škodni dogodek - nepremoženjska škoda - višina denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine - zmanjšana življenjska aktivnost - zavest - primarni in sekundarni strah - zamuda s plačilom odškodnine - zakonske zamudne obresti
Iz mnenja sodnega izvedenca izhaja, da je tožnik v škodnem dogodku utrpel zlom desne lopatice, zlom desne ključnice, zlom 3 reber na desni strani, rano na čelu kot posledico udarca v glavo in udarnine in odrgnine po telesu ter je tako bila prizadeta desna stran telesa.
zapuščinski postopek - kolizija interesov - kolizijski skrbnik otroka
Glede na podano kolizijo interesov je sodišče prve stopnje postopalo napačno, ko je B. B. in mld. A. A. napotilo na pravdo. Najprej bi moralo zavarovati interese mld. A. A., katere zakonita zastopnica je zakonita dedinja, B. B., in sicer tako, da bi mld. A. A. postavilo skrbnika, ki bi v postopku zastopal njene interese.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00085512
ZPP člen 318, 318/3. OZ člen 131, 179.
zamudna sodba - pogoji za zamudno sodbo - pasivnost toženca - sklepčnost tožbe - kaznivo dejanje nasilja v družini - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravica do povrnitve škode
Načeloma se odškodnina odmeri samostojno za vsako posamezno obliko pravno priznane nepremoženjske škode, torej ločeno za telesne bolečine, za strah in za duševne bolečine zaradi okrnitev osebnostnih pravic, vendar je v primerih, ko se posledice pri oškodovancu vzajemno pogojujejo in prepletajo do te mere, da jih med seboj ni mogoče ločevati, na mestu odmera enotne odškodnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085469
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 44, 180, 180/3. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1. URS člen 3a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - kredit v CHF - vmesni ugotovitveni zahtevek - ugotovitev ničnosti pogodbe - izbrisna tožba - skupna vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti nedenarnega zahtevka - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - pravo EU - načelo lojalne razlage - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - pojasnilna dolžnost banke - delna ničnost - nepošten pogodbeni pogoj - višina denarne terjatve - preplačilo dolga - varstvo potrošnikov po evropskem pravu
Za vmesni ugotovitveni zahtevek se ne določi vrednost spornega predmeta.
Toženka v odgovoru na tožbo in v ugovoru niti ne trdi, da bi tožnika seznanila s konkretnim delovanjem mehanizma kredita v tuji valuti in kako bi na njuno obveznost vplival znaten padec domače valute, ter kako bi se to odrazilo na njunem položaju v času trajanja dolgoročnega kreditnega razmerja (kreditna pogodba je bila sklenjena za 20 let).
Iz 48. do 52. točke sodbe SEU C-287/22 izhaja, da je sprejetje začasnih ukrepov še toliko nujnejše, kadar je potrošnik banki plačal znesek, ki je višji od izposojenega zneska, še preden je začel ta postopek. A contrario to pomeni, da za sprejetje ukrepov zavarovanja ni zahtevan pogoj preplačila kredita, čeprav je sodišče ob upoštevanju evrske glavnice brez obrestnega dela v tej fazi postopka (zavarovanja) pravilno za verjetno zaključilo, da je do preplačila že prišlo.
ZD člen 163. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/2, 12/2-1, 17, 17/1, 17/1-6. ZBPP člen 12, 12/1. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6, 12, 12a, 12a/1, 12a/2. ZPP člen 360, 366, 366a.
oprostitev plačila sodne takse - sklep o dedovanju - dediščina - materialni položaj - denarna sredstva
Način ugotavljanja materialnega položaja predlagatelja taksne oprostitve je predpisan v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). Po 6. točki prvega odstavka 17. člena ZUPJS se v premoženje taksnega zavezanca štejejo tudi denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu kadar ne predstavljajo dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena ZUPJS, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085466
ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1. ZPP člen 7.
