• Najdi
  • <<
  • <
  • 50
  • od 50
  • 981.
    VSL Sklep III Cp 1319/2024
    28.8.2024
    SODNE TAKSE
    VSL00078885
    ZST-1 člen 10, 10/3, 14a, 14a/1, 34a, 34a/5, 35.
    zavrženje predloga za taksno oprostitev - taksna oprostitev na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč - razveljavitev plačilnega naloga - izvršljivost plačilnega naloga
    V obravnavanem primeru je tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč v postopku v zvezi z dopustitvijo revizije, zato je v skladu s tretjim odstavkom 10. člena ZST-1 oproščen plačila sodne takse po samem zakonu in za vsebinsko obravnavanje predloga za oprostitev plačila sodne takse za predlog za dopustitev revizije (ki ga je tožnik vložil 4. 6. 2024 pri sodišču prve stopnje v luči prvega odstavka 12. člena ZST-1 potem, ko je Vrhovno sodišče RS izdalo plačilni nalog II Dor 183/2024 z dne 21. 5. 2024), ni bilo pravne podlage oziroma tožnik zanj nima interesa. Zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.

    Ker plačilnega naloga ni izdalo sodišče prve stopnje, tega tudi ni moglo hkrati razveljaviti (kot bi ga sicer moralo na podlagi prvega odstavka 14.a člena ZST-1, če bi ga samo izdalo). V pristojnosti Vrhovnega sodišča RS je presoja (glede na to, da je tožnik po zakonu oproščen plačila sporne takse in je bil posledično tudi predlog za taksno oprostitev zavržen), ali bo po uradni dolžnosti na podlagi petega odstavka 34. člena ZST-1 razveljavilo plačilni nalog II Dor 183/2024. Velja sicer dodati, da izdan plačilni nalog glede na navedene okoliščine primera ne more postati izvršljiv in tako tudi nima nobenih učinkov (35. člen ZST-1).
  • 982.
    VSL Sklep III Cp 1370/2024
    28.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00078886
    ZPP člen 153, 153/1, 242, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 6.
    stroški priče - povrnitev potnih stroškov priči - najkrajša pot - najcenejše prevozno sredstvo - stroški postopka
    Res je sicer, da bo se bo v končni fazi tudi o kritju potnih stroškov priče odločilo po načelu uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP). A s končno odločbo se bo v tem primeru odločilo le o morebitnem povračilu stroškov ene stranke drugi (če bo stranka ta strošek priglasila), stroške priče pa (pred tem) neposredno vedno krije stranka, ki je predlagala njeno zaslišanje.

    Če mora priča ob preložitvi naroka zaradi njegovega predolgega trajanja na sodišče pristopiti dvakrat, je upravičena do povračila stroškov za dva prihoda.
  • 983.
    VSK Sodba I Cp 192/2024
    28.8.2024
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK00084085
    OZ člen 119, 119/1.
    prodajna pogodba z možnostjo povratnega odkupa - oderuška pogodba - elementi oderuške pogodbe - subjektivni element oderuštva
    Za oderuško pogodbo gre torej takrat, ko ena pogodbena stranka namenoma izkoristi šibkejši položaj ali lastnost druge pogodbene stranke (subjektivni element oderuštva) za njeno nesorazmerno obremenitev (objektivni element oderuštva). Da lahko govorimo o oderuški pogodbi, morata biti izpolnjena oba elementa. Če manjka eden izmed njiju, zahtevku na tej podlagi ni mogoče ugoditi.
  • 984.
    VSM Sklep I Cp 529/2024
    27.8.2024
    DEDNO PRAVO
    VSM00080087
    ZD člen 128, 129, 129/1, 129/3.
    omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - odpoved zahtevku
    Pritožba ima sicer prav, da se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do predloga Občine X z dne 16. 4. 2021, da se omejitev dedovanja po 128. členu ZD izvede zgolj na določenih stvareh in pravicah. Zaradi zagotavljanja strankine pravice do izjave je to kršitev saniralo sodišče druge stopnje, ki pojasnjuje, da zakonska podlaga, da bi lahko prišlo v okviru 128. člena ZD do omejitve dedovanja le na določene pravice oziroma stvari, ne obstaja, zato sodišče prve stopnje sklepa o dedovanju s tako vsebino ne bi smelo izdati.
  • 985.
    VSM Sodba I Cp 604/2024
    27.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSM00078659
    ZZK-1 člen 33, 34, 35, 36, 37, 38, 149, 149/3, 243. SPZ člen 13, 23, 49, 213, 214, 215, 226, 234. ZPP člen 8, 181, 181/3, 339,339/2, 339/14-2. OZ člen 59, 59/2, 60, 60/2, 81, 81/1.
    služnostna pogodba - neprava stvarna služnost - tožba na ugotovitev neobstoja stvarne služnosti - vmesni ugotovitveni tožbeni zahtevek - jezikovna razlaga pogodbe - ničnost pogodbe - neizpolnitev odložnega pogoja - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - neveljavnost pooblastila za sklenitev pogodbe - neveljavnost vpisa v zemljiško knjigo
    Pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku ni potrebno, da stranka posebej izkazuje pravni interes, ker pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku pogoji prejudicialnosti nadomeščajo procesno predpostavko pravnega interesa.

    Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo materialnopravne določbe Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) v zvezi z nepravo stvarno služnostjo, ki je ustanovljena na podlagi pravnega posla - služnostne pogodbe (213. do 215., 226. in 234. člen SPZ).

    Do izpolnitve odložnega pogoja nikoli ni prišlo, prav tako pa je slednji postal nemogoč, saj Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju ZSPDSLS-1) sklenitev novega najemnega razmerja ne predvideva.

    Če se odložni pogoj ne izpolni, pogodba med strankama ne začne veljati in zato med njima ne nastanejo nobene pravice in obveznosti.

    Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v OZ (drugi odstavek 82. člena OZ).

    Namen izbrisne tožbe ni odprava formalnih pomanjkljivosti zemljiškoknjižnega postopka. Ta je pridržana ustreznim pravnim sredstvom v zemljiškoknjižnem postopku. Varstvu materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe.

    Ničnost zavezovalnega pravnega posla predstavlja materialnopravno neveljavnost in s tem podlago za izbrisno tožbo.

    Pravni temelj pridobitve stvarne pravice na podlagi pravnega posla je razpolagalni pravni posel (zemljiškoknjižno dovolilo).

    Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen (23. člen SPZ).

    Z overitvijo podpisa namreč notar potrdi, da je stranka vpričo njega lastnoročno podpisala listino ali da je podpis, ki je že na listini, vpričo njega priznala za svojega (prvi odstavek 64. člena Zakona o notariatu - v nadaljevanju ZN).

