CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00085580
ZIZ člen 272. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - načelo primarnosti prava EU - načelo lojalne razlage - sodna praksa SEU - pogoji za izdajo začasne odredbe - novejša sodna praksa
V zvezi z zavarovanjem zahtevkov tožnikov, utemeljevanih na določbah o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji odločbo SEU C-287/22, s katero je to podalo razlago Direktive 93/13 potrebno upoštevati kot zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir in ga morajo kot takšnega upoštevati tudi nacionalna sodišča.
S spremembo ustaljene sodne prakse glede razlage pravnega standarda težko nadomestljive škode, v okviru predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, pa je možna evroskladna razlaga tega pravnega standarda in sicer tako, da je šteti, da je z ugotovitvijo, da brez začasne odredbe za odlog plačila mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi sporne pogodbe, ne bi bilo mogoče zagotoviti polnega učinka končne meritorne odločitve, izpolnjen pogoj (pravni standard) težko nadomestljive škode. Glede na razlago sodbe C-287/22 pomeni uresničitev polnega učinka meritorne odločbe le, če bo potrošnik lahko vse svoje zahtevke v celoti uveljavil v okviru iste pravde, ne da bi mu bilo treba nenehno spreminjati (razširjati) svoj zahtevek ali celo vložiti novo tožbo. Položaj, v katerem se znajde potrošnik, če mu to ni omogočeno in ki že sam po sebi vključuje različne negativne posledice na premoženjskem in nepremoženjskem področju, ob lojalni razlagi ustreza pravnemu standardu težko nadomestljive škode.
začasna odredba - koristi otroka kot pravni standard - ogroženost otroka - tehtanje ustavnih pravic - časovna omejitev trajanja ukrepov - ukrepi po zpnd
Sodišče prve stopnje je tudi upoštevalo, da vsebina začasne odredbe vsebinsko sovpada z ukrepom iz 21. člena ZPND in jo je ob obrazloženem tehtanju ustavnih pravic tudi časovno omejilo.
blagovna znamka - uporaba znamke - razveljavitev znamke zaradi neuporabe - resna in dejanska uporaba znamke - Nicejska klasifikacija
Pri presoji resne in dejanske uporabe znamke se ne ocenjuje poslovni uspeh podjetja niti njegova poslovna strategija, zaščita blagovnih znamk pa tudi ni rezervirana samo za obsežno komercialno izkoriščanje znamk. Ponujanje izdelkov v katalogih na slovenskem trgu in prodaja izdelkov v slovenski spletni trgovini dokazuje resno in dejansko uporabo izpodbijanih znamk, čeprav toženka ni predložila računov prav za vse izdelke iz katalogov oziroma ponudbe v spletni trgovini.
Vprašanje subsumpcije blaga (za katerega je dokazana resna in dejanska uporaba) v (pod) razrede Nicejske klasifikacije je pravno vprašanje.
delitev solastnine - razdružitev solastne nepremičnine - izplačilo solastninškega deleža v denarju - rok za izplačilo - materialni zakonski rok - odlog delitve solastne stvari - nepodaljšljiv rok
Skladno s sodno prakso je delitev mogoče odložiti, kadar je podan močnejši interes enega solastnika, da se stvar ne razdeli, ob nadaljnji predpostavki, da so objektivne ali subjektivne okoliščine prehodne narave in s časovno predvidljivim prenehanjem. Tako ni mogoče upoštevati okoliščin, za katere ni verjetno, da se bodo kmalu oziroma v treh letih spremenile tako, da bo interes stranke bolj upošteven ali varovan. Tudi dejstvo, da je nasprotni udeleženec od začetka nepravdnega postopka nekatere hipoteke že uspel izbrisati, ne izkazuje prehodnosti ovir za kreditiranje, s tem, da v pritožbi navaja, da nekatere hipoteke še niso ugasnile.
