ZPND člen 2, 3, 19, 21, 22a. URS člen 22. ZNP-1 člen 5. ZPP člen 286b.
nasilje v družini - ukrepi po zpnd - ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi - dokazni standard - pravica do sodelovanja v postopku
Pravica udeležencev do sodelovanja v postopku, ki zajema tudi pravico do izjave oz. do kontradiktornega postopka, je res osrednja procesna pravica, predvidena v členu 5 ZNP-1, kot pritožbi pritrjuje pritožbeno sodišče, vendar je bila v obravnavanem primeru v celoti in dosledno spoštovana kljub posebnostim v postopku, izvedenem po določbah ZPND. Spoštovanje 5. člena ZNP-1 tudi ne pomeni, da ima udeleženec absolutno pravico do izvedbe predlaganih dokazov - sodišče lahko njihovo izvedbo zavrne, če ima sprejemljiv razlog, ki je tudi ustavnopravno dopusten. Tako je ravnalo tudi prvostopno sodišče, ko ni izvedlo po nasprotni udeleženki predlaganih in v pritožbi izpostavljenih dokaznih predlogov.
Pritožnica takšne odločitve na samem naroku ni grajala, čeprav bi jo lahko, glede na to, da sta glede na sprejeti sklep sodišča o zaključenem dokazovanju bila nasprotna udeleženka in njen pooblaščenec seznanjena, da ti dokazi niso bili izvedeni (člen 286b ZPP), zato se v pravnem sredstvu na to postopkovno kršitev ne more več sklicevati. Ne glede na zapisano pa pritožbeno sodišče dodaja, da je prvostopno sodišče svojo odločitev v izpodbijanem sklepu tudi obrazložilo. Ni slediti pritožbeni graji, da sodišče v točki 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa ni navedlo razlogov za neizvedbo omenjenih dokazov - citirana točka obrazložitev, ki ni pavšalna, vsebuje.
zavrnitev tožbenega zahtevka - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - ničnost oporoke - uveljavljanje ničnosti - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - izvedensko mnenje - alkoholizem - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - sposobnost oblikovanja svobodne volje
Bistveno je namreč zapustnikovo duševno stanje ob sestavi oporoke in sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Ker sta bila oba pravna posla sklenjena pri pravnih strokovnjakih, ki sta ob zaslišanju potrdila, da je bil zapustnik zbran, bister in luciden ter napak volje ni bilo zaznati, kar je skladno tudi z zabeležkami zdravnikov iz tega obdobja in z izvedeniškim mnenjem, je sodišče dokaz z dodatno dopolnitvijo izvedeniškega mnenja utemeljeno zavrnilo.
DZ člen 141, 161, 162, 163, 163/1, 163/2. ZNP-1 člen 42.
začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - začasna določitev stikov - nadzorovani stiki - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - pravica do osebnih stikov z otrokom - zavarovanje koristi otrok - ogroženost otroka
Niti iz sklepa sodišča prve stopnje niti iz mnenja CSD ne izhaja, zakaj je predlagano izvajanje stikov s petletnim otrokom enkrat tedensko, preobsežen stik.
Osnovni namen stikov otroka s starši je, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi, in občutek medsebojne pripadnosti, stiki pa se izvajajo le pod pogojem, da so za otroka varni in v njegovo korist.
naknadno predloženi dokazi v sporih majhne vrednosti - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - spor majhne vrednosti - sečnja v gozdu
Pravilno sodišče prve stopnje ni upoštevalo listin predloženih na tretjem naroku, o slednjem pa ima ustrezne razloge v 8. točki obrazložitve. V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP).
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - napake pri vročanju - nepravilna vročitev - zamuda roka ali naroka - poslabšanje zdravstvenega stanja pooblaščenca - obvestilo o preložitvi - vabilo na narok
Napake pri vročanju ne predstavljajo razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
Pritrditi je pritožbenim navedbam, da ZPP ne predvideva vročanja po elektronski pošti, za katerega je zaprosil pooblaščenec tožnika, ni pa mogoče prezreti, da je sodišče v konkretni zadevi zaradi specifičnih zdravstvenih okoliščin pooblaščenca njegovi prošnji za tak način obveščanja vsaj konkludentno ugodilo in mu vabilo na narok 18. 6. 2024 vročilo na njegov elektronski naslov. Pooblaščenec tožnika je zato utemeljeno in upravičeno pričakoval, da mu bodo tudi obvestila o morebitnem preklicu in preložitvi tega naroka vročena po isti poti, kljub temu pa mu je bilo vabilo na narok 14. 6. 2024 vročano le po redni pošti.