    Razpolagalno upravičenje odsvojitelja je predpostavka za začetek učinkovanja zemljiškoknjižnega dovolila v tem pomenu, da kot sestavina razpolagalnega pravnega posla povzroči pridobitev stvarne pravice s polnimi učinki v razmerju do vseh z vpisom stvarne pravice v korist pridobitelja v zemljiško knjigo na njegovi podlagi.
  • 986.
    VSL Sklep II Cp 974/2024
    26.8.2024
    STVARNO PRAVO
    VSL00078720
    SPZ člen 33, 33/1.
    motenje posesti - izvrševanje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - ekonomski interes - posestno stanje
    Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo. Tako odločitev je oprlo na ugotovitev, da dejanje toženca (odstranitev robnikov in betoniranje tal) ni bilo motilno. Tožnica lahko na sporni del še vedno odmetava sneg in tja odlaga razne stvari. Tudi smetnjake (ki jih na ta del ni postavljala), lahko po tem delu še vedno pelje. Motilno ni niti to, da tožnica ne more več odstranjevati plevela.
  • 987.
    VSL Sklep III Cp 975/2024
    26.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00078514
    ZPP člen 154, 428, 428/2.
    motenje posesti - odločba o stroških postopka - pritožba zoper sklep o stroških - pravočasnost pritožbe - rok za pritožbo - zamuda roka za pritožbo - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo - ustavna pravica do pritožbe - odmera pravdnih stroškov - obrazloženost odmere stroškov - vrednost spornega predmeta - tožba in nasprotna tožba - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe - vrednost spornega predmeta po tožbi in nasprotni tožbi
    V sodni praksi je sprejeto stališče, da se v primeru, ko se zahtevka iz tožbe in nasprotne tožbe združita v skupno obravnavanje, vrednosti združita.
  • 988.
    VSL Sklep I Cp 2000/2023
    26.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00078224
    ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3.
    odločitev o stroških postopka - odmera pravdnih stroškov - stroški za zastopanje - odvetniška tarifa - vrednost točke - sprememba vrednosti točke
    Sodišče prve stopnje bi moralo pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka uporabiti splošno pravilo iz drugega odstavka 12. člena OT, ki jasno določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženo z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v RS. To pomeni, da je treba pri vseh priznanih postavkah/storitvah, ki so bile opravljene pred 6. 4. 2019, upoštevati kot odmerno osnovo za storitev 2000 točk, pri postavkah/storitvah, ki so bile opravljene po 6. 4. 2019, pa izhodiščno osnovo 1800 točk, dobljeno število točk pa je treba glede na zakonsko določbo drugega odstavka 12. člena OT pomnožiti z vrednostjo odvetniške točke 0,60 EUR.
  • 989.
    VSK Sodba I Cp 618/2023
    26.8.2024
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSK00084343
    ZZZDR člen 51, 59, 59/1. SZ člen 117, 117/1. OZ člen 190.
    skupno premoženje zakoncev - izpodbijanje domneve o enakih deležih zakoncev - višina dohodkov enega od zakoncev - prispevek zakonca - obseg skupnega premoženja - posebno premoženje zakonca - ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice - privolitev imetnika stanovanjske pravice - povrnitev vlaganj v nepremičnino - ugotavljanje povečane vrednosti nepremičnin - nečista denarna terjatev - valorizacija terjatev
    Po določbi prvega odstavka 117. člena SZ je bil lastnik dolžan imetniku stanovanjske pravice, z njegovo pisno privolitvijo pa tudi njegovemu ožjemu družinskemu članu, prodati stanovanje pod ugodnimi pogoji tega zakona. Tisti, ki lahko po določbi tega člena nastopajo kot kupci lastninjenih stanovanj, sodijo po samem zakonu v krog originarnih upravičencev. Ko je tožničina mati kot bivša imetnica stanovanjske pravice podala pisno privolitev, je tožnica zaradi originarne pravice do privatizacijskega odkupa stanovanja pridobila lastninsko pravico.
  • 990.
    VSL Sklep III Cp 1234/2024
    26.8.2024
    SODNE TAKSE
    VSL00078777
    ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/5, 11/6, 12a, 12a/1. ZSVarPre člen 8, 8/1, 14. ZBPP člen 13.
    pogoji za oprostitev plačila sodne takse - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - preživnina - osnovni znesek minimalnega dohodka