ZPP člen 11, 11/1, 185, 185/1, 286, 328, 329, 329/1, 339, 339/2, 339/2-8, 363, 363/1, 363/3. URS člen 22, 23, 33. SPZ člen 92, 92/1, 92/2.
objektivna sprememba tožbe - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - načelo ekonomičnosti - nesklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - dopolnitev tožbe - razglasitev sklepa na naroku - vezanost sodišča na izdani sklep - pisna izdelava sklepa - popravni sklep - izvedba dokaza z zaslišanjem strank - pravica do izjave - darilna pogodba - odškodnina - parcelacija - vračilo - oporoka - sprememba elaborata - pasivna legitimacija
Od razglasitve dalje, je (bilo) sodišče prve stopnje vezano na izdani sklep. Zoper tak sklep je na podlagi 185. člena ZPP v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 363. člena ZPP dopustna pritožba, zato je sodišče prve stopnje moralo razglašeni sklep pisno izdelati, v katerem je v izreku zapisalo odločitev, ki je bila razglašena na naroku, v obrazložitvi pa je navedlo razloge za sprejeto odločitev. Sklep (oz. sodbo in sklep) je vročilo pravdnima strankama. Načeloma velja, da so tudi stranke vezane na sklep od njihove razglasitve dalje, od tega pravila pa obstaja izjema, če je zoper sklep dopustna posebna pritožba in mora sodišče ustno izdani in razglašeni sklep še pisno izdelati in ga v prepisu dostaviti pravdnim strankam. V tem primeru učinkuje sklep šele od vročitve. Pisna izdelava in vročitev v tem primeru ne spadata k perfektuiranju sodnega dejanja, marveč sta potrebna za sprožitev drugih učinkov, kakor je na primer - tek pritožbenih rokov.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00085508
SZ-1 člen 103, 103/3. ZD člen 145, 145/1. OZ člen 603. SPZ člen 72.
zahtevek za izpraznitev stanovanja - neplačevanje najemnine in stroškov - odpoved najemne pogodbe - skupnost dedičev - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino - neutemeljen tožbeni zahtevek
Dediči do delitve upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Posamezen dedič sicer lahko zahteva izpolnitev določenih obveznosti, a v korist celotne skupnosti dedičev.
Tožnica v svojem imenu in za svoj račun ni bila upravičena zahtevati izpolnitve zapadlih obveznosti, opomin zato ni bil v skladu s tretjim odstavkom 103. člena SZ-1, zato tudi odpoved pogodbe za stanovanje ni bila utemeljena. Enako velja za garažo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00085413
ZIZ člen 272. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - načelo lojalne razlage - zavarovanje denarnih terjatev - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - novejša sodna praksa
V zvezi z zavarovanjem zahtevkov tožnikov, utemeljevanih na določbah o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji je SEU C-287/22 potrebno upoštevati kot zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir in ga morajo kot takšnega upoštevati tudi nacionalna sodišča. Pravo EU je na tem področju v primerjavi z nacionalnim pravom prevladujoče oz. primarno in njegovo uporabo v 3a. členu nalaga tudi Ustava RS. Sodba SEU C - 287/22 in v njej sprejeta stališča, so upoštevna tudi v tej pravdi.
Finančni produkt in okoliščine iz zadeve C - 287/22 so v bistvenem podobne okoliščinam iz te pravde.
S spremembo ustaljene sodne prakse glede razlage pravnega standarda težko nadomestljive škode, v okviru predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, pa je možna evroskladna razlaga tega pravnega standarda in sicer tako, da je šteti, da je z ugotovitvijo, da brez začasne odredbe za odlog plačila mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi sporne pogodbe, ne bi bilo mogoče zagotoviti polnega učinka končne meritorne odločitve, izpolnjen pogoj (pravni standard) težko nadomestljive škode.
izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti - trajanje izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev (posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev) - darilo, dano enemu od zakoncev - vlaganje v nepremičnino - adaptacija nepremičnine - nastanek nove stvari - nastanek nove nepremičnine zaradi investicij - sprememba identitete nepremičnine - izvedensko mnenje - nedovoljene pritožbene novote - stroški postopka
Nobenega dvoma v obravnavanem primeru ni, da zunajzakonska skupnost pravdnih strank ni mogla nastati pred 25. 5. 1981, ker se je toženka takrat šele razvezala.