dolgoročni kredit v CHF - potrošnik - potrošniška kreditna pogodba - namen in uporaba kredita - predmet pogodbe - poklicna dejavnost - gospodarska dejavnost - pravna podlaga - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - verjetnost obstoja terjatve
Drži, da mora sodišče zahtevek tožeče stranke vselej presoditi po vseh pravnih podlagah, ki v konkretnem primeru pridejo v poštev. Vendar pa to pravilo ni absolutno, saj je sodišče navedeno presojo dolžno opraviti (le) v okviru podane trditvene podlage (prim. 7. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je preučilo tožbo in vse nadaljnje vloge tožnic, iz katerih izhaja, da zatrjujeta, da je treba prvotnega kreditojemalca šteti za potrošnika, potrošnici pa sta tudi tožnici. Izrecno in izključno se sklicujeta zgolj na evropsko in nacionalno potrošniško zakonodajo, to je na Direktivo 93/13 ter predvsem na 23. in 24. člen ZVPot in na tam opredeljene pravne standarde pravilno izpolnjene pojasnilne dolžnosti. Kot je obrazloženo zgoraj, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da prvotni kreditojemalec ni bil potrošnik in da tudi tožnici nista potrošnici, zato navedenih predpisov za presojo zahtevkov v tem konkretnem primeru ni mogoče uporabiti.
gospodarski spor - spori iz zakupa ali najemna nepremičnin - odločanje o sporu o pristojnosti - izpraznitev nepremičnin
Tudi sodna praksa je zavzela stališče, da je gospodarski spor tudi spor o zakupu ali najemu nepremičnin med subjekti, ki veljajo za subjekte gospodarskega spora. Drugi odstavek 481. člena ZPP v predmetni zadevi namreč ne izključuje narave gospodarskega spora, saj gre nedvomno za spor iz najema nepremičnine, in ne za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah ali za spor zaradi motenja posesti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00085519
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. ZPP člen 154, 154/2. OZ člen 88, 88/1. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - tožba na ugotovitev ničnosti - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - spremembe valutnih tečajev - razlaga ZVPot - evropsko pravo - kriterij uspeha stranke - povrnitev pravdnih stroškov
Zlasti, ko stranka uveljavlja denarni in nedenarni zahtevek, pa z denarnim uspe le delno, je treba upoštevati tudi pomen nedenarnega zahtevka za stranko in uspeh stranke z njim.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da materialnopravno podlago tožbenemu zahtevku predstavljajo določbe ZPotK, OZ ter ZVPot v zvezi z Direktivo Sveta 93/13/EGS.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-3, 103/1-5, 103/3. ZPP člen 80, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 318/2, 318/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11.
najemna pogodba za stanovanje - odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - postopek pred odpovedjo pogodbe - opomin najemodajalca - neprava (zavrnilna) zamudna sodba - neodpravljiva nesklepčnost tožbenega zahtevka - vsebinska nesklepčnost tožbe - krivdni odpovedni razlog - začasni skrbnik - procesna sposobnost stranke - pravdna sposobnost kot procesna predpostavka
Pri izdaji neprave zamudne sodbe je potreben zadržan pristop, ker se zamudna sodba izda po uradni dolžnosti v fazi postopka, ko položaj tožnika ni povsem uravnotežen s položajem toženca.
Pri odpravljivi nesklepčnosti (kar je sodišče prve stopnje ugotovilo glede trditev o vročanju opomina) mora sodišče pozvati tožnika, da nesklepčnost odpravi.