    Tožnik napačno šteje, da bi moralo sodišče pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks upoštevati izvršbe, ki mu zmanjšujejo dohodek. Skladno z ZSVarPre je edini odhodek, ki se upošteva pri izračunu dohodka prosilca, preživnina.
  • 991.
    VSL Sklep III Cp 853/2024
    26.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00078726
    ZPP člen 154, 163. ZIZ člen 38, 38/8.
    predlog za odmero stroškov - stroški začasne odredbe, izdane v pravdnem postopku - načelo končnega uspeha - prepozen predlog - zavrženje predloga
    V sodni praksi ni enotnega stališča o tem, ali se pri odločanju o stroških, nastalih v zvezi z izdajo in izvršitvijo začasne odredbe v pravdnem postopku, upošteva načelo končnega uspeha v pravdnem postopku ali uspešnost posameznih dejanj, torej (primeroma) ločeno uspešnost predloga za izdajo začasne odredbe oziroma ugovora zoper njo (pri čemer je v obeh primerih podlaga za odločanje 154. člen ZPP), redko pa je stališče, da je pri presoji stroškov zavarovanja treba upoštevati določbe ZIZ. Sodna praksa tako večinsko zastopa stališče, da se (tudi) o stroških izdaje začasne odredbe, ki je bila predlagana in izdana med pravdo, ter stroških njene (morebitne) prisilne izvršitve, odloča ob upoštevanju določb ZPP in končnega uspeha v postopku.
  • 992.
    VSL Sklep I Cp 373/2024
    26.8.2024
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00078471
    DZ člen 83. ZIZ člen 55, 168, 168/5. ZPP člen 57.
    ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - postopek izvršbe ali zavarovanja - predlog za zavarovanje - krajevna pristojnost - ugovor krajevne nepristojnosti - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - izključna krajevna pristojnost - lega nepremičnine - pristojnost v sporih o nepremičninah - pristojnost v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah
    Zahtevek, ki se glasi na ugotovitev (so)lastninske pravice na nepremičnini, je stvarnopravni zahtevek, torej gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah, za katere pa je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina (57. člen ZPP).
  • 993.
    VSL Sklep III Cp 1311/2024
    26.8.2024
    SODNE TAKSE
    VSL00078264
    ZST člen 6b, 6b/1, 6b/2.
    plačilo sodne takse - prepozno plačilo sodne takse - nakazilo sodne takse preko računa
    Ker je bilo plačilo sodne takse prejeto v dobro računa sodišča tretji delovni dan po izteku roka, bi lahko bile podane okoliščine iz 6.b člena ZST-1. Vendar to skladno s sodno prakso velja le, če je sodna taksa nakazana pred iztekom roka za njeno plačilo.
  • 994.
    VSL Sklep III Cp 1182/2024
    23.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00078016
    ZPP člen 264, 264/1, 266, 268a, 268a/1.
    predlog stranke za izvedbo dokaza - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - samostojni dokazni postopek z izvedencem - predpravdno izvedensko mnenje - postopek za zavarovanje dokazov - upravičen razlog za zavarovanje dokazov - materialno procesno vodstvo in njegove meje
    Po presoji pritožbenega sodišča predlog predlagatelja po 268.a členu ZPP ni utemeljen. Samostojni dokazni postopek s postavitvijo izvedenca se lahko predlaga le pred pravdo. Namen določbe je namreč v tem, da se s takšnim postopkom izogne morebitnim nadaljnjim pravnim sporom. V konkretnem primeru pa je že v teku zapuščinski postopek, v katerem predlagatelj lahko izpodbija veljavnost oporoke. Razjasnitvi spornih pravnih vprašanj v zvezi z dedovanjem je namenjen zapuščinski postopek. Ko je enkrat že v teku, določba 268.a člena ZPP ni uporabljiva. Ni smiselno, da bi o spornem vprašanju tekla dva različna postopka.
  • 995.
    VSL Sklep II Cp 1340/2024
    22.8.2024
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00078170
    ZIZ člen 272.
    pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - postopek zavarovanja z začasno odredbo - regulacijska začasna odredba - dopustitev rabe stvari - gradbišče - požarna varnost - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
    Tožnik ni izkazal, zakaj je požarna nevarnost na njegovih nepremičninah večja zaradi prisotnosti bližnjega gradbišča.