Ugotovitev sodišča prve stopnje o prenehanju zunajzakonske skupnosti pravdnih strank temelji na v pretežnem delu postopka skladnih trditvah strank, da je njuna zunajzakonska skupnost prenehala v decembru 2017.
Ni sporno, da je toženka sporno nepremičnino kupila oziroma plačala z denarjem iz različnih virov (prihranki, posojilo, darilo). S predložitvijo računa posredniškega podjetja je tudi izkazala, da je plačala provizijo za posredovanje pri nakupu obravnavane nepremičnine. Kar se tiče podarjene vsote denarja, toženki ni bilo treba zatrjevati oziroma dokazovati, da je šlo za darilo, ki je bilo namenjeno le njej, saj ji je bil denar podarjen pred začetkom zunajzakonske skupnosti. Dokazno breme, da je šlo tudi v tem primeru za darilo obema, je na tožniku, ki pa ga ni zmogel. Dokazni postopek je zanesljivo pokazal, da je bil nakup sporne premičnine samostojen projekt toženke in ne skupni projekt pravdnih strank.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da zgolj z vlaganji oziroma obnovitvenimi deli, ki znašajo manj kot polovico vrednosti nepremičnine (44,35%), ni nastala nova stvar, niti se z vlaganji ni spremenila identiteta obravnavane nepremičnine, kar je potreben pogoj za utemeljenost stvarnopravnega zahtevka, ki v obravnavanem primeru ni izpolnjen.
Celovita presoja razmerij med bivšima zunajzakonskima partnerjema in določitev deležev na skupnem premoženju ni odvisna le od razmerja sredstev, saj večine prispevkov zaradi njihove nepremoženjske narave ni mogoče točno določiti. Pomembna je tudi pomoč zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje gospodinjskih del in podobno. Zgolj višina osebnih dohodkov torej ni odločilna za presojo deležev na skupnem premoženju, temveč je pomembno, koliko dohodkov je bilo dejansko vloženih v skupno premoženje oziroma v ohranjanje skupnega premoženja, v financiranje skupnih potreb, vse v povezavi s skrbjo za družino in za upravljanje skupnega premoženja.
stroškovna odločitev - odločitev o stroških postopka v sodbi - popravni sklep - očitna računska napaka - potrebni pravdni stroški - ddv od nagrade pooblaščenca - obračun DDV - odvetnik kot davčni zavezanec
Sodišče prve stopnje je skupni seštevek vseh priznanih stroškov odmerilo na 1.110 EUR, kar predstavlja le seštevek priznanih odvetniških točk za opravljene storitve, brez upoštevanja materialnih stroškov in DDV, ki so bili toženki tudi priznani. Sodišče prve stopnje je zato za popravo očitne računske napake utemeljeno izdalo popravni sklep po 328. členu ZPP. Ne drži pritožbeno stališče, da gre za vsebinsko spremembo, ki je s popravnim sklepom ni mogoče odpraviti. Prav tako ne gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo.
DDV je del stroška, ki ga je sodišče dolžno upoštevati kot povečanje cene odvetniških storitev po OT in ni materialnopravne podlage, po kateri bi bilo sodišče pri presoji obsega potrebnih pravdnih stroškov na podlagi 155. člena ZPP dolžno presojati, ali je stranka znesek DDV, ki naj bi ga plačala svojemu odvetniku, odbila tudi od svoje davčne obveznosti.
pogodba o ustanovitvi služnosti - ustanovitev služnosti s pravnim poslom - solastna nepremičnina - stvarna služnost (vožnja) - osebna služnost - nasprotovanje prisilnim predpisom - ničnost pogodbe - neveljavnost pogodbe - načelo afirmacije pogodb - nedopustna kavza
V primeru ustanovitve stvarne služnosti na solastni stvari je potrebno soglasje vseh solastnikov, medtem ko je posamezni solastnik upravičen ustanoviti služnost užitka oziroma rabe neodvisno od volje preostalih solastnikov, v mejah svojega solastniškega deleža.