Procesna sposobnost stranke se sicer domneva, vendar mora sodišče, če lahko iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, o tem vprašanju odločiti s stopnjo zanesljivosti, v nasprotnem primeru je odločba lahko obremenjena z absolutno bistveno procesno kršitvijo iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
dedovanje - napotitev dediča na pravdo - verjetnost pravice - dedna pravica - napotitveni sklep - vezanost na napotitveni sklep - oblikovanje tožbenega zahtevka
Po utrjenem stališču v sodni praksi je spor med dediči o tem, kdo je dedič, spor o nedeljivem pravnem razmerju, ki ga je mogoče rešiti le na enak način za vse dediče. Zaradi učinka, ki ga ima pravnomočna sodba le med strankami, je treba v spor zajeti vse dediče. Pritožba pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje v napotitvenem sklepu na pasivni strani ni zajelo A. A. Vendar ta pomanjkljivost na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve nima vpliva. Stranke na vsebino napotitvenega sklepa niso vezane. Pravilna postavitev zahtevka in njegovo oblikovanje je njihova skrb. Ker na pravdo napoteni dedič C. A. na vsebino sklepa ni vezan, mora sam poskrbeti za ustrezno oblikovan tožbeni zahtevek.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - uporaba nepremičnine brez pravnega naslova - izpraznitev in izročitev stanovanja
Zgolj dejstvo, da imata prva tožnica in drugo tožnik v sporni nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, ne predstavlja pravne podlage za njuno bivanje v tej nepremičnini. Prijavljeno stalno prebivališče samo po sebi ne more preprečiti izvršbe.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085683
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. URS člen 3a. ZPP člen 2, 180, 180/3, 184. ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 239, 273.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - prepoved razpolaganja s terjatvijo - izrek denarne kazni - učinek sklepa o začasni odredbi - namen zavarovanja z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - novejša sodna praksa - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - nujnost izdaje - pogoj reverzibilnosti - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - načelo učinkovitosti prava EU - implementacija direktive
V novejši sodni praksi slovenskih sodišč je zavzeto stališče, da je ureditev začasnih odredb po ZIZ dovolj široka, da je mogoče o predlaganih začasnih odredbah v tem normativnem okviru odločati skladno s pravom EU in na ta način doseči polni učinek Direktive 93/138, zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je sodišče pogoje za izdajo začasne odredbe po ZIZ razlagalo contra legem
napačna odločitev državnega organa - vzreja psov - odvzem vzrejnega dovoljenja - pristojnost organa - izpodbijanje odločitve zbora društva - izdaja dovoljenja - odškodninska odgovornost društva - popolna denarna odškodnina - zmanjšanje zmožnosti za zaslužek - izguba zaslužka
Organi toženke niso ravnali v skladu z načelom enakega varstva pravic, temveč arbitrarno, pri čemer DVK za goniče ni spoštovala sklepa KSV kot pritožbenega nadzornega strokovnega organa, KSV pa je v isti zadevi ob enakem dejanskem stanju odločala dvakrat ter odločitev ob enaki pravni podlagi spremenila. Zato je odločitev sodišča, da v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZDru-1 razveljavi sklep DVK za goniče z 18. 5. 2019, pravilna.
Sprememba odločitve glede izstavitve vzrejnega dovoljenja ne vpliva na odločitev o odškodninski obveznosti toženke, saj je tožnica izkazala, da bi po normalnem teku dogodkov glede na odlično telesno oceno in priznan PNZ uspešno opravila vzrejni pregled ter s tem pridobila možnost za ustvarjanje zaslužka z vzrejo psov pasme baset.
Po ustaljeni sodni praksi tožnici ni mogoče hkrati priznati odškodnine v višini negativnega in pozitivnega pogodbenega interesa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00085475
OZ člen 51, 51/4. ZPP člen 212, 214, 214/3.
obličnost - oblika pogodbe - inominatni kontrakt - oblika ad valorem - oblika ad probationem - trditve in dokazi - protislovnost trditev - prosti preudarek - prerekanje dejstev - priznano dejstvo - dogovor o stranskih točkah - dogovor o pobotu - kasnejša sprememba trditev - plačilo najemnine
Dogovor o poravnavanju obveznosti oziroma njihovem pobotavanju ni najemna pogodba, temveč inominatni kontrakt, za katerega se posebna oblika ne zahteva. Poleg tega je tudi pri obličnih pogodbah dopustno, da se neoblično sklenejo dodatni dogovori o postranskih točkah, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, kadar je obličnost predpisana zgolj v interesu pogodbenih strank; nedvomno je dogovor o pobotavanju zapadlih najemnin s stroški, ki jih namesto tožnika kot lastnika plačuje najemnik, take narave.
Kadar stranka spreminja svoje navedbe, sodišče presodi po prostem prepričanju, ali bo tako dejstvo štelo za priznano ali za izpodbijano; pritožbeno sodišče presoja, da so pritožbene navedbe neutemeljene, ker je toženka že poprej priznala, da je bila stranka dogovora, glede katerega sedaj trdi, da ji ni poznan.