ZIKS člen 145, 145a, 145b, 145b-2, 145b-3, 145č. ZDen člen 26, 26/1, 27, 27/1, 27/10. ZNP člen 40, 40/1, 42, 139. ZPP člen 286-b, 286b/1, 300, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 365-2.
vrnitev gozda - odškodnina - pasivna legitimacija - zavezanec za vrnitev - zavezanec za plačilo odškodnine - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine - nepravdni postopek - stroški postopka - vrnitev premoženja - stroški nepravdnega postopka - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - ZIKS
Pritožbeno sodišče pritrjuje materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka (RS) za vračilo gozda in plačilo odškodnine v obravnavani zadevi glede na določbe ZIKS in ZDen ni pasivno legitimirana. Po 2. točki 145.b člena ZIKS je namreč zavezanec za vrnitev gozdov v lasti RS Sklad. Tudi po prvem odstavku 27. člena ZDen, ki se glede na prvi odstavek 145.a člen ZIKS smiselno uporablja, je Sklad zavezanec za vračilo podržavljenih kmetijskih zemljišč, gozdov in nadomestnih zemljišč.
Vrhovno sodišče RS je v sklepu II Ips 83/2018 z dne 19. 7. 2018 že zavzelo stališče, da je zavezanec za plačilo (oziroma doplačilo) odškodnine lahko le isti subjekt, kot je zavezan za vračilo same (manjvredne) nepremičnine. Pojasnilo je, da je odškodninski zahtevek po 26. členu ZDen akcesoren obveznosti vračila nepremične v naravi in da gre za doplačilo, namenjeno popolni restituciji upravičenca, ki mu je bila v naravi vrnjena nepremičnina, ki je dejansko vredna manj od nepremičnine, ki mu je bila zaplenjena. Ker je torej nepremičnina, ki je predmet konkretnega predloga za vračilo, gozd v lasti RS, je zavezanec za vrnitev Sklad (2. točka 145.b člena ZIKS in prvi odstavek 27. člena ZDen v zvezi s prvim odstavkom 145a. člena ZIKS). Sklad pa je tudi zavezanec za plačilo odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti gozda zaradi izseka (prvi odstavek 26. člena ZDen v zvezi s prvim odstavkom 145a. člena ZIKS).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00087553
ZPP člen 7, 212. ZIZ člen 15, 239, 272. URS člen 22, 39. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7.
Sodišče je vezano na trditveno podlago pravdnih strank; svojemu trditvenemu bremenu je tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe v konkretnem primeru zadostila, medtem ko je naloga sodišča, da v okviru pravnega sklepanja opravi subsumpcijo zatrjevanih dejstev pod ustrezajoče pravne norme. Zato na napačnem izhodišču temelji ugotovitev, da tožeča stranka ni podala konkretnih navedb o posledicah dejstev v zvezi s podanimi trditvami, ki se nanašajo na verjetnosten obstoj terjatve - ničnosti sklenjene Kreditne pogodbe.
dokazna pravila - neprimeren dokaz - dokazna listina - članstvo v sindikatu - neposredni dokazi - posredni dokaz - dokaz z zaslišanjem - izpodbijanje sklepov društva - nezakonitost sklepov organov sindikata - smiselna uporaba pravil
Slovenski pravni red ne pozna posebnih dokaznih pravil, vendar je v pravni teoriji in sodni praksi poznan pojem neprimernega dokaza. Kadar po naravi stvari o določenem dejstvu obstaja listina, je edino pravilen zaključek sodišča, da se obstoj listine mora dokazovati s predložitvijo sporne listine, ne pa z zaslišanjem strank ali prič o domnevnem obstoju listine. Ob stanju tehnike v 21. stoletju zahteva, da morajo stranke predložiti listine, na katere se sklicujejo, nikakor ni nerazumna in stranki ne jemlje pravice do izjave. Kadar obstaja neposredni dokaz (v tem primeru: listina), se posrednih dokazov (v tem primeru: zaslišanja oseb, ki naj bi izpovedale, da listina obstaja), ne izvaja.