ustavitev izvršbe pri organizaciji za plačilni promet - priliv denarnih sredstev na tekoči račun
Upnika utemeljeno uveljavljata, da je bilo nakazilo 28. 6. 2024 še znotraj enoletnega roka in tako niso izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe po tretjem v povezavi s petim odstavkom 141. člena ZIZ.
ZVEtL-1 člen 50, 50/2. SPZ člen 213, 213/1, 217, 217/4.
pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - stvarna služnost - spor med udeleženci - odločanje - negativna služnost
Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na drugem odstavku 50. člena ZVEtL-1. Ta določa, da lahko sodišče odloči o zahtevku za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, če med udeleženci ni spora o njihovem obstoju ali o odločilnih dejstvih, sicer pa nepravdni postopek v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja oziroma neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, ustavi in odloči, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.
zapuščinski postopek - kolizija interesov - kolizijski skrbnik otroka
Glede na podano kolizijo interesov je sodišče prve stopnje postopalo napačno, ko je B. B. in mld. A. A. napotilo na pravdo. Najprej bi moralo zavarovati interese mld. A. A., katere zakonita zastopnica je zakonita dedinja, B. B., in sicer tako, da bi mld. A. A. postavilo skrbnika, ki bi v postopku zastopal njene interese.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - uporaba nepremičnine brez pravnega naslova - izpraznitev in izročitev stanovanja
Zgolj dejstvo, da imata prva tožnica in drugo tožnik v sporni nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, ne predstavlja pravne podlage za njuno bivanje v tej nepremičnini. Prijavljeno stalno prebivališče samo po sebi ne more preprečiti izvršbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085466
ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1. ZPP člen 7.
dolgoročni kredit v CHF - potrošnik - potrošniška kreditna pogodba - namen in uporaba kredita - predmet pogodbe - poklicna dejavnost - gospodarska dejavnost - pravna podlaga - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - verjetnost obstoja terjatve
Drži, da mora sodišče zahtevek tožeče stranke vselej presoditi po vseh pravnih podlagah, ki v konkretnem primeru pridejo v poštev. Vendar pa to pravilo ni absolutno, saj je sodišče navedeno presojo dolžno opraviti (le) v okviru podane trditvene podlage (prim. 7. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je preučilo tožbo in vse nadaljnje vloge tožnic, iz katerih izhaja, da zatrjujeta, da je treba prvotnega kreditojemalca šteti za potrošnika, potrošnici pa sta tudi tožnici. Izrecno in izključno se sklicujeta zgolj na evropsko in nacionalno potrošniško zakonodajo, to je na Direktivo 93/13 ter predvsem na 23. in 24. člen ZVPot in na tam opredeljene pravne standarde pravilno izpolnjene pojasnilne dolžnosti. Kot je obrazloženo zgoraj, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da prvotni kreditojemalec ni bil potrošnik in da tudi tožnici nista potrošnici, zato navedenih predpisov za presojo zahtevkov v tem konkretnem primeru ni mogoče uporabiti.
gospodarski spor - spori iz zakupa ali najemna nepremičnin - odločanje o sporu o pristojnosti - izpraznitev nepremičnin
Tudi sodna praksa je zavzela stališče, da je gospodarski spor tudi spor o zakupu ali najemu nepremičnin med subjekti, ki veljajo za subjekte gospodarskega spora. Drugi odstavek 481. člena ZPP v predmetni zadevi namreč ne izključuje narave gospodarskega spora, saj gre nedvomno za spor iz najema nepremičnine, in ne za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah ali za spor zaradi motenja posesti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00085512
ZPP člen 318, 318/3. OZ člen 131, 179.