Navajanje in prerekanje ter zanikanje se nanaša zgolj na dejstva, medtem ko so pravni zaključki v domeni sodišča in jih stranka niti ne more izrecno ali konkludentno pri(po)znati.
ZPP člen 8, 70, 318. ZIZ člen 58, 58/1, 272, 272/1. GZ-1 člen 150, 150/1.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - dokazni standard - izločitev sodnika - zamudna sodba - ugotovitev prenehanja najemne pravice - odpoved najemne pogodbe - fikcija priznanja dejstev - odgovor na ugovor - prejudiciranje odločitve o tožbi
Fikcija priznanja dejstev v primeru neodgovora na tožbo (318. člen ZPP), ki velja v pravdnem postopku, se v postopku zavarovanja z začasno odredbo ne uporablja.
V tej fazi postopka ni izkazana verjetnost terjatve na ugotovitev prenehanja najemnega razmerja z dnem 15. 1. 2024, ker tožnica ni uspela niti s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi toženka kršila najemno pogodbo na tak način in v taki meri, ki bi upravičevala izredno odpoved najemne pogodbe v smislu 19. člena pogodbe, saj tožnici ni bila onemogočena uporaba nepremičnine.
odmera sodne takse - ocenjena vrednost spornega predmeta - skupna vrednost spornega predmeta - ugotovitev obsega skupnega premoženja - korekcijska dolžnost sodišča - določitev vrednosti spornega predmeta - ugotovitvena tožba - delitev skupnega premoženja - dajatveni zahtevek
Zoper sklep, s katerim sodišče ugotovi vrednost spornega predmeta, je dovoljena le nesamostojna pritožba. Ta je v konkretnem primeru pridružena pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog.
Za odmero takse ni odločilna vrednost skupnega premoženja, temveč navedena vrednost spornega predmeta. Sodišče ima podlago za korekcijo vrednosti spornega predmeta za nedenarni zahtevek le v primeru, ko se postavi vprašanje stvarne pristojnosti. Ta pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen.
OZ člen 179. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 337, 337/1.
odškodnina za škodo, nastalo v prometni nesreči - nepremoženjska in premoženjska škoda - višina denarne odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - skaženost - pojem skaženosti kot pravni standard - izguba zaslužka - povprečna plača - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - pravična denarna odškodnina - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - povprečna neto plača kot merilo za primerjavo prisojenih odškodnin - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - substanciran ugovor - nedopustne pritožbene novote
Prisojena skupna odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 44.000 EUR (29 povprečnih neto plač) v primerjavi s primeri večjih in manjših posledic poškodb skočnega sklepa in stopala v sodni praksi pokaže ustrezno ovrednotenje ugotovljenega obsega škode in ustrezno umestitev odškodnine med srednje hude primere.
nasilje - nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - dokazi in dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo namen zaščite žrtev nasilja po ZPND. Ta ni kaznovanje posameznika za njegova pretekla ravnanja, temveč prenehanje in preprečitev nasilja. Predpostavka za izrek ukrepov tako ni samo ugotovitev, da je predlagatelj žrtev nasilnega ravnanja, temveč s stopnjo verjetnosti izkazana nevarnost ponovitve nasilja. Sodišče prve stopnje je opirajoč se na četrti odstavek 22.b člena ZPND tudi pravilno upoštevalo, da je za izrek ukrepov ključno dogajanje v času šestih mesecev pred vložitvijo predloga. Predhodni dogodki sicer lahko vplivajo na ovrednotenje tega dogajanja in oceno ogroženosti žrtve, ne morejo pa postati samostojna podlaga, na katero bi sodišče oprlo izrek ukrepov po ZPND.
pritožba osebe brez procesne sposobnosti - ugotovitveni sklep - procesna nesposobnost - skrbništvo nad odraslo osebo - pravno učinkovanje
Ker dejanja A. A. ne morejo imeti nikakršnih pravnih učinkov, je višje sodišče skladno s prakso Vrhovnega sodišča RS izdalo ugotovitveni sklep o neučinkovanju vložene pritožbe.