    Ob tehtanju položajev obeh strank ni mogoče zaključiti, da bi tožniku v primeru neizdaje začasne odredbe nastale hujše neugodne posledice od tistih, ki bi nastale tožencem zaradi izdaje začasne odredbe, če bi se ta tekom postopka izkazala za neutemeljeno.
  • 996.
    VSL Sklep III Cp 1169/2024
    22.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00078517
    ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/3, 12a/4, 12a/5. ZPP člen 7, 108, 108/4, 212.
    predlog za oprostitev plačila sodne takse - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - predlagalni postopek - trditveno in dokazno breme - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks
    Da usoda strankinega predloga za taksno oprostitev ne bi bila odvisna od prostovoljne pripravljenosti družinskega člana za sodelovanje v postopku odločanja o predlogu, je bilo z ZST-1D določeno, da soglasje polnoletnih družinskih članov in njihovi podpisi niso več obvezna sestavina predloga. To pomeni, da kadar predlog ne vsebuje teh sestavin, sodišče ne ravna po pravilih o nepopolnih vlogah, ampak o predlogu odloči (torej pridobi podatke po uradni dolžnosti).

    V drugem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 so določene obvezne in neobvezne sestavine predloga za taksno oprostitev. Le v primeru, da predlog ne vsebuje neobveznih sestavin (to so: podatki o dohodkih in premoženju iz tretjega in četrtega odstavka 12.a člena ZST-1 o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1, soglasja in izjave ter podpisi družinskih članov - glej 4. do 7. alinejo drugega odstavka 12. člena ZST-1), sodišče stranke ne poziva k dopolnitvi predloga, temveč o njem vsebinsko odloči.
  • 997.
    VSL Sodba II Cp 1110/2024
    22.8.2024
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00078171
    OZ člen 154, 154/1, 154/2, 171, 179.
    nesreča premikajočih se motornih vozil - odgovornost za škodo pri nesreči premikajočih se motornih vozil - krivdna odgovornost - stopnja krivde - prehitevanje drugih motornih vozil - neprilagojena hitrost - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - primerna višina odškodnine - nihajne poškodbe hrbtenice - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - intenziteta in trajanje strahu - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Če je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde. Pravilo o domnevni krivdi v tovrstnih primerih odpove. Izključno krivdo nasprotnika mora tako zatrjevati in dokazati stranka, ki se nanjo sklicuje, sicer do uporabe prvega odstavka 154. člena OZ ne more priti. Če se izkaže, da je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde. Šele dokazana (in ne domnevana) krivda ima tako za posledico presojo po pravilih o krivdni odgovornosti. Krivda je le kriterij za porazdelitev odgovornosti.
  • 998.
    VSC Sklep II Cp 255/2024
    22.8.2024
    ZDRAVSTVENO VARSTVO
    VSC00078551
    ZDZdr člen 38, 39, 53.
    pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom
    Pritožbeno sodišče v zvezi s tem uvodoma pojasnjuje, da pogoji iz 39. člena ZDZdr od sodišča zahtevajo ugotavljanje dejstev, ki pretežno spadajo v sfero duševnega stanja zadržane osebe. Gre za dejstva o obstoju duševne motnje pri zadržni osebi, o njeni sposobnosti presoje realnosti, o njeni sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja, o ogrožanju sebe ali drugih, o možnih oblikah zdravljenja za odvrnitev ugotovljenega ogrožanja in o potrebni dolžini zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom. Za njihovo ugotovitev je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, zato jih je sodišče prve stopnje skladno s postopkovnimi pravilih iz ZDZdr pravilno ugotavljalo s pomočjo izvedenca.
  • 999.
    VSL Sklep III Cp 1247/2024
    22.8.2024
    DEDNO PRAVO
    VSL00078269
    ZD člen 172, 172/4, 184, 184/2, 185, 185/1, 185/2.
    popis in cenitev zapustnikovega premoženja - premoženje zapustnika - lastništvo predmeta
    Popis in cenitev zapuščine šele omogočata, da se kasneje v postopku ugotovi, katero premoženje je pripadalo zapustniku ob njegovi smrti in je predmet dedovanja. S tem ne bo vzpostavljen drugačen pravni režim nad zapuščino, saj poseben režim ravnanja s premoženjem, ki sodi v zapuščino, določa že ZD.

    Na podlagi izpodbijanega ukrepa se bo kasneje lahko ugotavljala lastninska pravica na spornem premoženju in ne obratno. Popis in cenitev zapuščine je tako ukrep, ki je podlaga za kasnejše razreševanje lastninsko pravnih vprašanj. Pritožbene navedbe v zvezi z dejanskim lastništvom premoženja, odločilnim prispevanjem k povečanju premoženja in izločitvi dela zapustnikovega premoženja, so zato v tej fazi postopka preuranjene.

    Popis in cenitev premoženja obsega tudi premoženje, ki je pripadalo pokojniku, pa je pri kom drugem (z navedbo, pri kom je to premoženje in na kakšni podlagi), ter premoženje, ki ga je imel pokojnik, za katero pa se trdi, da ni njegovo.

    Popis in cenitev premoženja zadeva zgolj premoženje, ki je bilo v posesti ali lasti zapustnika, zato z izpodbijanim ukrepom ne bo nedopustno poseženo v pritožnikovo lastninsko pravico.
  • 1000.
    VSL Sklep III Cp 1067/2024
    21.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00078520
    ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40, 49, 49/2, 49/3.
    nagrada izvedenca - nagrada izvedencu za opravljeno delo - materialni stroški izvedenca - geodetska izmera
    Geodetski posnetek terena je bil ne le podlaga, temveč tudi nujni pogoj za izvedbo naloge, ki jo je izvedencu naložilo sodišče prve stopnje (ugotovitev poteka najverjetnejše katastrske meje). Strošek za opravljeno geodetsko storitev predstavlja materialni strošek iz drugega odstavka 49. člena Pravilnika.
  • <<
  • <
  • 50
  • od 50