zamudna sodba - pogoji za zamudno sodbo - pasivnost toženca - sklepčnost tožbe - kaznivo dejanje nasilja v družini - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravica do povrnitve škode
Načeloma se odškodnina odmeri samostojno za vsako posamezno obliko pravno priznane nepremoženjske škode, torej ločeno za telesne bolečine, za strah in za duševne bolečine zaradi okrnitev osebnostnih pravic, vendar je v primerih, ko se posledice pri oškodovancu vzajemno pogojujejo in prepletajo do te mere, da jih med seboj ni mogoče ločevati, na mestu odmera enotne odškodnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085469
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 44, 180, 180/3. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1. URS člen 3a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - kredit v CHF - vmesni ugotovitveni zahtevek - ugotovitev ničnosti pogodbe - izbrisna tožba - skupna vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti nedenarnega zahtevka - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - pravo EU - načelo lojalne razlage - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - pojasnilna dolžnost banke - delna ničnost - nepošten pogodbeni pogoj - višina denarne terjatve - preplačilo dolga - varstvo potrošnikov po evropskem pravu
Za vmesni ugotovitveni zahtevek se ne določi vrednost spornega predmeta.
Toženka v odgovoru na tožbo in v ugovoru niti ne trdi, da bi tožnika seznanila s konkretnim delovanjem mehanizma kredita v tuji valuti in kako bi na njuno obveznost vplival znaten padec domače valute, ter kako bi se to odrazilo na njunem položaju v času trajanja dolgoročnega kreditnega razmerja (kreditna pogodba je bila sklenjena za 20 let).
Iz 48. do 52. točke sodbe SEU C-287/22 izhaja, da je sprejetje začasnih ukrepov še toliko nujnejše, kadar je potrošnik banki plačal znesek, ki je višji od izposojenega zneska, še preden je začel ta postopek. A contrario to pomeni, da za sprejetje ukrepov zavarovanja ni zahtevan pogoj preplačila kredita, čeprav je sodišče ob upoštevanju evrske glavnice brez obrestnega dela v tej fazi postopka (zavarovanja) pravilno za verjetno zaključilo, da je do preplačila že prišlo.
napačna odločitev državnega organa - vzreja psov - odvzem vzrejnega dovoljenja - pristojnost organa - izpodbijanje odločitve zbora društva - izdaja dovoljenja - odškodninska odgovornost društva - popolna denarna odškodnina - zmanjšanje zmožnosti za zaslužek - izguba zaslužka
Organi toženke niso ravnali v skladu z načelom enakega varstva pravic, temveč arbitrarno, pri čemer DVK za goniče ni spoštovala sklepa KSV kot pritožbenega nadzornega strokovnega organa, KSV pa je v isti zadevi ob enakem dejanskem stanju odločala dvakrat ter odločitev ob enaki pravni podlagi spremenila. Zato je odločitev sodišča, da v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZDru-1 razveljavi sklep DVK za goniče z 18. 5. 2019, pravilna.
Sprememba odločitve glede izstavitve vzrejnega dovoljenja ne vpliva na odločitev o odškodninski obveznosti toženke, saj je tožnica izkazala, da bi po normalnem teku dogodkov glede na odlično telesno oceno in priznan PNZ uspešno opravila vzrejni pregled ter s tem pridobila možnost za ustvarjanje zaslužka z vzrejo psov pasme baset.
Po ustaljeni sodni praksi tožnici ni mogoče hkrati priznati odškodnine v višini negativnega in pozitivnega pogodbenega interesa.
škodni dogodek - nepremoženjska škoda - višina denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine - zmanjšana življenjska aktivnost - zavest - primarni in sekundarni strah - zamuda s plačilom odškodnine - zakonske zamudne obresti
Iz mnenja sodnega izvedenca izhaja, da je tožnik v škodnem dogodku utrpel zlom desne lopatice, zlom desne ključnice, zlom 3 reber na desni strani, rano na čelu kot posledico udarca v glavo in udarnine in odrgnine po telesu ter je tako bila prizadeta desna stran telesa.