Sklep zveze sindikatov lahko izpodbijajo le njegovi člani - torej sindikati, ne pa fizične osebe, ki so morda članice sindikatov.
obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti - razpravno in preiskovalno načelo - dokazno breme v predlagalnem postopku - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - družinski člani - osebni podatki - dvom v pravilnost prijavljenih podatkov - meritorno odločanje - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje - upoštevanje že plačane sodne takse - novela zakona o sodnih taksah
Postopek odločanja o pogojih za taksno oprostitev je predlagalni postopek. V njem se uporabljajo pravila pravdnega postopka, v katerem velja razpravno načelo, preiskovalno načelo pa je izjema. Taksna oprostitev (v ta okvir sodi tudi odloženo ali obročno plačilo takse) predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, zato je trditveno (in dokazno) breme o izpolnjevanju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na predlagatelju.
Tožnik ni podal trditev, iz katerih bi izhajalo, da bi bilo v primeru plačila sodne takse za pritožbeni postopek (v višini 183,60 EUR) ogroženo njegovo preživljanje (in/ali preživljanje njegovih družinskih članov). Ni nepomemben podatek, da tožnik ni predlagal oprostitve glede takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 5.865 EUR (to takso je na podlagi izdanega plačilnega naloga tudi plačal).
poprava napak v izreku sodbe - poprava sodbe - očitna pisna napaka - napaka v izreku prvostopenjske odločbe
Institut poprave sodbe, s pravno podlago v 328. členu ZPP, je načeloma res namenjen odpravi očitnih pisnih napak, ki jih zagreši sodišče, ne stranka. Izjemoma pa je z razlogi ekonomičnosti in smotrnosti, v povezavi s strankino pravico do sodnega varstva, mogoče utemeljiti odpravo napake, ki jo izvorno (z zapisom v tožbenem predlogu) zagreši stranka, sodišče pa ponovi v izreku sodbe.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - redno priposestvovanje - izredno priposestvovanje
Ob pravilnih dejanskih ugotovitvah, da so pravni predniki tožnice imeli v dobroverni (pošteni) posesti sporne nepremičnine več kot 20 let pred letom 1980, da so na spornih nepremičninah sekali, spravljali drva in čistili gozd, pa je ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. določil ODZ (paragraf 1460-1477), v skladu s katerimi je za izredno priposestvovanje potrebna poštena (326 ODZ) in pristna (345 ODZ) posest v trajanju 20 let, pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da so pravni predniki tožnice, konkretneje pravna prednica, že pred letom 1980, ko je začel veljati ZTLR, postala lastnica spornih nepremičnin. Pravna prednica tožnice je namreč s potekom priposestvovalne dobe pred letom 1980 avtomatično postala lastnica spornih (delov) nepremičnin. Lastninska pravica pravnih prednikov tožencev pa je takrat ugasnila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00084487
DZ člen 157, 160, 160/, 161, 171, 171/5.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - omejitev starševske skrbi - izvajanje starševske skrbi
Ukrepi za varstvo koristi otroka, med katere sodijo tako začasne odredbe kot ukrepi trajnejšega značaja, trajajo največ toliko časa, kot to določa DZ za posamezne ukrepe, razen če sodišče podaljša ukrep (tretji odstavek 160. člena DZ). Ob uradnem preizkusu, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da lahko ukrep omejitve starševske skrbi traja največ 1 leto. Le v primeru, če sodišče odloči o ukrepu omejitve starševske skrbi skupaj z ukrepom odvzema otroka staršem ali ukrepom namestitve otroka v zavod, traja ukrep omejitve starševske skrbi največ 3 leta (peti odstavek 171. člena DZ).
povrnitev pravdnih stroškov - povod za tožbo - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - pripoznava tožbenega zahtevka - načelo uspeha v pravdi - načelo krivde - izjema od splošnega pravila
Osnovni pogoj za uporabo 157. člena ZPP ni podan, saj so se toženci v odgovoru na tožbo spustili v obravnavo in šele naknadno na tretjem naroku pripoznali tožbeni zahtevek. O stroških postopka je zato treba odločiti ob upoštevanju določbe 154. člena ZPP. Ker je bilo s pripoznavo tožbenemu zahtevku ugodeno, so toženci tisti, ki morajo povrniti tožnikoma njune pravdne stroške.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 51. ZSICT člen 45, 45/4.
