregled opravlja, pa ni mogoče že kar enačiti z delničarjem v korporacijskopravnem smislu.
Pri preizkusu terjatve, za katero velja navedena pravna fikcija pravočasne prijave, moramo upoštevati, da ta pravna fikcija velja samo do višine zneska te terjatve, navedenega v seznamu iz 3., 4. ali 5. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP.
DZ člen 143, 157, 157/2, 157/3, 158, 159, 161, 178. ZNP-1 člen 45, 45/2, 95, 96, 96/4.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - sprememba odločitve o stikih - stiki med očetom in otrokom - odklanjanje stikov s strani otroka - izvrševanje stikov z otrokom - onemogočanje stikov - varstvo koristi otroka - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - mnenje otroka - preiskovalno načelo - pravica do izjave - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - udeležba mladoletnega otroka v postopku
Zaradi varstva koristi otroka si mora sodišče aktivno in po potrebi inovativno ter prožno prizadevati, da otroku na ustrezen način predstavi možnost, da v postopku sodeluje, in koristi, ki jih utegne imeti od svoje aktivne udeležbe. Čeprav je sodišče prve stopnje s pomočjo organov, ki so z dekleti opravljali razgovore, posredno ugotavljalo njihovo voljo, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je glede na starost deklet pri nadaljnjem odločanju o stikih nujno, da sodišče prve stopnje stori razumne ukrepe, da bi se o volji, željah in morebitnih zadržkih deklet glede stikov neposredno osebno prepričala tudi razpravljajoča sodnica.
Odraščajočih otrok ni mogoče brezpogojno siliti v stike, temveč je nujno slišati in skrbno pretehtati (četudi ne nujno tudi vselej upoštevati) mnenje otroka o tem, s kom, kdaj, kakšne in kako pogoste stike želi imeti.
Starši so si dolžni aktivno prizadevati, da se otroci udeležijo stikov, vendar pa taka dolžnost ne velja, če so stiki za otroke ogrožajoči. Če bi se namreč izkazalo, da hčere stike z očetom utemeljeno odklanjajo zaradi očetovega psihičnega nasilja, potem odklanjanje takih stikov ne more pomeniti ogrožanja otrok. In posledično tudi materi ni mogoče naložiti, da otroke k takim stikom spodbuja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - potreba po delu - neutemeljen odpovedni razlog - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Iz 4. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi izhaja določba, da je delavec dolžan opravljati delo na destinaciji A., po potrebi pa tudi na drugih destinacijah, kjer družba opravlja dejavnost, v skladu z navodili uprave ali od nje pooblaščenega delavca. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pri toženki premeščanje oziroma rotacija delavcev po različnih destinacijah pogosta praksa. Toženka bi zato morala pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku preveriti, ali obstajajo potrebe po njegovem delu na drugi destinaciji (prim. VIII Ips 82/2017).
ZCes-1 člen 32, 32/15, 32/15-13. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 159, 163, 163/9.
opis prekrška - konkretizacija zakonskih znakov - izredni prevoz - sodelovanje pri storitvi prekrška - udeležba - vožnja v konvoju - opisano dejanje ni prekršek
Vožnja v konvoju že po naravi stvari predpostavlja udeležbo več voznikov vozil oziroma skupin vozil, zato storilec sam na ta način ne more uresničiti zakonskih znakov očitanega mu prekrška. Ta prekršek bi storilec lahko storil le z eno od oblik udeležbe, torej s sodelovanjem več udeležencev, ki medsebojno, usklajeno in zavestno sodelujejo pri storitvi prekrška, kar pa iz plačilnega naloga, ki konkretizacije udeležbe sploh nima, ne izhaja, niti to ne izhaja iz kasneje priloženega opisa dejanja in dokazov, saj navedba o vožnji v konvoju ne zadosti konkretizaciji udeležbe pri storitvi prekrška.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00060618
ZP-1 člen 66, 66/2, 154, 154-1, 154-2, 154-3, 154-4. ZJRM-1 člen 6, 6/2.
pravica do poštenega obravnavanja - izostanek z naroka - zdravstveni razlog - predložitev zdravniškega opravičila - opravičljiv izostanek z naroka - predlaganje dokazov - hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo
Sodišče prve stopnje predloženega obvestila zdravniku ni zavrnilo zgolj z navedbo, da ni podano na pravilnem obrazcu, temveč je ocenilo, da opravičilo ni ustrezno, ker iz njega sploh ni razvidno, ali storilki zdravstveno stanje res onemogoča prihod na zaslišanje.
Storilka se je z neprihodom na narok odrekla podaji zagovora na sodišču.
Dopolnitev postopka z izvajanjem novih dokazov bi morala pritožnica zahtevati v času postopanja okrajnega sodišča, ker je postopek ugotavljanja dejstev in dokazov končan z izdajo sodbe ter se dejstva in dokazi v hitrem postopku primarno ugotavljajo v postopku, ki ga vodi prekrškovni organ, sekundarno pa v postopku pri okrajnem sodišču.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor po izteku roka
Dejstva, da upniku ničesar ne dolguje iz razloga, ker upnik svoje terjatve ni prijavil v postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, da je izterjevana terjatev nastala pred 24. 12. 2018 in da so mu znesek dolga že dvakrat brisali, ki jih je dolžnik zatrjeval v ugovoru po izteku roka, sicer predstavljajo dejstva, ki se nanašajo na terjatev, vendar niso nastopila po izdaji sklepa o izvršb, saj so bila dolžniku znana že pred izdajo sklepa o izvršbi in bi jih zato moral uveljaviti že v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi.
duševno zdravje - predlog za postavitev novega izvedenca - pridržanje brez privolitve - pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Sodišče izreče ukrep zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve, če so za to kumulativno izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZDZdr.
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik na dneve, ki jih je toženka evidentirala kot proste, ni bil prost. Ključna je ugotovitev, da je moral vsak dan opravljati zadolžitve vojaške policije, ki so bile razdeljene med štiri pripadnike. Glede na obseg nalog vojaške policije, ki so se izvajale 24 ur na dan in sedem dni v tednu, je bilo število pripadnikov premajhno.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je tožniku prisodilo neto znesek iz naslova odškodnine (prim. VIII Ips 23/2019). S takšno odločitvijo je posredno odločilo o obveznosti obračuna in plačila davkov ter prispevkov, ki v času odločanja o utemeljenosti zahtevka še ni nastala. Nastala bo, ko bo toženka v korist tožnika izvršila plačilo, in sicer glede na predpis, ki ureja obremenitev prisojenega zneska z davki in prispevki v času izplačila (tretji odstavek 57. člena in prvi odstavek 283. člena ZDavP-2).
zakonita zastavna pravica - vpis po uradni dolžnosti - odločba inšpektorata za okolje in prostor - odprava odločbe - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo
Ustrezna listina, ki je podlaga za vpis, mora obstajati ob začetku zemljiškoknjižnega postopka. Če je bila ta listina (inšpekcijska odločba) kasneje odpravljena, to na dovoljenost predmetnega vpisa ne more vplivati, temveč je lahko podlaga za morebitni kasnejši izbris te vknjižbe.