stroški izvedenca - višina nagrade izvedenca - inflacija - enaka obravnava
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da citirana določba sodišča ne pooblašča, da na podlagi podatka o več kot 10 % inflaciji izvedencu ustrezno zviša višino plačila za opravljeno delo. Že dikcija določbe, da je sprememba višine plačila "možna", nakazuje, da ne gre za avtomatiziran mehanizem, v diskreciji sodišča. Gre za splošno napotilo pristojnemu ministru, da skladno s četrtim odstavkom 45. člena ZSICT uveljavi zvišanje plačila s spremembo Pravilnika.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - tožba na ugotovitev lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - nakup nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - pravnomočnost sklepa o domiku - pravnomočnost sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - učinek sklepa o izvršbi in sklepa o izročitvi - pridobitev lastninske pravice na originaren način - nepravilna odločba državnega organa - načelo superficies solo cedit - načelo poštene uporabe pravic - pogodbena volja strank - kmetijsko zemljišče - nasprotna tožba - napačna pravna podlaga - sodba presenečenja - nepotrebni dokazi - pravočasna priglasitev stroškov postopka - odmera pravdnih stroškov - predmet izvršbe - izvršba na nepremičnino - ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev funkcionalnega zemljišča
Načelo poštenega izvrševanja pravic zarisuje meje pri uveljavljanju interesov udeležencev pravnih razmerij, ki morajo biti kljub nasprotujočim si interesom drug do drugega lojalni. Trmasto in črkobralsko vztrajanje pri "pravici", ki jo je udeleženec pravnega razmerja (toženka) dosegel zgolj zaradi napake državnega organa, pri čemer se zaveda, da sam ni imel volje, da pridobi lastninsko pravico na objektih in zemljiščih okrog njih, ne pomeni poštenega izvrševanja pravice. Takega ravnanja ni mogoče označiti drugače kot uveljavljanje svojih interesov na račun tožnika preko dovoljenih / poštenih meja.
OZ člen 353, 365. ZKP člen 60, 61, 429. KZ-1 člen 257a. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - zastaranje odškodninskega zahtevka - identično dejansko stanje - obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje - zavrnilna kazenska sodba - vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo - zastaralni rok - kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev - v času storitve dejanje ni bilo kaznivo - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kot izhaja tudi iz pritožbenih navedb, je bila v kazenskem postopku, ki se je vodil zoper drugega toženca, izdana zavrnilna sodba zaradi umika obtožnega predloga. Dejstvo, da je bila izdana zavrnilna sodba, pomeni, da oškodovanec ni prevzel pregona (prim. 60. in 61. člen v zvezi z 429. členom ZKP). Tožnika (oškodovanca) bi torej lahko prevzela kazenski postopek in tam skušala dokazati, da je drugi toženec storil kaznivo dejanje, katerega navajata sedaj v tej pravdi, pa tega nista storila.
Obstoj kaznivega dejanja kot predhodnega vprašanja bi v pravdi lahko ugotavljali le v primeru, da to ne bi kršilo domneve nedolžnosti povzročitelja.
Pravilno je tudi pojasnilo sodišča prve stopnje v zvezi z zatrjevanim kaznivim dejanjem oškodovanja javnih sredstev iz 257.a člena KZ-1. V času škodnega dogodka v letu 2010 navedeno dejanje sploh še ni bilo uzakonjeno kot kaznivo, saj je bilo uvedeno šele z novelo KZ-1B, ki se je začela uporabljati 15. 5. 2012. Drugi toženec tako v letu 2010 niti ni mogel izvršiti kaznivega dejanja, ki takrat še ni bilo uzakonjeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00084890
ZPP člen 196, 318. ZZK-1 člen 100, 100/1. SPZ člen 44, 44/2.
enotno sosporništvo - ugotovitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja - zamudna sodba - navadno sosporništvo - zaupanje v zemljiško knjigo
Toženca nista enotna sospornika.
O enotnem sosporništvu namreč govorimo samo, kadar je po zakonu ali po naravi pravnega razmerja mogoče spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (196. člen ZPP), čemur pa v danem primeru ni tako. Prvo in tretjo točko tožbenega zahtevka, ki se nanašata na ugotovitev priposestvovanja in vpis tožničine lastninske pravice v zemljiško knjigo lahko namreč tožnica uspešno uveljavlja le zoper toženca, kot zemljiškoknjižnega lastnika predmetne nepremičnine, ne pa tudi zoper toženko.
Izpodbijani sklep torej vsebuje vse zakonsko predpisane vsebine. Sodišče je pravilno ugotavljalo tudi čisto vrednost zapuščine (točka IV. izreka), in sicer zaradi odmere sodne takse, ki jo plačujejo dediči. Tako ugotovljena vrednost zapuščine pa ne pomeni, da je zapuščina dejansko toliko vredna.
DZ člen 143, 143/2, 162, 162/1, 162/1-3, 162/1-4. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - začasna ureditev stikov - obseg in način izvajanja stikov - doječa mati - konfliktnost med starši - postopek za oceno ogroženosti otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ocena ogroženosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - kršitev pravice do sodelovanja v postopku - odvzeta možnost obravnavanja - enotna sodna praksa - narok - začasna preživnina
Če sodišče v postopku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe pridobi mnenje CSD in nanj opre odločitev, mora z njim seznaniti udeležence postopka, jim dati možnost, da se do njega opredelijo, nato pa na morebitne pravno pomembne pripombe zoper mnenje obrazloženo odgovoriti. Če je za odgovor na pripombe in presojo ogroženosti otroka treba opraviti narok in izvesti dodatne dokaze, mora storiti tudi to. Navedene zahteve izhajajo iz enotnih stališč sodne prakse.
Redni in dovolj pogosti stiki z nerezidenčnim staršem od najzgodnejše starosti so temelj zdravega razvoja otroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00084291
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 288. URS člen 155. ZVPot člen 23. ZIZ člen 15, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 366, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
regulacijska začasna odredba - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - kredit v CHF - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Glede pritožbenih zatrjevanj, da naj bi sodišče prve stopnje, upoštevajoč novejšo sodno prakso SEU, upoštevalo dodatne zahteve glede pojasnilne dolžnosti, ki jih ZPotK ni vseboval, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so razlage direktiv, ki jih v postopku s predhodnim odločanjem po 267. členu PDEU poda SEU, sprejeta v obliki sodb. Sodbe SEU pa so zavezujoče, ne samo za predložitveno sodišče in stranke v postopku pred njim, temveč imajo v tistem delu, v katerem podajajo razlago določenega pravnega akta EU oziroma ugotavljajo njegovo (ne)veljavnost, učinek erga omnes in praviloma učinkujejo ex tunc, (za nazaj), kar je v normi prava EU ab initio.
V obravnavani zadevi, ko se je sodišče prve stopnje ob uporabi ZVPot in ZPotK oprlo na stališča sodne prakse SEU, USRS in Vrhovnega sodišča RS v zvezi z zahtevami glede pojasnilne dolžnosti, ki so bila sprejeta kasneje in ne v času sklepanja sporne kreditne pogodbe, torej ni prišlo do retroaktivne uporabe prava.
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz stališč sodbe SEU C-287/22 z dne 15. 6. 2023, saj z zavrnitvijo predlagane začasne odredbe ne bi bil zagotovljen polni učinek meritorne odločitve o ničnosti kreditne pogodbe. Tožniki bi namreč morali, če začasni odredbi ne bi bilo ugodeno, terjati plačilo teh plačanih obrokov nazaj z novo tožbo, pri čemer bi jim v zvezi s tem nastali dodatni stroški, le-ti pa bi nastali tudi, če bi morali tožbo razširjati že v predmetni pravdi.
V zvezi s pritožbenimi zatrjevanji, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo premoženjskega stanja tožnikov v smislu ugotavljanja nastanka škode, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz sodbe SEU C-287/22 z dne 15. 6. 2023 niti ne izhaja, da bi bilo ugotavljanje finančnega položaja potrošnika zavezujoč pogoj, ki bi ga morala tožnika izkazati za izdajo začasnega ukrepa. Finančni položaj potrošnika je izpostavljen le v zvezi z novimi stroški, ki bi mu nastali z vložitvijo nove tožbe ali z razširitvijo tožbenega zahtevka za vračilo preplačanih obrokov. Kot izhaja iz točke 60 obrazložitve in iz izreka sodbe SEU C-287/22 z dne 15. 6. 2023, je treba začasne ukrepe nujno sprejeti tedaj, ko je treba vzpostaviti pravni in dejanski položaj potrošnika, v katerem bi ta potrošnik bil, če teh pogojev ne bi bilo, že v pravdi na ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe.